Končno je Glasnik spet izšel! Ta veseli vzklik bo marsikomu, ki ob koncu leta pričakuje zadnjo številko časopisa in „obračun” dela v preteklem letu, gotovo zvenel ironično. Za uredništvo Glasnika, ki načrtuje in ustvarja v tragikomičnih razmerah, pa je vzklik iz srca, saj vsak izid nove številke (čeprav z velikansko zamudo) pomeni eno izmed zmag pri odstranjevanju grotesknih in absurdnih situacij pri izdajanju našega Glasnika. Veselimo se, ker je spet za dotočen čas zmagala naša volja in trmoglava upornost nad nezavidljivim položajem strokovnega tiska nasploh, še posebno nad mizerno situacijo Glasnika. Vsem je znano, ker smo o večnih finančnih zadregah in absurdih pisali že v uvodu k letošnji prvi številki, nanjo pa smo opozorili tudi v dnevnem časopisju, l/se je kazalo, da bo letošnja prva številka Glasnika hkrati tudi zadnja v letu 1983. Medtem pa so se na naš račun stekle okleščene mesečne akontacije RSS, dobili smo še dodatno pomoč KSS, nekaj denarja pa se je nabralo tudi od vaše članarine, tako da bomo do februarja 1984 izdali vse 4 številke za I. 1983. Seveda pa bo vsebinska podoba teh številk daleč za načrti, ki smo jih kovali v začetku leta. Denarja pač ni toliko, da bi lahko izpeljali 4 tematske številke, niti dveh ne bo mogoče. Le prispevki, zbrani na skupno temo o slovenskem etnološkem muzejstvu, bodo izšli v tematski (4.) številki, druga in tretja številka pa bosta prinesli informativno gradivo. V drugo številko smo zajeli dogajanje v stroki in društvu do približno avgusta letos, 3. številka pa bo osvetlila dogajanje do konca leta. Tu se bomo nekoliko podrobneje ustavili ob najpomembnejšem dogodku letos, ob 1. skupnem kongresu jugoslovanskih etnologov in folkloristov, ki je bil oktobra v Rogaški Slatini (poročilo o kongresu, ocena kongresa in kongresnega zbornika). Diskusijsko gradivo s kongresa bomo v nekoliko skrčeni obliki objavili v 1. številki Glasnika za I. 1984. Spremenjeni načrti, kakor smo že večkrat omenili, niso po volji bralcem, še manj pa uredniškemu odboru. Vendar pa se je v situaciji, v kakršni smo, izkazalo spreminjanje (krčenje) programa in vsebine Glasnika od številke do številke sploh edina možna rešitev, da naše društveno glasilo ohranimo pri življenju. To pa odtehta veliko več kot grenak priokus kompromisa. Upamo, da boste spet z uvidevnostjo sprejeli naš kompromis in (pre)dotg molk ob našem zagotovilu, da bodo vse letošnje številke Glasnika izšle do februarja. Prihodnosti ne bomo napovedovali, zato vam lahko med temi „poletnimi” informacijami zaželim le srečo v novem letu. Urednik SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Pevki s Pokleka nad Blanco ob otvoritvi razstave „Slivarji” v galeriji sevniškega gradu, 8. novembra 1982. Foto: Ivanka Počkar. BREZPOSELNOST ETNOLOGOV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI Minulo poletje, ko so bile naše trafike po dolgem času spet založene s tujim tiskom, mi je prišla v roke tudi ponedeljkova izdaja znanega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung z dne 22. avgusta 1983. Na 9. strani seje Hans-Joachim Flug razpisal o brezposelnosti zahodnonemških etnologov. Objavil je daljši članek z naslovom „Zu viele studieren Völkerkunde / Zum Arbeitsmarkt der Ethnologen”. Zazdelo se mi je, daje besedilo zanimivo tudi za naše, predvsem mlade etnologe, zato sem ga skušal čim ustrezneje prevesti ali vsaj prirediti za bralce Glasnika. Nemške termine „Völkerkunde”, „Volkskunde” in „Ethnologie” sem prevedel v slovensko „etnologijo”, kjer pa bi zaradi tega prevoda trpelo pravilno razumevanje besedila, sem v oklepaju dodal še izvirni termin. Članek se bolj ali manj ukvarja s problematiko neevropske kulture. Frankfurt, 21. avgusta. „Eno zadnjih neraziskanih ljudstev prestavljamo mi sami,” je pred nedavnim v poklicni svetovalnici pripomnil bodoči etnolog in dodal: „Pa še te raziskave nam bodo zagotovo pobrali drugi!” (Pri tem je očitno mislil na sociologe.) Tako se je hkrati dotaknil več problemov, zaskrbljenosti zaradi razprodaje njegovega predmeta raziskave in s tem vprašanja položaja njegove stroke med drugimi družbenimi vedami, pa tudi skrbi za bodoče delovno mesto in občutka, da bo s svojim poklicnim problemom ostal sam. Etnologija je pri vsem tem razmeroma mlada znanost. Rojena je bila v času velikih odkritij, kot samostojna veda pa je bila uvedena na univerze v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takrat so vodilne nacionalne države začele tekmovati za zadnje kolonije. Danes pa, v času, ko je tudi najod-daljenejši kot sveta brez težav prometno dosegljiv, ko se o vsem novem s celine na celino zve že v nekaj urah, v času, ko lahko vsakdo, če to le hoče in za to plača, kot turist pride do „divjakov” in jih fotografira, se etnologija („Völkerkunde”) ne more več zadovoljiti zgolj z raziskovanjem tujih ljudstev in kultur. Mnogo bolj se mora, tako kakor to delajo druge veje kulturne in socialne antropologije in „Volkskunde”, ukvarjati z vprašanji o razvoju človeka in kulture. Do tu je še vse prav. Toda proti koncu šestdesetih let je prišlo do nepričakovanega: cela vojska mladih študentov in študentk je etnologijo („Völkerkunde”) vključila v svoj učni načrt. Je do tega prišlo zaradi neprijetnosti lastne kulture? — Prav gotovo je to bil tudi poskus, da bi prek drugih ljudstev zvedeli kaj več o sebi. Nekaterim je šlo še za več, za iskanje argumentov proti današnji družbi, za alternativne oblike življenja, za novo osebno in družbeno usmeritev. Takim nalogam je bila mlada veda, kakorje bilazastavljena, komajda kos. Toda skrbi niso izvirale le iz dvoma o bodočih nalogah, o prepričanosti o pristojnosti. Nastopile so nove gospodarske razmere in pretreseni stroki vzele čas in denar, da bi se zmogla poglobiti vsvo-ia vprašanja. Že od nekdaj neuravnovešeno razmerje med ponudbo in povpraševanjem po mladih etnologih je postalo še kritičnejše. Zadošča pogled na sve številki: v ZRN je danes v Svojem poklicu zaposlenih med 200 in 250 Enologov, na zahodnonemških univerzah pa je Enologijo vpisalo blizu 4000 študentov, od tega sarno v Berlinu na Freie Universität skoraj 2000. ^do si ob takih razmerah na nemških visokih šolah upa govoriti o „majhni stroki.” Res je sicer, da Vsi študentje etnologije niti ne računajo na zapo-s|itev v stroki. Študij navadno končajo z diplomo a|i magisterijem, kar omogoča študij etnologije k°t glavnega ali stranskega predmeta poleg dru-9'h duhovnih ali družbenih ved, v povezavi s sociologijo, politologijo, zgodovinopisjem, arheo-lo9ijo, filologijo in še drugimi. Možnosti kombina-c'j so torej zares zanimive. Toda kam z vsem tem? Etnolog navadno dela na treh področjih, na v'soki šoli, v muzeju ali v prosveti. Povedano brez 0vinkarjenja, tu so vsa mesta zasedena. Pomanj-^arije denarja, okleščenje števila načrtovanih 2aPoslitev v javnih službah in s tem tudi na fakulte-tah, vse to je že vsakomur znano. Zaenkrat je Enologija navzoča še na 17 zahodnonemških ^'sokih šolah in raziskovalnih ustanovah. Toda kako dolgo še? Leta 1925 je bilo mogoče etnolo-9'io študirati na petih univerzah. Če danes ne bi mio ustanov kot Deutsche Forschungsgemeinsc-aaft, Stiftung Volkswagenwerk in podobnih naro-Cnikov, s katerih pomočjo lahko raziskujejo doma ln v tujini, bi morali črtati še dodatna načrtovana delovana mesta, morda pa celo zapreti nekaj lr|šJitutov. Se pogled na drugo področje: v ZRN je trenutno okoli 200 muzejev, od teh 13 etnoloških (Včlkerkun-’). v katerih po podatkih raziskave iz leta 1978 dela okrog 850 visokošolsko izobraženih, predvsem OTetnostnih zgodovinarjev, naravoslovcev, zgo-°vinarjev (za prazgodovino in zgodnjo zgodo-Vln°), arheologov in le 76 etnologov. Prosveta bi Zaradi svoje vsestranosti mladim etnologom zbu-)ala še največ upov za zaposlitev. Samo pomislimo na ljudske univerze in druge oblike izobraževanja Jaslih, na politične in cerkvene ustanove. Toda 2a to področje dela se zanima na tisoče učiteljskih andidatov, množica brezposelnih sociologov, Politologov, diplomiranih pedagogov. Iskanje ukenj na trgu dela” je že dolgo skupno vsem Tžboslovnim diplomantom. Koje bilo nedavno azPisano prosto delovno mesto ravnatelja osnov-Po šole v okolici Frankfurta, se je prijavilo več sto andidatov s pedagoškim predznanjem. Etnologi eveda niso mogli konkurirati. Pri časopisju, na ra-t|lu 'P televiziji možnosti niso drugačne. Absolven-vlsokih šol vseh smeri se resda tudi brez Posebne novinarske izobrazbe še vedno lahko °tegujejo za mesto novinarja ali urednika, če so ,e dopolnili določen volonterski staž. V praksi pa ajo seveda prednost prosilci, ki so se novi-arske obrti učili od pike naprej. Mladih etnologov orej vse več, povpraševanja po njih pa vse manj. Ne zato, ker bi zanemarjali splošno zanimanje za A ’ c* I l\Z/l I Idi Idil O LV I W O I I w Z-CIIIIMIGIIIJO LA la ljudstva in kulture, zanimanje za vprašanja o bitju in sožitju ljudi, gre preprosto za pomanjkanje denarja. V času pojemajoče gospodarske moči si država in zasebni porabniki postavijo prednostne naloge. Iz teh prioritet po pravilu najprej izpadejo naloge, ki se ukvarjajo z „lepim, resničnim in dobrim”. To prizadeva seveda vse lepe umetnosti, etnologi pa so dobili še dodatni udarec. Günter Gali, direktor Usnjarskega muzeja v Offenbachu, je v študiji „Muzejski poklici” že leta 1977 opomnil, da so upi mladih etnologov zaradi starostne strukture že zaposlenih etnologov prav pomilovanja vredni: več kot 75 muzejskih kustosov je bilo mlajših od 45 ali 50 let. Zato je razumljivo, da državni urad za zaposlovanje ni mogel kaj dosti storiti za množico novopečenih etnologov. Pri centralnem uradu za zaposlovanje v Frankfurtu je bilo konec leta 1982 prijavljenih 136 etnologov, od tega 81% nezaposlenih. Delo jjim je uspelo najti le za tri, pa še zanje s finančno podporo posebnega sklada za odpiranje novih delovnih mest. Vsa ta prizadevanja, naj bodo še tako hvalevredna, pa ne pomenijo kaj več kakor kapljo na vroč kamen. Upanje na etnološko službo bi bilo še bolj iluzorno, če ne bi bilo začasnih, pogodbenih zaposlitev. Vendar bi se tudi v primeru, da do tega ne bi prišlo, za vsako delovno mesto etnologa potegovalo 45 ljudi. Celo pri poklicno že izkušenih etnologih je brezposelnost 41%, povprečna brezposelnost v ZRN pa znaša 7,5%. Etnologi so tako na četrtem mestu po odstotku brezposelnih med šestnajstimi t. i. akademskimi poklici. Pred njimi so le sociologi/politologi, učitelji in psihologi. Zaradi takega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem po etnologih, je nastal t. i. sivi trg. Pri večini služb trgujejo pod roko. Jasno je, da v takih razmerah poklicnim svetovalnicam ne ostane nič drugega,kakor da te kadre poskusijo prešolati. Etnologi so tako prisiljeni odhajati v druge službe. Nekateri iščejo srečo v dopolnilnem izobraževanju za knjižničarje in dokumentariste. Po zaključenem študiju etnologije študirajo še dve leti in opravijo državni izpit za trgovino. Toda tudi ta mesta so redka in ne zagotavljajo stalne zaposlitve. Spet drugi se potegujejo za službo v ministrstvih za kulturo in znanost v posamičnih zvezniti deželah ali v uradih za kulturo mestnih in okrožnih uprav. V državnem ali občinskem kulturniškem delu si je sodelovanje etnologov prav lahko zamisliti. Mnogi vidijo rešitev v delu za ali v tujini. Vsak etnolog ima za sabo vsaj eno terensko delo v tujini, od koder se je vrnil z določenimi izkušnjami. Zna jezike. Etnologi so kot nalašč za kulturne referente pri zunanjem ministrstvu, a kaj, ko je za diplomatske službe tako tekmovanje in se zanje potegujejo tudi drugi. Tuje visoke šole in raziskovalne ustanove bolj redko povprašujejo po nemških etnologih. Tudi v Angliji, Franciji in Ameriki so raziskovalna mesta redka. Žal sta potek, pa tudi vsebina nemškega študija v tujini komaj poznana. Ni nujnega pretakanja niti obojestranskega priznavanja izobrazbe. Tudi mednarodne organizacije kot UNESCO, FAO, UNHCR (Visoki komisariat ZN za begunce), UNICEF, ILO (Mednarodna organizacija dela) izvajajo v deželah tretjega sveta različne programe, razvojne in znanstvene, ki vključujejo etnološke raziskave. Ali je v takih razmerah na etnologe sploh še mogoče gledati kot na enotno poklicno skupino? Ali etnologi z vidika izobrazbe sploh obstajajo? Povedano drugače, se naraščaj mladih etnologov še da rešiti. Odgovor bi se lahko glasil — kot etnologov, komajda. Naj spregovori še poklicni svetovalec: „Notranji trg delovne sile je popolnoma natrpan. Glede na število novih delovnih mest za etnologe v bodočnosti jih študira preveč, preveč iz poklicno deloma neutemeljenih vzgibov, s prevelikimi pričakovanji. Kdor ni „čistokrven” etnolog, naj bi, če že njegova študijska kombinacija ne ponuja boljših možnosti, čimprej „presedlal”. Če pa je v etnologio „zaljubljen”, naj najprej doštudira kako bolj „sigurno” stroko in se šele nato vpiše na etnologijo, tako da bo med semestralnimi počitnicami še vedno lahko delal vsvojem prvem poklicu. Če je za to že prepozno, se lahko samo še prešola, sorodna izobrazba ali nadaljevanje študija ne prineseta ničesar. Delo v tujini jeza vsakega etnologa nujno. Kdor hoče kot etnolog delati vtujini, mora najprej znati ustrezni tuj jezik, pa tudi imeti izkušnje, ki si jih je nabral na študijskih potovanjih, študiju ali praksi v tujini. V industrijsko razvitih državah se za tako delo le redko ponudi priložnost, v državah v razvoju pa tudi ne prav pogosto. Kdor hoče sodelovati pri pomoči nerazvitim, mora imeti praktične sposobnosti in se za to delo tudi pravočasno prijaviti pri ustreznih ustano vah. Vendar je tudi takrat, ko tako delo dobi, prav majhna možnost, da se bo ukvarjal samo z etnologijo. Ni upanja, da bo to stanje kaj kmalu boljše." Tako je torej v Zvezni republiki Nemčiji. Upam, da bomo kdaj dobili tudi podoben prikaz stanja na Slovenskem. JANEZ FAJFAR BIBLIOGRAFIJA NALOG ŠTUDENTOV ODDELKA ZA ETNOLOGIJO V LETU 1982 Okrajšave: Sl — seminarska naloga v 2. letniku. S2 — seminarska naloga v 3. letniku. D — diplomska naloga, pril. — — priloženo slikovno in drugo gradivo. Vse naloge so v tipkopisu. 1-1. MATERIALNA KULTURA 1.1.1. Splošno Preši Igor: Preskrba z vodo v Truškah if Prapročah 1982. S2. 42 str., 46 pril. 1.1.9. Lov, ribolov Pahor Špela: Privatno ribištvo v Piranu od konca druge vojne do danes — s pose' bnim ozirom na današnje stanje. S2. & str., 21. pril. 1.1.12. Rokodelstvo in obrt Jurca Terezija: Čipkarstvo v kraju Podlipa — Sp. Smrečje. Sl. 23 str., 21 pril. Malec Anica: Mlini in mlinarstvo na poto' ku Cerkniščica. Sl. 38 str., pril. Zorko — Novak Irena: Današnji gostinski lokali na Mestnem trgu, Starem trgu if1 Cankarjevem nabrežju. S2. 52 str., pril. 1.1.16. Prehrana Falnoga Tatjana: Prehrana prebivalce' novega naselja „Za črpalko” (pri Vojniku)- 51. 31 str. 1.1.17. Noša Šimec Martina: Poročna obleka in nošnji poročnega prstana v vaseh Ribno in Pod' zemelj v 20. stoletju. Sl. 47 str., pril. 1.1.20. Turizem, turizem na vasi (kmečki turizem) Bogadi Jelka: Način življenja Celjanov ^ vikend naselju na Pernovem. S2. 33 str-. 27 pril. Fux Barbara: Etnologija v turizmu. S2. 22-str., 6 pril. Žebovec Marjeta: Kamping „Radovljica”'' Radovljici. S2. 25 str., pril. 1.2. SOCIALNA KULTURA 1.2.1. Splošno Žagar Saša: Družbeno življenje na Koso' vu. S1. 29 str., pril. 1.2.7. Medkrajevni in interetnični odnosi; Manj' šine, zdomstvo, izseljenstvo Čebašek Marjeta: Slovensko zdomstvo- 52. 45 str. Hirnok Katalin: Življenje Romov v Saka' lovcih (Szakonyfalu) od leta 1945 do da' nes. S2. 27 str., pril. Peršič Magda: Akulturacija afriških štU' dentov v Študentskem naselju (Rožna do' lina). S2. 33 str., 9 pril. Pogačnik Rok. Otroci slovenskih delavcev na začasnem delu na Švedskem. Sl. 36 str. Repinc Martina: „Egipčanke”. Sl. 29 str. Svetek Marija: Povratniki iz Kanade. Sl. 33 str., 22 pril. Vertič Brigita: Vpliv izseljevanja na življenje družine v domovini. S1. 15 str., pril. 1.2.11. Delovne skupnosti Knafelj Jerca: Medsebojni odnosi delavcev v TOZD Smuči, Elan Begunje, S1. 22 str. Knafelj Jerca: Življenje delavcev v tovarni športnega orodja Elan. S2. 50 str. Proje Karla: Medsebojni odnosi v tovarni „Šiv” v začetku leta 1982. S2. 23 str. 1.2.14 Fantovske in dekliške skupnosti Osredkar Veronika: Način življenja v Domu učencev železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah. Sl. 19 str. Potokar Andreja in Zagajšek Irena: Ilegalno gibanje v Zahodnem Berlinu. Sl. 69 str., pril. 1-2.15. Družbene organizacije; Poklicne in namenske skupnosti; Društva Ptičar Marjanca: Društva in prireditve v Kamniku v obdobju med 1914 in 1941. D. 133 str., 65 pril. Pavlin Andrejka: Bovški rudarji v času med obema vojnama. S1.39 str. pril. Sirk Tatjana: Društva v Goriških Brdih od začetka 20 stoletja do leta 1927. S2. 39. str., 22 pril. 1 2.17. Letne šege, prireditve, festivali; Praznovanja, prazniki Meglič Marko: Vrtne veselice v Ljubljani in okolici pred 2. svetovno vojno. D. 149 str., 35 pril. 1-3. DUHOVNA KULTURA 1-3.1. Splošno Bricelj Mitja: Kulturna podoba Slovencev v naših turističnih publikacijah. S2.25 str., 1 o priL '•3.10. Dramatika in gledališče Zorenč Lucija: Amaterski ljudski oder v Bistrici ob Sotli. S2. 26 str., 8 pril. '■4- ETNOLOŠKE (MONOGRAFSKE) OBRAVNAVE KRAJEVNIH IN REGIONALNIH SKUPNOSTI Hudelja Mihaela: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje. Obkolpski del občine Črnomelj s poudarkom na interetničnih odnosih. D. 73 str., 18 pril. Telban Blaž: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Vrhnika. D. 80 str., 27 pril. Žigon Zdenka: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Ajdovščina. D. 75 str., pril. 2. OBČA ETNOLOGIJA 2.5. Muzeologija, konservatorstvo, varstvo spomenikov, prenova Cerar Maja: Etnologija v spomeniškem varstvu. D. 71 str. 2.6.2. Raziskovalci, zbiralci, ljubitelji; Biografije, obletnice, nekrologi Bizjak Ivana: Etnološka analiza fotografske zapuščine Franca Peternelja iz Cer-kna. S2. 77 str., pril. 2.8. Etnologija in druge vede Šprajc Ivan: O razmerju med arheologijo in etnologijo. D. 119 str. V okviru vaj iz obče etnologije oziroma seminarja za topografijo je bilo na temo Razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe v šolskem letu 1981/82 napisanih 52 nalog (1. letnik). Vse navedene naloge so dostopne v knjižnici Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Knjižnica hrani tudi 19 nalog, ki so jih napisali srednješolci na etnološke teme v okviru Gibanja Znanost mladini. Ingrid Slavec LJUDSKA MEDICINA V tej številki objavljamo poleg nadaljevanja iz medicinskih rokopisnih bukev, še zanimiv utrinek iz sodobne ljudske medicine. Zapis nam je poslala Irena Šumi. Druge Bukve Kar člouk nuca zatkar kenšt na žili poznat bolezen eniga človeka po dohtarsku al padarsku. Perveč imaš vedit, de ta žila, za katero sešlata, ni neč druzga, kokerenu premikvajnealitipajnetega serza, jenu njegovih žil; gor jenu dol jemanje, jenu tek te kervi. De pa boš ti to mogu zastopit, tok to zamerkej, de serce je votlu na lev plat, ven iz tiste votlost derži ena žila; ta je stalana na dve žil; ena derži dol po človeku cel do gležna; ta druga derži gor po človeku; ta se stala na dva tala; namreč us-aka roka ima eno žilo do pavca; ta se imenuje Puls. Držah tega trepajna ni nič druzga, ket moč tega živlejna. De se žila hitru premnuje, je uržah te starost, de pa hitru trepeče, to so uržah te ne natir-lih reči, ket take špiže jesa. Koku se more žila šlatat. Arcat, kader pride k bouniku, ga na sme koj za roko perjet, keb se bounik kej ustrašu arcata, tok mu žila hitrejš teče. Roka toja na sme bit preveč merzla, ne preveč vroča, inu prim to levo roko tega bounika. Prim s tojo roko desno cel mehko, toku de toji persti glih na žilo pridejo, s tojo levo roko primi za perste bounika, en mal teri inu derži ga tok dougo, de boš 40 žlakou nažteu, tok boš ti poznou inu vedu sodit. Koku se žila premnuje. Al kaj to, kaj gunu pomen: 1. Če je žila debela, inu hitru bije, pomen merzlo kri. 2. Če ježila mejh-na inu kesna, pomen merzlo naturo. 3. Če je žila globoka jenu šeroka, pomen fajhtno naturo. 4. Če je žila tenka jenu močna, pomen suho naturo. 5. Če žila naglu bije inu močnu, pomen icek naturo. 6. Če žila prou kesno gre jenu se trese, pomen smert. III Bukve. Za ercnije od useh erči. — Od glave, inu nje bolezen. Od bolezen te glave jenu katere pride od vročine al ice. I. Ženft od kiselce z laškim voljam zmešat, s tem glavo maž. 2. Lopotka na močnimu vinu skuhat, inu rožmarinov volje, to zmešej, rute noter moč, na čel inu sance pokladej. 3. Gartrožen volje z jesiham zmešej, eno gobo noter pomoč, inu na sence pervež. 4. Ženft iz Prungresca med Gartrožovo vodo zmešej, s tem glavo moč. 5. Jeternik kuhat na vod, inu na glavo obvež. II. Bule iz uročine, katere se na glav narede, nar raj zadej za tivčam. Ražen med erženo moko, en mal soli, nared žaubo, to nucej za flajšter. III. Kader glava boli od mraza, al tacih uržahov, kar mraz. 1. Skuhej boba, inu česna ukep stouc, inu zmešej laškiga volja ukep, s to žaubo sence maž. 2. Grenke mandelne inu gartrože na jeshu skuhej, obeži glavo. 3. Iz palzamam se po senc maž. 4. Kamelce na glavo par. 5. Meliso na glavo par. 6. Methe stouc, tisti ženft inu jeseh ukep zmešej, s terrr glavo maž. IV. Kader glava boli od hude fajhtost al flusa. 1. En flajšter nared na glavo, uzem zobnikovga zelša frišnega, nared ženft, zmešej ga iz komelčnem voljam, den na sence. 2. Korenino majsterburc kuhat, to u eni žlici zvečer noter uzemi. 3. Rože-—mišje ušesa—frišne stouc, tist ženft šnofej. V. Kader se u glav verti. 1. Te male kopriuce na glavo pokladej. 2. Pušat za ušesam, je tud dobro. 3. Jeseh na razbelenužele-zje kaplej, s tem se kad. 4. Uzem ženofblater, leto kuhej, inu pi. 5. Šlahk janež na žerjavco devej, de se u nos kadi. VI. Keb se otu mešat al noret. 1. Uzem jesiha, inu soli, usakiga eno žlico, stem ribej roke po vodlan, inu noge po podplatih. 2. Al pa tisteh šetok perje, kader otroc štingelce na nje love, tistu frišnu stouc, inu na glavo obež. 3. Pu-španou perje pošešit, zmet, tisto štupo na mandelnov vod noter jemat. 4. Palohove korenine tri ure na vin namoč, inu zvečer pi, to uzame norost. VII. Kader človeku kej gnije u glavi. 1. Seme od Krese stouc, iz tistim se po glav maž. Vlil. Za grinte na glav. 1. Velklga korejna perje stouc, inu na glavo obež. 2. Uzem po libre Špeha, ubi štiri jajca, inu eno dobro pest soli, to use ukupej sere na vogni, toku dougu, de bo prou čemu, posebnu jajca, odced to lužo preč, pust de se bo pohladilu, zmešej noter čmerike drobnu stoučen suhe štupe, kolker je na enimu krajcarju štirkrat zajmeš, dva lo ta žvepla, en lot galuna, use drobno stouc, inu use ukup zmešej. IX. Uši inu gnide iz glave pregnat. 1. Česnou ženft. 2. Živu srebro u lorbaru žaub umet. 3. Galun u vod stopit, istem glavo zmivat. 4. Ženofov seme, al pa speria ženft zmešej med met. X. Lepe ermene lase naredit. Te mertve kropive na lugu kuhej, istem glavo zmivej. XI. Douge lase naredit. Repneh korenin na lugu skuhej, stem glavo zmivej. XII. Kader lasje vočjo katermu ven jeti. Pelen na lugu skuhej, s tem glavo zmivej. XIII. Kader mol lase je. Skuhej tiste detele, katera po traunikah rase, nad vod stem glavo zmivej. XIV Lase pregnat Uzem živiga apna 4 kvintelce, te ermene Mišce 2 kvintelca, to use ukup na jeshu skuhej, inu en mal voska, inu iz to žaubo lase pomaž (se nadaljuje) RECEPT IZ ALOJE 1) 300 g aloje zmleti na strojčku za meso. Rastlina mora biti stara od 1 do 5 let in se je ne sme pred uporabo 5 dni zalivati, 2) 7 del garantirano čistega črnega vina, 3) 500 g cikorije (korenine — Cichorium inthybus — navadni potrošnik), 4) 400 g čistega svežega medu, 5) 500 g čistega 96% alkohola. Vse skupaj se zmelje, zmeša in v posodi (za vkuhavanje), postavi na temen, hladen prostor. Dobro zamašeno! Po petih dneh odcedite v steklenko (filtriranje) toliko tekočine, kolikor je bomo porabili v sedmih dneh po tem razporedu: a) prvih 5 dni jemljemo 2 uri pred jedjo 3-krat na dan po eno kavno žličko, b) potem 3 dni jemljemo 1 uro pred jedjo po eno veliko žlico. ČAS ZDRAVLJENJA TRAJA 4 TEDNE! (ŠE BOLJE — 2 MESECA!) Učinkuje oz. pozdravi vse notranje bolezni (čire), tuberkulozo, pritisk, glavobol, rakasta obolenja, ledvične bolezni, uravnava prekrvavitev itn. VSO SREČO IN OBILO USPEHA PRI ZDRAVLJENJU! Recept so marca 1982 dale v prepis uslužbenke samopostrežne trgovine z živili na Pribi novi ul. 5 v Ljubljani. Gre za rasti i no aloe arborescens. Uslužbenke so povedale, da je ena njihovih sodelavk s tem receptom ozdravila raka, ki ga „je imela in gazdaj nima več". Pravtako je ozdravila svojega odraslega, za rakom bolnega sina. Omenjeno rastlino goji tudi kot okrasno lončnico v poslovnih prostorih trgovine. Recept naj bi dobila iz Avstrije. Prepisale so ga vse njene kolegice v službi, ni pa znano, če so ga tudi uporabile. IRENA ŠUMI viri in gradivo ^esedilo poročnega obreda na Kranjskem »Zvoleni k zakonu namejnenj par! Zakon je po besedah s. pisma en velik zak-ranient u Kristusu inu u cerkvi; jeskrivnosti pouno Znarnnje čudniga združenja Jezusa Kristusa is sojo cerkujo. — Kir tedej tataku imeniten, inu suet stan nastopita, se zavežeta, po vaj moči ti častitlivi Podobi enaka bite. Božje ženen sam vaj združi u Oerezvozlivo zuezo: on vaj pak tud posueti inu bo Varna ceu čas vajga popotvanja soje dobrotlive da-r' vedno dajau. — Le skerbita, de suetost zakona is ^osuetim zaderžanijam nečast nesturita, inu tako ~~~ niegovih gnad neuredna nepostaneta. Mož ima ženo lubiti, koker je Kristus sojo cirku ubil inu za njo sam sebe dau, deb taisto posuetu. Žena ima možu podložna biti, koker je cirku Kristusu podložna.---- Lubezen, mir edinost, enu serce, ena misu ima med vama biti; eden dru-9'9a težave inu butaro nosita, kir vaj oče Bog u Veselju inu u žalosti, u dobroti inu u težavah ukupej imeti, dokler vaj ta časna smert po božje s. volje izloče; — bodita tedej u usih nadlogah inu 2uPernostih vajga živlenja uselej zuesta tovarša, '.r'o pomagauca. — Koker pak is druženo močjo Casno srečo išeta, tako se še bel perzadevajta ecien drugiga bolšati, inu posuetiti — vaj dua inu Ce'o hišo izveličati. Vaj otroke, katere bota morebite dobila, za dar Hebeški imejta — varite jih, koker en prav dragi Vajem rokam izročeni žlahtni kamen — koker en Prav imenitni dar. — Izredita jih keršansko, de °do boga spodobno molile, erbi božije, inu uredil (nečit.) Jezusa Kristusa postali. Glejte! to je, h omer vaj zakrament zakona veže. Ženen! Je še vaša posledna, stanovitna volja inu misu s to pričeočo Nevesto N: u stan s. zakona stopite, nje tud zakonsko zuestobo deržati, njo koker soje telu lubiti, njo rediti inu varvati; njo u nobenih zupernostih inu težavah zapustiti, ampak per nje bite, inu ostati, dokler vaj zadneč smert loči? — tok recite: JA Nevesta! je še vaša posledna, stanovitna, volja in inu misu s tim pričeočim Ženenam N: u stan s. zakona stopite? njemo čast inu pomoč skazati u poštenih inu pravičnih rečeh podložna inu pokorna bite; njega u nobenih težavah inu zupernostih zapustiti, ampak per njemo bite inu ostati dokler vaj zadneč smert loči? tok recite: JA K večim poterdeniju tega s. dela dejta še edin drugimo ženitne perstane, inu desne roke — Ego coniungo vas.... Uzemita perstan — ta vaj ima na zuestobo, katero ze eden drugimo oblubita, uselej spomniti de njo do smerti zuesto deržita: — In nomine.... Sprmenejne rok pomene, de udva pred Bogom inu keršansko sosesko, koker is persego poterdi-ta, da nočta eden od drugiga jete, aku vama lih Bog kakšno težavo pošle, ampak de očta stanovitno dokler va; smert loči, skupej ostati. — Confir-ma hco.... Vi pak u Kristusu izvoleni! de usega mogočni večni Bog tem pričeočim zakonskim ludem u njih zakonsku stanu sjo s. gnado, popolnoma žegen, inu miren dougu ukupstamvanje, po letem časnim živlenju pak to večno izveličanje dodeli: molite z mano en andohtlivi Oče naš: inu češena si Maria rekoč: ... Besedilo je transkripcija izvirnika, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Celju — fond Zbirka graščine Podčetrtek, fase. 1. Original je pisan vslovenščini, črke so gotske. Ker dokument ni datiran, sem se obrnila na Nadškofijski arhiv v Ljubljani, kjer sem dobila naslednje podatke: „Besedilo je vzeto iz ljubljanskega obrednika škofa Antona Kavčiča (Rituale Romanum usibus diocesis Labacensis acomodatum, Labaci 1808), vendar je jezikovno včasih nekoliko popravljeno (povedano po gorenjsko), str. 172—178. Začetni nagovor in sklepno opozorilo pa je iz prvega ljubljanskega obrednika škofa Kuenburga leta 1706 (enako tudi 1767); kar kaže, dasoduhov-niki kombinirali, kar se jim je glede nagovorov zdelo lepo in pametno ohraniti, pa morda v novem obredniku ni bilo več predvideno.” (Podatke je posredoval dr. France M. Dolinar) IVANKA ZAJC — CIZELJ Celje RAZSTAVE Iz mariborskega Večera in zagrebškega tednika Danas povzemamo dve oceni o razstavi Ljubljana po predzadnji modi, ki je bila od 19. 1. 1983 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo je pripravila sodelavka muzeja Tanja Tomažič. Oceni o razstavi objavljamo brez komentarja, bralci pa boste lahko sami presodili upravičenost teh popolnoma različnih ocen. Obenem pa vabimo vse, ki so si razstavo ogledali, da posredujejo svoje mnenje o menda zelo kontroverznem dogodku v Slovenskem etnografskem muzeju. OBLAČILA MEŠČANOV V razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani je postavljeno prizorišče, ki oživlja predvsem ljubljanski čas med obema vojnama. Arhitekt Marjan Loboda je za razstavo z naslovom Ljubljana po predzadnji modi v muzejskih sobanah oblikoval promenadno ozračje, kar bi naj bila ustrezna scenografija za prikaz načina oblačenja ljubljanskih meščanov v letih pred prvo svetovno vojno do začetka druge. Ker pa pogled v to oblačenje ni zgolj splošnokul-turnega tipa, temveč jespecializiran na vid etnologa, ima promenadna razstavna slika seveda tudi ozadja, v katerih so postavljeni prizori, prikazujoči tudi način nastajanja modnih oblačil prebivalcev mesta Ljubljana. Za etnologa, ki se ukvarja z nošo, je brez dvoma pomembno tudi preučevanje tistih okolij, ki so to nošo načrtovala, prevzemala in izdelovala. Tako je sedanja razstava dosegla ozračje, ki je zgovorno, ilustrativno in avtentično; toda to ozračje je lahko tudi pomembna stopnja v preučevanju slovenske noše, kjer vse kaže, da se raziskovalna pota nekoliko razhajajo, kar je pa v sedanji fazi najbrž celo nujno in — dobrodošlo. Glede na to, da je mariborski Pokrajinski muzej že pred leti uspešno in strokovno odmevno ustanovil slovensko modno zbirko in ji posvetil dobro mero strokovne ali raziskovalne pozornosti, se seveda nujno postavi vprašanje o smislu take zbirke še v drugem slovenskem muzeju. Sevedažurnalističen ali reportažni pogled na razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju ne more odgovoriti na vsekakor zapletena razmerja med posameznimi strokami, ki lahko s svojo strokovno pozornostjo zrejo na nošo, modo, skratka, na obleko. Gotovo pa si je mogoče misliti, da imata obe zbirki svojo upravičenost in da potemtakem lahko obstajata popolnoma utemeljno; le da jasne utemeljitve za zdaj še ni nihče izrekel. Zato je morebiti sedanja razstava tudi dobrodošla, saj bi se lahko definirali različni strokovni pogledi na človekovo obleko. Za zdaj je lahko jasno le to, da ljubljanska razstava preseneča zaradi svojega entološkega posega v meščanski sloj, kjer se je dotaknila mejnega področja, ki ga pa očitno že raziskuje mariborska modna zbirka, zanimajoča se za kulturnozgodovinske razsežnosti načina oblačenja. Ljubljanska razstava o noši ljubljanskih meščanov sodi torej med tiste rezultate etnoloških raziskav, ki v sodobnem času v tej vedi že skoraj pretirano segajo zgolj po mestnem in meščanskem okolju. Kolikor je slovenska etnologija vse do šestdesetih let tega stoletja vse svoje strokovno zanimanje posvetila kmetijstvu, pravzaprav podeželju, in bila pri tem seveda nepopolna, v zaostanku za razvojem v svetu, toliko se je zdaj v svoji nenadni prebujenosti iz tradicije preusmerila v raziskovanje mestnega sveta in načina življenja slovenskih meščanov. Razstava Ljubljana po predzadnji modi je tudidosežek takih pogledov, stem pa ni rečeno, da je nepotrebna. V Slovenskem etnografskem muzeju je — nasprotno — zelo razumljiva in nujna, kajti po ne tako davnem prikazu slovenske kmečke noše sedanja razstava kompletira slovensko nošo, kakor je nastajala v različnih slojih prebivalstva. V. V. VEČER, 5. 2. 1983 URBANA ETNOLOGIJA PO PRED' ZADNJI MODI Premik v raziskovanju, ki zelo veliko pove. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je bila te dni odprta razstava: Ljubljana po predzadnji modi, razstava, kakršne si ni mogoče predstavljati v kakšnem etnografskem muzeju zunaj SP Slovenije. Glejte, zakaj. Medtem, ko se etnologi 7 drugih naših krajih ukvarjajo s preslicami, rali in velikonočnimi pirhi, so slovenski kolegi, pa tudi zagrebški Inštitut za ljudsko umetnost razširili svojo dejavnost čez ruralne okvire. Povsem pravilno so namreč sprevideli, da tradi' cionalno pojmovani etnologiji iz dneva v dan uhaja dragoceno gradivo, ki ga bodo morali prihodnji rodovi potrpežljivo kopati iz različnih bunkerjev, zato da bi znanstveno obdelali nekaj, karjedel našega vsakdanjika ali vsaj ne tako daljne preteklosti. Z drugimi besedami, opazili so, da je življenje samo narekovalo tudi drugačno delitev kulture- Sredi prejšnjega stoletja so se začele zelo korenite spremembe v strukturi vse družbe. Novi množični mediji, nova delitev dela, novi °bičaji in življenjske potrebe prodirajo v vsako Poro človeške zavesti. Ljudska kultura in ljudska umetnost sta popolnoma izrinjeni, vsaj izteh naših cNilizacijskih območij. Govoriti danes o ljudski Urhetnosti, pomeni govoriti o umetnosti v preteklo-sti- Tehnika in drugačna družbena struktura sta hitro in zanesljivo zabrisovali meje med vasjo in Testom in najbolj oddaljene kulture so se zbližale. Shema, ki so jo pred še ne tako davnim časom šilili sociologi kulture in po kateri je mogoče izločevati visoko umetnost od popularne in 'idske, se kaže neprimerna iz več razlogov. Takšna tridelna shema, kakorstajozastopala Arnold Mauser in Edgar Morin, je temeljila na trdnih me-,ah med družbenimi sloji ter med kmečkim in mes-tr|irn prebivalstvom. Novi običaji: Morin vidi pri ljudski umetnosti s°rodnost z arhaično kulturo, medtem ko pri po-Pularni poudarja njen urbani značaj in njeno pripadnost inudstrijski kulturi. Tudi Hauser izhaja iz Podobnih stališč. V jeziku ljudske umetnosti in sPloh kulture imajo prevladujočo vlogo arhaične Tdimentarne prvine, vsaka novost pa se le Pozaupljivo sprejema in vključuje v proizvodnjo. 0vsem jasno je, da se praksa, ki jo narekujejo nove življenjske potrebe, izmika tej in podobnim shemam. ^ Jugoslaviji so to med prvimi dojeli ravno 'ovenski etnologi in tako raziskujejo ne le Urnetnost in kulturo življenja kmečkega prebivals-.Va. ampak tudi primestnega in mestnega, ki je bilo °e včeraj del vasi. Pa tudi prebivalstvo, ki je ostalo aa vasi ima danes popolnoma nove potrebe in predana nove navade, tako da se bistveno ne razl-°cuje od tistega v mestu. vendar pa bo treba še veliko let, preden bodo to |.°umeli tudi drugi etnologi, preden bodo ugotovi-’ drmeš in polka, vozel in ornamentalni vzorec a Preprogi niso nikakršne avtohtone vrednote, Tpak samo del proizvodnje, kjer se prepletajo Plivi različnih kultur. Ti pa so lahko na nek način T shematizirane, po svoje interpretirane prvine s°ke, „elitne” in popolnoma urbanizirane kultu- Namen razstave Ljubljana po predzadnji modi je r)i 2 Plačilnimi predmeti in sploh kulturo oblače-a ^konstruirati drobec preteklosti, obdobje od cetka stoletja do druge svetovne vojne. Avtorica zstave Tanja Tomažič, višji kustos Slovenskega n°grafskega muzeja, je zaradi tega izbrala šte-ne predmete — od spodnjega perila, spalnih sl!? 'n k°Pa'nih oblek prek srajc, moških in žen-1 oblek in čevljev vse do klobukov in različnih jasnih izdelkov modističnih salonov, p vtor'ca je, zato da bi zaokrožila in izpopolnila sal 0l:)0 do9odkov, rekonstruirala tudi krojaške za °ne Z vso spremljajočo opremo (kroji, lutkami nimPomerianie. likalniki, krojaškimi knjigami, mod fot ' casn'ki- -) in razstavila številne povečane tUd09rafiie ljubljanskih sprehajališč, ki prikazujejo r^1 atandard ljudi in kulturo oblačenja. K dobre-v isu gotovo veliko pomaga tudi izvrstna pos- tavitev razstave, delo arhitekta Marjana Lobode. Zdi se mi celo, da bi razstava brez takšne postavitve precej slabše učinkovala. Kulturni krog: Razstavljeni predmeti izpričujejo pripadnost Ljubljane srednjeevropskemu kulturnemu krogu. Natančneje, srečujemo se s tipičnim provincialnim okoljem, z vsemi značilnimi prvinami. Ljubljana je tako kot Zagreb, Pecs, Brati slava ali Gradec sprejemala pobude oblačilnih norm predvsem z Dunaja, od časa do časa pa so jih dopolnjevali impulzi, ki so jih pošiljali pariški modni kreatorji. Po prvi svetovni vojni je Dunaj izgubil pomen, ki ga je imel prej, in to ne samo v politiki in kulturi, temveč prav tako tudi v modi. Ljubljanski mojstri in mojstrice so se zgledovali po prevzetih modelih in si jih prizadevali uskladiti s svojim okoljem. Pri tem so se morali vsekakor ozirati na gmotne možnosti okolja, zoženo izbiro materialov, ki so bi li praviloma uvoženi, in to največkrat iz dunajskih in praških tovarn. Našli pa so se v boljših salonih tudi lyonska svila, angleški tvid in inozemsko fino platno. Ta materialna plat modelov izdaja hkrati ekonomski in kulturni standard prebivalstva in solidno izobrazbo domačih mojstrov. Vendar pa krojači niso šivali samo novih oblek. Prenarejanje stare obleke in obračanje blaga na drugo stran sta bila njihovo običajno delo, tako da so v delavnicah dobivali zaposlitev tudi ljudje, ki so se ukvarjali izključno s pranjem in prekroje-vanjem stare obleke. Zanimiva je pot oblačilnih predmetov skoz družbene sloje. Obleka je bila namreč tudi plačilno sredstvo in tako so mestni prebivalci ponošene oblačilne predmete zamenjavali s kmeti za živilske izdelke. V novem okolju se je meščanska obleka neznatno spremenila in dobila nekatere „ljudske” lastnosti. Iz takšnega ponovnega oblikovanja je zlahka mogoče odkrivati različne kulturne vplive na standardizirana kmečka oblačila. S krepitvijo industrije je prihajala vse bolj v rabo narejena konfekcijska obleka, in to najprej tista, ki so jo izdelovale dunajske in praške tovarne. Promenada: Kultura oblačenja se je začela postopoma izenačevati, to pa je prikrivalo tudi družbene razločke. Vsako provincialno mesto, tako tudi Ljubljana, je imelo posebno ustanovo, imenovano promenada; ljudem tukaj ni šlo le za to, da so z razkazovanjem nove obleke obračali pozornost nase, temveč so sodelovali tudi v posebni obredni igri, ki označuje malomeščansko mentaliteto okolja. Na tej razstavi ni izdelkov visoke mode. Tu se srečujemo samo z njenimi provincializiranimi inačicami. Dela visoke mode učinkujejo kakor izvirniki v visoki umetniški proizvodnji, kvalitetni in razmeroma maloštevilni konfekcijski modeli z oznako Cardina ali Armanija pa spominjajo na oštevilčene in podpisane grafične liste in multiple. Moda in oblačenje nasploh odkrivata posameznika in okolje, od koder prihaja in kjer živi. Tudi Saint—Laurent in Kenzo, Ted Lapidus in Sonia Rykel, včeraj Chanel in Lanvin so proizvod posebne družbe, v kateri so imena Picasso, Matisse. Klee ali De Chirico nekaj domačega in živo navzočega. Od te in takšne oblačilne kulture so naši lokalni ,,butikarji” tako daleč, kakor sta blagovnici Emona in Nama daleč od hiš Harrods, Selfridges in Galerie Lafayette. Tako je danes in tako je bilo tudi včeraj. Ko ljubljanska razstava diagnosticira takšno stanje, se niti malo ne moti. Avtorici se je torej posrečilo rekonstruirati podobo ljubljanske preteklosti, kulturnega standarda tega mesta. No, prav tako pa je tudi opozorila, da je treba v etnološkem raziskovanju napraviti majhen premik, zato da bi zajelo nekatera mejna področja, iz katerih pa zelo veliko zvemo. Ravno ta premik je tudi največja vrednost te razstave. ZVONKO MAKOVIĆ DANAS, št. 51/1983 Prevedla: Mojca Mihelič POROČILA, ZAPISI Janez Fajfar nam je poslal dopolnili h KRONIKI iz prve letošnje številke Glasnika: — 12. marca 1983 je bil v Kovaškem muzeju v Kropi odprt nov etnološki del stalne muzejske zbirke. Avtorja postavitve sta tamkajšnji kustos—etnolog Janez Fajfar in asistent Oddelka za etnologijo pri FF dr. Zmago Šmitek. — Od 22. aprila do 12. maja 1983 je potekala etnološka ekskurzija študentov po Kavkazu. Organizacija in izvedba ekskurzije je bila v rokah dr. Zmaga Šmitka, ki sta mu pomagala še Janez Fajfar in Silvo Torkar. Janezu Fajfarju se za dopolnili najlepše zahvaljujemo. Poleg teh informacij pa je iz KRONIKE pomotoma izpadlo tudi obvestilo o 8. mednarodnem posvetovanju o raziskovanju ljudskih glasbil, ki je bilo od 5. — 11.5. 1983 v Piranu. O tem posvetovanju smo dobili obširnejše poročilo Igorja Cvetka, ki ga objavljamo. JAZ SEM MUZIKANT Zapis ob 8. mednarodnem posvetovanju o raziskovanju ljudskih glasbil, Piran 5. — 11. maja 1983 V začetku maja se je v Piranu sestala študijska skupina za ljudske instrumente (Study Group on Folk Musical Instruments), ki deluje v okviru Mednarodnega svetazatradicionalnoglasbo (International Council for Traditional Musič—ICTM) pod okriljem UNESCA. Izbrani temi, ob katerih se je na tem posvetovanju prijavilo k diskusiji kar 25 referentov, sta bili „Glasbila iz otroškega sveta in njihovo razmerje do kulture odraslih” in „Pomen medkulturnih procesov za zgodovino ljudskih glasbil”. Na prvo temo je po uvodnih besedah dr. Ericha Stockman-na, predsednika ICTM, spregovoril dr. Ernst Ems-heimer, starosta evropskih etnomuzikologov. Za njim se je zvrstilo nekaj zanimivih referatov. Cajsa Lund (Švedska) je govorila o odnosu otrok in odraslih do otroških zvočnih igrač z arheološko-muzikološkega stališča. Njen referat se je po problematiki, ki jo je obravnaval, navezoval na izvajanja domačega referenta Igorja Cvetka, ki je spregovoril o glasbeno-instrumentalni ustvarjalnosti otrok v Sloveniji. Na kratko: vsak predmet, ki ga otrok uporablja zato, da iz njega izvablja zvok (glasbo) je otroško glasbilo. To je otrokova zvočna igrača. V zgodovini se spreminja predvsem njena oblika, funkcija ostaja bolj ali manj ista. Dr. Ellen Hickmann iz Hannovra je nato v zanimivi študiji opisala primere otroškega muziciranja na umetniških slikah starih mojstrov, dr. Gottfried Habenicht iz Friburga je govoril o ragljah in običajih v zvezi z njimi nekdaj in danes, dr. Ivan Mačak pa o otroških instrumentih na Slovaškem. V okviru seminarjaso v Križnem hodniku pripravili razstavo (postavila sta jo Julijan Strajnar in llonka Hajnal) otroških izdelkov obalnih vrtcev in šol (tema: ljudska glasbila.) Splošna ugotovite^ udeležencev seminarja je bila, da je razstava zanimiv prikaz glasbene ustvarjalnosti otrok po Sloveniji in da drugje podobnih izkušenj na tem področju nimajo. V Tartinijevem gledališču je bil nato koncert z naslovom „Jaz sem muzikant”, srečanje z mladimi godci, pevci in lutkarji — lepo doponilo prvemu delu piranskega posvetovanja. O drugi temi so na piranskem simpoziji spregovorili številni znani etnomuzikologi: dr. Ba-lint Särosi iz Budimpešte o večjezični ciganski godbi v Transilvaniji, dr. Rudolf Brandl (Got-tingen) s sodelavci o ljudskih ansamblih, ki vključujejo klarinet, med Orientom in Balkanom, ter dr. Ludwik Bielawski (Varšava) o brumbasu m lončenem basu v Prusiji v poljski in nemški ljudski tradiciji. Domačo etnomuzikologijo so zastopali Kreši-mir Galin (Zagreb) z referatom o stratigrafiji ljudskih aerofonov na Hrvatskem kot rezultatu medkulturnih procesov, dr. Zmaga Kumer iz Ljubljane (ISN ZRC pri SAZU) je ob izidu svoje nove knjig6 „Ljudska glasbila in godci na Slovenskem” podale pregled slovenske ljudske instrumentalne glasbe, referat Julijana Strajnarja o pritrkavanju pa ie dopolnil ogled te slovenske posebnosti na zvoni' ku piranske cerkve. Strokovna ekskurzija udeležencev posvetovanja v Grožnjan in Buzet seje končala v Humu s prikazom istrske folklorne ustvarjalnosti. Za udeležence je bila ta prireditev svojevrstna glasben6 poslastica. Poljska muzikologa Eva in Piotr Dahlig (Varšava) sta vsak s svoje strani osvetlila ljudska inst' / Contents of this issue " On account of financial difficulties, the Bulletin is not in a position tofulfill theplan ofits thematic lssues. Only the fourth of this year’s volumes will be complete as to its contents, whereas the second Qnd the third volumes wilhfor the most part, contain informative material and reports on work in the lne and individual ethnological articles. Unemployment is a problem faced by ethnologists all over the world, including in Western Ger-many. The first article in the Bulletin is dedicated to this very problem. The article on unemployment of e,hnologists in Germany, written by Hans Joachim Hugo, is taken over front FRANKFURTER Al-^GEMEINE ZEITUNG (August 22, 1983). The article „Zu viele studieren Völkerkunde (Zum 3rbeitsmarkt der Ethnologen)", translatedfor the Bulletin by Janez Fajfar, isan interestingone also ’°r certain methodological views of German ethnologists, for an unemployed German ethnologist ceclared: „ One of the last unexplored peoples are we ourselves and it is most probable that this res-earch will be done by the others”. It is obvious that herewith he hadsociologists in mind. Our intention ]v,,h this article was to initiate among Sloven ethnologists a discussion on unemployment of ethnologists and tasks of the profession. — One of the fundamental tasks of our magazine is also getting our ethnologists acquainted with works of our experts. Ethnological bibliography was regularly being published in our magazine also before, whereas there is no such bibliography yetfor the past few years. Today we arePublishing onl) the bibliography of theses (diploma — and seminary works) prepared by students in the Department of ethnology of the Faculty of Philosophy and Leiters in 1982. This bibliography is classißedin accor-l dance with the standard order: 1. Material culture (general, hunting and fishing, handicraft, trade..f 2. social culture (associations, interethnic relations, general, minorities, emigration...), 3. intellecA tual culture (general, theatre...), 4. ethnological monographs of local and regional communities, and 5. theses dealing with general ethnology (museology, explorers, interdisciplinarian research...). D addition to these, there are 52 shorter theses-reports on the subject of Disintegration and the De gret of Preservation of Traditional Culture written by freshmen students within practical exercises k general ethnology in 1982. — In the section ent itled Populär Medicine we continue with publication of books on medicine da ti ni to the previous Century. The matter in question is a manuscript or copies of instructions for medici treatment used by Slovenian populär physicians in bygone centuries. Ethnomedicine, however, is not only a matter of the past, for this unofftcial, unscholarly medicine b still very populär nowadays. In this issue we are therefore Publishing the instructions for treatment oj cancer, sent to us by our reader Irena Sumi, that she was given by saleswomen in a Ljubljana grocer) store this year. — In the section Sources and materials we are Publishing the text of the church wedding ceremon) that has officially been used in Slovenia since the 17 th Century. The text in question is a transcriptiof1 of the original document kept in the Historical Archives in Celje, fand Mansion of Podčetrtek, map 1-The original is written in the Slovenian language and with Gothic characters. The text and commenb on it were contributed by Ivanka Zajc. — In the section Exhibitions some more space than usual is dedicated to the exhibition of the Slove-', ni an Ethnographie Museum under the official title „Ljubljana after the before-the-latest fashion” thf was opened on January 19, 1983. This exhibition was prepared by a museum collaborator Ms. Tan je Tomažič and present s the clothing fashion of dwellers of Ljubljana in the period between the two work wars. While the exhibition was still under preparation, a discussion was started on whether the treatment of (recent) wear and fashion was the domain of research of ethnologists or historians of arl Moreover, there was a permanent topic of discussion (raised chiefly by non-ethnologists) whether tlk Contemporary life style belongs to the sphere of activity of ethnologists or not. The exhibitiofi therefore aroused great interest: among experts because of Professional matters and problems, an( among citizens of Ljubljana (especially senior ones) for its evoking of nostalgia and memories 0) „good old" days. From the Maribor newspaper „ Večer” we have reprinted the review „Garments of the Townsfolk written by the ethnologist V. V. He evaluates the exhibition with a certain degree of scepticism and reservedness because he sees no real significance of it as there already exist s a professionally arrangC exhibition of Slovenian fashion in the Provincial Museum in Maribor. He views the groundlessness oj the exhibition in Ljubljana through the prism ofhis profession, for he calls attention to unsettled cif' cumstances (division of tasks) within individual branches of Science, e.g. between ethnology, historj< andsociology. V. V. is surprisedat the Ljubljana exhibition also because it is an ethnological Intervention into the middle dass. (In the opinion of a part of ethnological school in Slovenia the town, tM middle Hasses and the Contemporary life still do not belong to the sphere of activity of ethnology)' This critic reproaches modern Slovenian ethnology for an excessive intervening with urban and middk dass environment. A contrast to this critique is an eva/uation presented by Zvonko Makovićfrom Zagreb. His evaluO-tion, which bears the title „Urban Ethnology" is translated from its original published in the Zagreb weekly „Danas”. Zvonko Maković maintains that the above-mentioned exhibition represents a significant andcomnd' nicative shift in ethnology. He says that it waspossible to organize such an exhibition only in Slovenia for in other Yugos/av republics the object of interest of museologists-ethnologists are mainly distafß’ ploughs and Easter eggs, and even these in rural environment only. The above critic States that Slovenian researchers are aware that traditionally conceived ethnology is losing valuable material frok day to day and that future generations will have to collect and discover it all over again in order to gUe 0 scientific treatment to something that is part of our everyday life. The author is enthusiastic about the exhibition also because Slovenian ethnologists managed to break with it the improper scheme, ‘mposed by culture sociologists, according to which it is possible to distinguish between high art and folk and populär one. This scheme namely strengthens the firm limits between social classes and between rural and urban population. The editorial staff of the Bulletin has decided to publish the two different evaluations of this exhibition in order to incite all Slovenian ethnologists and experts from other fields of Science (history, | s°ciology) to reflect upon the place, role and subject of modern Slovenian ethnology. Our aim he-''ewith is to continue, expand and scientifically elucidate certain unofficial discussions begun already before the opening ofthe exhibition. At the same time we wish to present today’s ethnological orienta-iion to representatives of other professions and the public at large. In the section entitled Reports andrecords there are two supplementary reports to the Chronicle Published in the issue No. I of the Bulletin. In the article J Am a Musician" Igor Cvetko gives an account about the Eighth International Conference on Folk Musical Instruments heldfrom May 5 to 11, 1983 in Piran. This was the meeting °f the Study Group ofFolk Musical Instruments which functions within the International Councilfor Tfaditional Musič (ICTM) under the patronage of the U.N.E.S. C. O. On the agenda of the Conference there were two topics: 1. Children’s musical Instruments and their relation to the culture of adult s, and 2- The significance ofinterculturalprocesses for the history offolk musical Instruments. There were 25 participants from the Federal and Democratic Republics of Germany, Italy, Austria, France, Czechoslovakia, Hungary, Sweden, Poland, Finland, the U.S.A., Yugoslavia, etc. The Conference Xva.s presided by the president oflCTM Erich Stockmann from Berlin (GDR), whereas the organiza-t'0n and realization was carried out by ethnomusicologists from Slovenia (Zmaga Kumer, Igor Cvetko, Julijan Strajnar). On this occasion, Slovenian ethnomusicologists organized also an exhibi-tion of childrens’s drawings and Instruments on the subject of folk musical instruments. The other article was contributed by Marko Terseglav and bears the title „Protection of Cultural Üeri tage”. It is a representation of the U.N.E.S.C.O. campaingn for preservation of folklore and efforts made by Yugoslav authorities in compliance with this campanig. The author first gives an account of the meeting ofthe committee of government experts on folklore preservation held from Tebruary 22 to 26, 1982 in Paris andcites the recommendations of the said committee. Among them ^ere is also a desire to compile an international register of folk creativeness and a System of synoptic tables to be sent to all member States. The first step in elaboration of this register of dat a iscertainly lhe register of international institutions that collect andkeep the material on folk culture. The bearers °f this campaign in Yugoslavia are the Croatian Ethnological Society and the Institute of Folklore research in Zagreb that have already sent to societies in each republic a questionnaire by means of ^’hich they intend to obtain an accurate list of institutions. The campaign is already under way and the Qnswers to questions are being processed by the Computer centre in Zagreb. The whole campaign is exPected to beover toward the end of this year. A Yugoslav publication, i.e. aregister of institutions is Planned to be published next year. The campaign as a whole is conducted by dr. Dunja Rihtman-^vguštin from Zagreb who is a repräsentative of Yugoslavia on the U.N.E.S. C.O. committee of exPerts. It was also her seif that explained the purpose of the whole campaign to all societies in their C^Pective republics. Representatives from Slovenia met their colleagues from other Balkan countries at a Symposium on folklore in the Balkans held in July this year in Ohrid (Macedonia) to discuss the possibilities ofjoint c°operation at planning of the Balkan register of institutions to be elaborated in accordance with ufjiform criteria. This section ends with the article written by Mojca Ravnik: „Tivoli andEthnology” which is published ln whole in the Bulletin. ' In the section Book reviews and reports dr. Slavko Kremenšek presents us a / eview of „Man iage ond Family with Yugoslav Peoples” (Brak i sem’ ya u narodov Jugoslavii), a book written by Julijan V. Tromley and Margarita Kašuba. The reviewer welcomes this book also because of the scarcity of shnilar works dealing with this subject matter and because, on the other hand, Slovenian works with a c°mparative approach to this problem as to Yugoslav space are even fewer in nurnber. ^hJarko Terseglav reviews the book of a Zagreb folklorist Tvrtko Cubelic „On the Tracks of Oral Populär Creation”. It is a collection of studies, essays and reviews that Čubelićpublished betweefi 1944 and 1982 in various Yugoslav technical publications. Mojca Ravnik gives us an account of one of the monographs published by Slovenians living in Italy oft the occasion of giving schools names of famous personalities. The present monograph, entitled ,f Used to Be this Way with Us” was written on the occasion of giving the Slovenian school in Bar kovljt near Trieste the name of a Slovenian writer Fran Finžgar. In her report Mojca Ravnik describedapab of the cultural and Publishing activity of Slovenians living in Italy and called attention to this book also because it contains a series of ethnologically relevant data and material. Besides, this book emp' hasizes elements for an eventual later and more systematic ethnological monograph of theseplaceS' This section ends with Marko Terseglav’s presentation of Alenka Goljevšek’s book „Myth and Slovenian Folk Song”. The author of this book is a philosopher and the problem of myth is therefore deal1 with in a philosophical framework. Dealing with the problem of myth, the author takes into accoun1 also ethnological standpoints, whereas presumptions and theses are philosophic by character. This also the reason why the reviewer wams against jumping to certain couclusions that could be avoida1 by applying ethnological methods. None the less, the reviewer considers this book an important one,for it delves into the dark depths o] mythology and is at the same time one of the rare integral works on Slovenian mythology. English section of this issue has been translated by Marjan Pikelj Tivoli and ethnology Outside the framework in which ethnology finds Us self-confirmation, during thepastyearLjubljana *as been the scene of some interesting events, stirred up by the ethnological way of thinking, that are eJhnologically interesting in themselves. It was the matter of efforts for preservation of the famous Tivoli park in Ljubljana. The contents, reactions to and consequences of these events have offered elhnologists an interesting and concrete example of applicability of ethnology for solving general s°cial problems. The purpose of this article is to stress the importance of the role assigned to ethnology in these circumstances and of ethnological significance of the latter. 1 all began early last spring when a barely noticeable article in the daily „Delo" announceda reconst-ruction of Tivoli by stages. The article enumerated a series of proceedings that were going to be done, Ujnong them the removal of a number of paths, reinforcement of paths by means of slabs of concrete, ‘Ustallation of plastic lampposts whith transparent glass shades, placing of statues, etc. The call for the necessity of all these changes was founded on empty talk about inattractiveness of the Park such it is today. °rtunately, this newspaper article did not go unnoticed. Soon afterwards a long article written by urnjan Ovsec was published in the Delo’s Saturday Supplement under the title „Tivoli yesterday, lvoli today... and never again?" with the subtitle „It is not only the Park that is deteriorating, but a!s° the knowledge of what a park at all is". In this text, accompanied by a photograph of Tivoli, the Quthor spoke about some overlooked, neglected, yet very important facts. Relying on his good kn-f^ledge of the function this park has had in the Ufe of the past and present generations in Ljubljana, e Pointed out to its essential components (earth, sand, plants, water, air, light) and the cultural and ejcistential meaning of its in details cultivated entirety. He demonstrated how senseless were the ar-% Umen ts for the construction of unnecessary objects, seeing that many things that already exist in the Qrk have dilapidated owing to negligence (e.g. the boat-house, the statue of a baroque boy situated n^ur the fountain in the Tivoli castle park, paths, trees, flower beds). his writing remainedunansweredby those who are responsible for the Park. Instead, its authenticity confirmed by letters to the editor and it was soon evident that people were very mach concerned °ut the fate of the Park in spite of the fact that public opinion was much too often paid no attention Precisely in matters concerning Tivoli. jvas apparent that, due also to bad experience in the past, people were becoming increasingly aware ■j fhe Park’s vital importance acting as a counterbalance to a noisy and concrete and exhaustfilled f>an space. This was corroborated also by muss participation in public opinion manifestations like e lecture given by Damjan Ovsec within the Free Cathedraprogramme at theFaculty ofPhilosophy Ud Letters, and the public display of projects in Ljubljana’s Modern Gallery in June last year. Session of the Municipal Committee ofTown Flanning and Environment Protection, Com-lttee of Town Flanning, Communal Infrastructure and Construction Affairs of the Municipal ^sembly of Ljubljana-Centre, Committee of Urban Space Organization and Environment Protec-°n of the Municipal Assembly of Ljubljana Vič-Rudnik was held in June. Among other things, it was e Committee ofTown Flanning, Communal Infrastructure and Construction Affairs of the Muni-ClPal Assembly of Ljubljana-Centre, etc. MOJCA RAVNIK FOlk ART IN UPPER CARNIOLA Uccess of Slovenian Museum Ethnology in Austria ^ lhe Kittsee castle, not far awayfrom Vienna, a great representative exhibition ander the patronage of P Austrian Federal Ministry of Science and Research was heldin the summer of!981 ander the title ykArt in Upper Carniola. Although two years havepassedalreadysince thisimportantachievement J Slovenian museum ethnology, we consider it appropriate to inform about it also the readers of the letin of the Slovenian Ethnological Society. he material for the exhibition was contributed by the Museum of Upper Carniola in Kranj (de-^tments of ethnology and history of art), Museum of Apiculture in Radovljica, Museum in Kamnik y. ^ the Slovenian Ethnographie Museum in Ljubljana. There were displayed 217 exhibits from the eve/f/ °f Settlements, architecture, interiorfurniture, holidays and work. The material as a whole was exhUated chieflyfrom the point of view of history of art, which means that Information on individual vjhibits was conveyed to visitorsfor the most part without suggestive connection with a broader en-^°nment. An exception was the representation of the interior offarmhouses where plastic design r^s shown in its expressive as well as its decorative and applied component. A novelty was the compa-j°h between the so-called lower Stratum of church art, whichßourished in Upper Carniola already tjhe 15,h Century, and between populär, self-taught people’s art. A similar comparison wasmadeby ^ e Quthors of the exhibition also in the field of painting-decorated furniture of the 19,h Century. byjQtly designed catalogue with numer ous illustrations contains aProfessionalexplanation written Pl dr- Gorazd Makarovič, the chief authority on Slovenian folk art. He skilfully combines the dis-sp/ed exhlbits withfactualdata that arenot evidentfrom the exhibits themselves. He concludes that, beding °f folk art, ethnic boundaries do not mean a delimitation. „Folk art of Upper Carniola lin?nks t0 ihe dass offolk art typical of the Alpine countries. Similar living conditions and cultural q ^ produced similar results and similar formal tradition.” • C exhlbition was given a favourable review by Austrian media (press, television). However, this is ql the only reason to give a favourable opinion on the breakthrough of Slovenian museum ethnology ^ts success in due largely to a well organized team work and a high museologicalvalue ofthe Qy lbition, which must remain the principle of all ourfuture Communications with the neighbouring XveH os with other cultural spaces in the field of museum ethnology. NAŠKO KRIŽNAR SLO VENI AN ETHNO GRAPHIC FILM — FILMOGRAPHY 1905—1980 Naško Križnar: Slovenski etnološki film. Filmografija 1905 — 1980. /Slovenian Etnographic Film. Filmography 1905 — 1980. Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej 1982. 145. str. A few months ago an interesting book was published on the history of Slovenian ethnographicfilrfl since 1905. The edition of filmography wouldnotbeapeculiarity if it were notfor the fact that a selection of filmi which are universally applicable to a branch of Science, in this case to ethnology, has been made fot the first time. The author Naško Križnar, an ethnologist from Nova Gorica, included into this book all availabf film records that have been made in Slovenian ethnic space and treat subjects of folk culture and wa) of life. The appearance of filmography comes at the right moment, for ethnologists have been missing such Q manual for a long time. Film records of everyday reality in the present and the past are an excelleti1 document of the way of life. Such sources ofinformation were, however, not sufficiently employedb) ethnologists. The author of filmography in its introduction therefore rightly wonders ifin thefutud ethnologists will make better use of the visual material offered by Slovenian documentary film. Thc experience has so far shown that they did not frequently use photographic cameras in their work There are a few exceptio ns only among research institutions like Musical Ethnographic Institute, In* titute of Slovenian Ethnography of the Slovenian Academy of Science nad Art and Department f Ethnology of the Faculty ofPhilosophy and letters in Ljubljana, and, among provincial museums, G<-y riški muzej in Nova Gorica. An honourable mention deserves the Ljubljana Radio and Television N? twork which has made the majority offilms that are of special interest to ethnologists although 0 was often not its original intention. Numerous films with ethnologicalsubjects were made chiefly b} amateur photographers and Professional film makers who tookfolklore subjects as a material neceS’ sary for the realization of their ideas and ambitions. The mere fact that, according to modern ethnological criteria, ethnologic filmography comprises 79' films proves that henceforth ethnologists will not find it possible to treat the film medium as but ‘ decoration of their research work. Film as a medium will have to be included into every significa>1 ethnological research, for only a motion picture can show the plastic image of life in time and spat'1 Film- and photographic camera, as well as tape recorders, will thus have to become an importa11 methodical resource in thier field work. Let us mention the example of Jakac’s records on folklore groups, national costumes, folk dancei fairs, pilgrims, home industry and architecture of White Carniola (Bela Krajina) as well as tk „proščenje” annual festival at the Three parishes church in Metlika that are today a unique andrüfl documents of the time before the Second World War. Such a film document can be used by ethnof gists as a good source for reconstruction of the way of life and ascertaining the dance patterns, drtf sing fashion, nutrition habits, essence and course of particular folk games, social dass divisons, et[ Besides the register of films, Slovenian filmography includes also an index of film titles, a thematid index (organized in accordance with ethnologic systematization), and an index of names ab1' producers. The book furnishes clear evidence that a majority of films made so far deal with trade, handicräf home industry, traffic, annual customs, performances and festivals, dances and folklore groups, N-earchers and collectors. Certain ethnologically interesting and important subjects, however, have*1 far remained entirely untreated, undocumented, and unrecorded on film. For Slovenian ethnologists and all amateur- and Professionalfilm-makers the edition of ethnologic11 filmography means the acquistion of a manual which shows them how much has been done so farüf especially what still has to be filmed in order to leave to posterity a relatively complete image of 0 culture phenomena and of today’s way of life. This is precisely also one of the principal tasks comNl\ nicated by the author in his one-hundred-and-fifty-page work that should not remain overlooked 7 ethnologists and film-makers. The book was published by the Slovenian Theatre and Film Museum in Ljubljana and Goriški muZ1 in Nova Gorica. All data on films listed in it as well as the foreword and instructions are translaK into English. The book is a bilingual one. ANDREJ DUlA ztl rurnenta oprekelj in violino na Poljskem, dr. Lu-^ik Kunz (Brno) pa fenomen gosli v srednji Evro-P' in med zahodnimi Slovani. ZAŠČITA KULTURNE DEDI ŠČINE Trije referenti (dr. Max Baumann, Bamberg, Ur-( sula Reinhard, Berlin in Leisiö Tirno, Tampere) so v nadaljevanju govorili o južnoameriških strunskih Plasbilih iz pred in pokolumbijskega časa, o S kalnem in spremenljivem v igri in petju turškega t ^šika in ljudskih pihalih na Finskem in v Kareliji. |~animiv je bil prispevek dr. Roksande Pejovič iz ; Beograda, o medkulturnih vplivih v južnoslovanskem prostoru, kakor jih lahko razberemo iz resk in slik, ki prikazujejo ljudske instrumente na ern geografskem področju. Še trije referenti so v l °kviru dogovorjenih tem vsak po svoje razmišljali I 3 nekaterih vzporednih področjih, ki jih vključuje etnomuzikologija: etnolog dr. Gian Paolo Gri iz , 'dma o problemu tradicionalnih glasbil v indust-, njski družbi, profesor Fredric Liebermann izSeat-'a (ZDA) pa o zvoku kot stranskem pojavu v kultu-r' 'n družbi. Seminar je zaključil prof. Tiberiu Ale-' Xandru iz Bukarešte s predavanjem o kronološki i ln zgodovinski pojavnosti ljudskih instrumentov s , Posebnim ozirom (tudi) na likovne in jezikovne , preučevanja glasbil in njihovih sestavnih , Pelov. Ob njegovem referatu se je med udeleženci Posvetovanja razvila zanimiva razprava o po-Vezanosti romunskega kulturnega prostora z dru-9imi, predvsem južnoslovanskim. . Za petdnevni mednarodni posvet etnomuziko-! °9ov v piranskem hotelu Punta lahko rečemo, da ,e bil uspešen. Organizacija simpozija je bila po j penju vseh na izjemni ravni. S strokovnega stavba je prinesel prikaz nadaljevanja intenzivnega Jskanja na področju preučevanja ljudskih glasbil, I ako poglede tistih, ki so predstavniki tradicio-nalnega v etnomuzikologiji, kot tistih, ki svoja razmišljanja vodijo po poteh večdisciplinarnosti in ^di p0 prispevku mlajših, ki so se vključili v delo 'GTM. . Prvič so bili na posvetovanju med 50 udeleženci z 15 držav Evrope in Amerike navzoči predstavni-- 1 sosednje Italije, ne nazadnje zaradi večletnega °delovanja ISN in Sekcije za glasbeno narodo-| iz Ljubljane z italijanskimi kolegi. j .Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da je prak-ICno ves Piran v času seminarja živel s svojimi 9osti biku od otrok, ki so risali po pločniku ob svetilna Punti, do piranske mestne skupščine, kije Poredila topel sprejem za udeležence posvetova- Pornemben delež pri realizaciji piranskega Posvetovanja je prispevala SOZD Elektrotehna, . 0 -Melodija” — tovarnaglasbil in učil Mengeš, ki organizatorje denarno podprla. Sodelovanje Oh ^ ”^aro' Pahor” — Piran, VVZ in osnovnih šol alnega področja pa je omogočil velik del Porednega programa te prireditve, okrovitelj letošnjega posvetovanja v Piranu je U aK^lovenska akademija znanosti in umetnosti v lobljani in njenaSekcijazaglasbenonarodopisje s ituta za slovensko narodopisje pri Znanstveno-ziskovalnem centru akademije. IGOR CVETKO V začetku julija je bilo v okviru bienalnega simpozija o balkanski folklori na Ohridu tudi posvetovanje o zaščiti folklore, registraciji folklornega gradiva in njegovi računalniški obdelavi. Akcija, ki jo je v začetku letošnjega leta v Jugoslaviji sprožilo Hrvaško etnološko društvo, je bila na Ohridu predstavljena še zastopnikom drugih balkanskih držav, ki bodo v prihodnje sodelovale pri enotni registraciji folklornih ustanov in gradiva pod okriljem Unesca. Potek ohridskega sestanka in celotne ackije HED predstavljamo s kratkim histo-riatom tudi slovenskim etnologom, ki naj bi se (ali pa so se že) vključili v akcijo. Od 22. — 26. 2. 1982 je bil v Parizu sestanek komiteja vladnih izvedencev za zaščito folklore. Sestanka se je udeležilo 44 držav članic Unesca, 6 držav opazovalk, 15 mednarodnih nevladnih organizacij pa je v Pariz poslalo svoje zastopnike. Jugoslavijo je na tem sestanku zastopala dr. Dunja Rihtman—Avguštin, direktorica Zavoda za ist-raživanje folklora iz Zagreba, ki je tudi članica Komiteja vladnih izvedencev za zaščito folklore. Aktivno je sodelovala na pariškem posvetovanju, saj so bili nekateri njeni predlogi za definicijo folklore vnešeni tudi v sklepni dokument posvetovanja. Cilj pariškega posveta (navajam po Biltenu jugoslovenske komisije za suradnju s Unescom, 2/1982) je bil, da se na interdisciplinarni osnovi in po enotnih izhodiščih analizirajo različni vidiki folklore in ljudske tradicionalne kulture. Izhodiščna točka razprave je bil osnovni dokument, ki ga je pripravilo tajništvo UNESCO iz odgovorov držav članic na vprašalnik iz I. 1981. Tu so zbrane izkušnje, problemi in različna praksa držav članic pri zaščiti folklore. Pariški sestanek je najprej podal definicijo folklore, ki so jo oblikovali udeleženci sestanka, da je namreč folklora (v širšem smislu ljudska kultura) skupno usmerjena in na tradiciji temelječa stvaritev skupine ali posameznika, ki odraža družbena stremljenja in temu ustrezno izraža kulturno in družbeno identiteto. Vrednote in standardi se prenašajo ustno ali s posnemanjem ali na kakšen drug način. Unesco ugotavlja, daje folklora celosten del kulture sveta in je živ pojav, ki je podvržen spremembam in razvoju. Pojavneoblike folklore vključujejo razne vrste narodne, etnične, regionalne, često sinkretične tradicije, ki morajo biti znanstveno podprte glede na stanje in delokrog družbenih in kulturoloških raziskovalnih disciplin. Morajo biti arhivirane, objavljene in uporabljene pod posebno zaščito na narodni in mednarodni ravni. Prav zaščita folklore je bila osrednje vprašanje pariškega posvetovanja, ki vsem državam članicam priporoča, da mora biti folklora kot intelektualna lastnina skupno zaščitena za skupnost (tako družinsko, regionalno, narodno, etnično, versko..), katere identiteto izraža. Izrazne oblike folklore obsegajo jezik, književnost, glasbo, ples, mitologijo, rituale, verovanja, običaje, obrt, arhitekturo in druge umetnosti in vedenja. Zato izvedenci priporočajo še, da se v okviru Unesca najprej oblikuje in izdela mednarodni register ljudske ustvarjalnosti — kulturne dediščine in da se za to napravi model preglednic, ki bodo poslane vsem državam članicam. Države članice pa oblikujejo sistem za indentifikacijo in zapisovanje tako, da bi lahko izdelale registerfolklornih podatkov. Prvi korak pri izdelavi registra podatkov je prav gotovo pregled in register ustanov, ki zbirajo in hranijo gradivo o ljudski kulturi. V Jugoslaviji je bil ta korak že storjen, saj sta HED in Zavod za istraži-vanje folklora iz Zagreba v začetku letošnjega leta razposlala vprašalnice vsem republiškim etnološkim in folklorističnim društvom. Slovensko etnološko društvo je vprašalnico takoj poslalo vsem etnološkim ustanovam v republiki, etnološkim oddelkom pokrajinskih muzejev, zavodom za spomeniško varstvo ipd. Na vprašalnico smo ponovno opozorili v prejšnji številki Glasnika. Kljub temu pa nam je do zdaj nanje odgovorilo le 40% anektiranih. Vprašalnice in odgovori se stekajo v SRCE (Sveučiliški računski centar) vZagre-bu, kjer odgovore računalniškoobdelajo.Stemse je v SRCU začela ustvarjati banka etnoloških podatkov za Jugoslavijo. Cilj akcije je najprej izdelati register ustanov, ki hranijo in raziskujejo folklorno gradivo, nato pata register izdati v knjižni obliki, kakor je to za skandinavske države že naredil NIF. Seveda bo taka jugoslovanska izdaja uresničena le, če bodo vse ustanove po republikah odgovorile na poslano vprašalnico. O tem je tekla beseda na sestanku junija letos v Beogradu (sestanka se je iz Slovenije udeležil Marko Terseglav) in julija na Ohridu (iz Slovenije sta bila navzoča. Zmaga Kumer in Marko Terseglav). Na Ohridu je bila akcija še enkrat predstavljena vsem republiškim predstavnikom. Poudarjen je bil pomen sodobne etnološke in folkloristične dokumentacije. Pokazalo se je, da Jugoslavija na tem področju močno zaostaja za drugimi državami, za kar ni vedno kriv le denar, ampak tudi nedelavnost. Skrajni čas je, da akcija steče. Na Ohridu smo govorili tudi o večjem, balkanskem registru ustanov in gradiva. Zastopniki balkanskih držav so bili mnenja, da je akcijo treba izvesti čimprej in po enotnih kriterijih. Dr. Dunja Rihtman—Avguštin je vse udeležence seznanila z načrtom in nalogami za etnotno dokumentacijo, predstavniki drugih balkanskih držav pa so se obvezali, da bodo do konca letošnjega leta poslali svoje odgovore in pripombe. Zato moratudi Jugoslavija do konca leta imeti podatke za register ustanov. Na Hrvaškem je akcija dala že lepe rezultate, iz drugih republik bodo na vprašalnico odgovorili do 1. decembra. Ta rok velja tudi za zamudnike iz Slovenije. Zato še enkrat prosimo in opozarjamo vse kustose in ustanove, ki so vprašalnico dobili, da nam jo čimprej vrnejo (izpolnjeno, seveda). Vse, ki jim vprašalnic morda nismo poslali, a hranijo etnološko gradivo (rokopisno gradivo, predmete, filme, slike, nošo, instrumente itn.) prosimo, da pri SED dvignejo vprašalnico (zasebni zbiralci, cerkvene zbirke, občinske kulturne skupnosti, ustanove in zbiralci v zamejstvu itn.). O tistih, ki so na vprašalnico že odgovorili, smo iz SRCA tudi že prejeli računalniški izpisek. Po teh izpiskih smo tudi ugotovili, koliko anketirancev nam še ni odgovorilo na prijavo. Akcija Unesca in Hrvaškega etnološkega društva nas vodi v dve smeri, ki lahko bistveno pripomoreta k nadaljnjemu razvoju znanstvenega raziskovanja ljudske kulture in njene zaščite. Prvič: globalna zaščita ljudske kulture bo mogoča le s postopnimi (toda hitrimi) koraki. Osnova je nedvomno izdelava registra ustanov, ki je temelj za vse nadaljnje akcije, saj v tem trenutku v Jugoslaviji še nimamo popisa zavodov, inštitutov, javnih in zasebnih zbirk itn., ki hranijo folklorno gradivo. Na podlagi tega registra je šele možen natančen popis gradiva, ki ga hočemo zaščititi, če pa se bo zataknilo že pri prvem koraku, bomo zamudili vse vlake in zaman bodo vsa tarnanja o naglem izginevanju, profanaciji in komercializaciji ljudske kulture. Drugič: Register ustanov (računalniško obdelan) je hkrati pregled specializiranih ustanov za vse interesente, hkrati pa se tako ustvarja banka podatkov o tradicionalni kulturi za ožja in širša področja in njihovo medsebojno povezovanje. Vsaka generacija raziskovalcev se zaveda, da določene plasti ljudske kulture hitro izginjajo, obenem pa vsi tudi vemo, da je mnogo gradiva že zbranega in obdelanega, a ni vsem dostopno. Druga stopnja računalniške dokumentacije bo natan' čna opredelitev in opis gradiva, s katerim bomo dopolnjevali banko podatkov in našo prvo vprašalnico. To bo omogočilo hitro in lahko iskanje potrebnih podatkov, kolikor bo to zahteval znanstveni interes ali pa primerjava gradiva. Vse to seveda pod pogojem, da bo gradivo zbrano na skupnem mestu in obdelano po enakih kriterijih Z vprašalnicami, ki so že ali pa še bodo prirejene takojšnjo računalniško obdelavo. Banka podatkov bo omogočila boljše in hitrejše koriščenje ih zamenjavo podatkov na domači in mednarodni ravni. Tako bo te podatke imel tudi Unesco, ki b° na podlagi nacionalnih informacij naredil svoj p0' pis folklornega gradiva, posamičnim državam ih institucijam pa bo pomagal (tehnično in denarno) pri zaščiti entološkega in folklornega gradiva. Pl'',l korak k temu so registri nacionalnih ustanov, k1 hranijo folklorno gradivo, nato državni registri, k1 se nadaljujejo v regionalne (npr. balkanski) ih kontinentalne (evropske, azijske, ameriške itn.), Ta akcija, ki je nujna in možna, pa lahko postan6 utopija, če društva, ustanove in posamezniki iz nO' razumljivih razlogov ne bi sodelovali pri odgovo' rih na vprašalnice. Vseenost do tako pomembn6 akcije se je pokazala tudi v Sloveniji, saj veliko us' tanov in kustosov na vprašalnico ni odgovoril0' Prav zaradi takega nerazumevanja in indif°' rentnosti ustanov in posameznikov je bilo marsik' daj in marsikaj iz ljudske dediščine za vedno iz' gubljeno. Zato bi bilo nadaljnje ignoriranj6 Unescove akcije in prizadevanja HED pljuvanje v lastno skledo in zapiranje vrat skupnemu prizade' vanju za zaščito ljudske kulture. Prav o tem pe tekla beseda tudi na Ohridu ob referatu dr. Dunjefc ^'htman — Avguštin, ki je predstavila možnosti znanstveno-etnološke in pravne zaščite folklore, njenem referatu smo osupnili nad možnostmi, jih ponuja Unescova akcija, še bolj pa nad u9otovitvijo, kako smo jugoslovanski etnologi in tolkloristi po lastni krivdi na repu vseh prizadevanj Za zaščito folklore. Jugoslovanski odbor za izdelavo registra us-anov in folklornega gradiva se je sestal 6.10.1983 v Rogaški Slatini. Na voljo smo že imeli podatke o p°teku akcije, ki smo jih dobili iz SRCA. Ugotovili ^o, da kljub ohridskim priporočilom akcija ne ®če kakor bi želeli, zato smo v Rogaški Slatini ^enili, da o akciji še enkrat obvestimo etnologe n folkloriste po republikah, ki naj bi takoj poslali 0Jgovore na poslane vprašalnice svojim društvom. MARKO TERSEGLAV "hVOLI IN ETNOLOGIJA Unaj okvirov, v katerih se etnologija potrjuje pred Seboj, se je v zadnjem letu v Ljubljani odvijalo zani-^vo dogajanje, ki ga je spodbudil etnološki na-Cln razmišljanja in ki je bilo samo na sebi etr|ološko zanimivo. To je bilo prizadevanje za ^ranitev znamenitega ljubljanskega parka Ti-Vsebina, odmevi in posledice teh dogodkov so pologom ponudile zanimiv konkreten primerko-'stnosti etnologije v reševanju širših družbenih ežav. Namen tega zapisa je opozoriti na vlogo, ki J0 ie imela v teh dogodkih etnologija in na njihov nološki pomen. ačelo se je lani zgodaj spomladi, ko je malo Pszen članek v Delu napovedal etapno prenovo lv°lija. Omenjenih je bilo nekaj konkretnih Postopkov, med drugim odstranitev mnogih poti, levanje poti z betonskimi ploščami, namestitev |,^stičnih stojal s prozornimi bučami za razsvet-la'"' postavitev kipov itn. Potreba po vsem tem je 'lavo, slonel Na a na puhl icah o današnji mikavnosti parka, srečo članek ni ostal neopažen. Kmalu za leiTl io bil v sobotni prilogi Dela objavljen obširen 'li d Propad ^.anek Damjana Ovsca z naslovom Tivoli včeraj, lv°li danes... in nikdar več?, s podnaslovom Ne »-s „ i . .. . . i • ■ Ja samo park, propada tudi vednost, kaj sploh je. V besedilu, opremljenem s staro ' °9rafijo Tivolija, je avtor pisal o prezrtih, zane-riarjenih, a zelo pomembnih dejstvih. Oprl se je Poznanje funkcije parka v preteklem in se-bar>jem življenju Ljubljane. Izpostavil je njegove ^stvene sestavine (zemlja, pesek, rastline, voda, ak. svetloba, kulturni in eksistenčni pomen, ki j0a 'rTla njihova v detajlih negovana celota. Pokazal ■ kako prazne so utemeljitve nepotrebnih r°jektov ob dejstvu, da je mnogo stvari, ki jih je že imel, propadlo zaradi malomarnosti (npr. narna, baročni deček ob fontani pod Tivolskim adom, poti, drevje, cvetlične grede), govorni ljudje na to pisanje niso odgovorili. Na-Vseat° njih so prebivalci s pismi potrdili njegovo ®bino in kmalu je postalo popolnoma jasno, da ern še zdaleč ni vseeno, kaj bodo projektanti delali s parkom in to kljub temu, daje bilo mnenje ljudi prav v zvezi s Tivolijem že tolikokrat pre-slišano. Pokazalo se je, da se ljudje, tudi zaradi mnogih slabih izkušenj iz preteklosti, vse bolj zavedajo življenjskega pomena parka kot protiutež! zabetoniranemu, hrupnemu in zasmrajenemu mestnemu prostoru. To jedokazalatudi množična udeležba na manifestacijah javnega mnenja, npr. ob predavanju Damjana Ovsca na svobodni katedri na Filozofski fakulteti in ob razstavi načrtov v Moderni galeriji junija lani. Junijasose naskupni seji sestali Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja, Komite za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve SOb Center, Komite za urejanje prostora in varstvo okolja SOb Vič-Rudnik. Med drugim so sklenili, dase predlog ureditve Tivolija, ki je bil razstavljen v Moderni galeriji, „zavrne zaradi neskladnosti z generalnim urbanističnim planom, z načeli varstva naravne in kulturne dediščine in z doslej sprejetimi izhodišči za urejanje Tivolija” in da „je treba naravno in kulturno dediščino Tivolija ovrednotiti v skladu z novim zakonom o naravni in kulturni dediščini, kar naj bi pomenilo pravo osnovo vseh nadaljnih ukrepov v zvezi z vzdrževalnimi in dopolnilnimi posegi...” Določili so med drugim tudi, da je „programirano sanacijo ceste pod Turnom treba izvesti v makadamu.” (SOb mesta Ljubljane, Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja, 21. 6. 1982) Decembra lani je bila v jubilejni 60./61. številki Arhitektovega biltena, glasila društva arhitektov Ljubljane, natisnjena razprava o Tivoliju, ki jo je napisal Damjan Ovsec. To je doslej najobsežnejše besedilo o tem parku in vsebuje vsepomembnejše podatke o njegovem razvoju in sedanjem stanju, o arhitekturi objektov v parku, o ljudeh, ki so ga ustvarjali, o obiskovalcih, o njegovem rastlinskem in živalskem svetu, skratka o načinu življenja, ki se je navezovalo na Tivoli in ki ga je Tivoli oblikoval. Je tudi dokument o prizadevanjih za njegovo ohranitev. Sestavek vsebuje naslednja poglavja: Kratek pregled splošne zgodovine parkov v nekaterih evropskih deželah- Nekaj besed o zelenju in parkih v Ljubljani v preteklosti; Iz zgodovine in življenja mestnega parka — od kod je beseda Tivoli, Od kod je beseda Rožnik, Tivolski ribnik, Vaclav J. Hejnic in razvoj klasičnega Tivolija, Nekaj o tivolskih delavcih, Hotel Tivoli, gostilna pri Čadu in hotel Bellevue, Promenada, Živali v tivolskem parku, vrtnarjenje v Tivoliju med obema vojnama, arh. Jože Plečnik in Tivoli, Otroška igrišča, Rekreacija v Tivoliju, Kipi v Tivoliju, Še nekaj kronoloških drobcev o mestni vrtnariji; Sklepna beseda; Dokumentacija o dogodkih v zvezi z ljubljanskim parkom Tivoli. Pri vseh poglavjih so izčrpno navedeni viri in literatura, še posebej zgovorne pa so številne stare fotografije delov in detajlov Tivolija. Govorijo nam o nekdanji ravni vzdrževanja parka in o njegovi funkciji, s tem pa povedo veliko tudi o tem, kaj danes ljudje pogrešajo in kaj je dolžnost tistih, ki naj bi skrbeli za urejanje mesta. Vsakemu izvodu te številke AB je priložen tudi plakatz reprodukcijami triindvajsetih starih tivolskih razglednic. Dogodki okrog Tivolija so bili izrazito etnološko zanimivi. Značilna je bila množična udeležba prebivalcev na manifestacijah javnega mnenja, še posebej njihova generacijska pripadnost. Prevladovali sta namreč dve generaciji — mladina in starejši ljudje. Tako je generacijsko nesorazmerje odražalo socialnokulturna in duhovnokulturna razmerja: v družbeni delitvi dela, v razporeditvi moči in možnosti odločanja in s tem v zvezi v različnem občutenju življenja in njegovih navad. Razumljivo je, da so se argumenti, ki jih je v teh razpravah utemeljevala etnologija in ki so izhajali iz načina življenja! znašli nasproti tehnokraciji skupaj z argumenti prebivalcev. Etnologija kot stroka v vsem tem dogajanju ni bila nikoli v ospredju, kajti za vrednote, o katerih je pisal D. O., so se najbolj zavzeli prebivalci mesta. Tudi v njegovih pisanih besedilih etnologija ni bila izpostavljena, saj je šlo za interdisciplinarno pisanje; izrazito etnološki pa je bil način sintetiziranja podatkov z različnih strokovnih področij v podporo prikazu načina življenja. Kaj se bo dogajalo v Tivoliju, je seveda še vedno neznanka, saj marsikaj pomembnega v javnost sploh ne pride ali pa pride prepozno in nejasno. Vendar je bilo v zvezi s Tivoijem tokrat marsikaj doseženo, predvsem pa se jeetnologom samim na tem primeru jasno pokazala korist in uporabnost stroke in njenih spoznanj, izraženih v pravem trenutku. Prav ob etnoloških prizadevanjih okrog Tivolija, ljubljanskih zelenih površin in nekaterih drugih urbanističnih problemov, ki jih na tem mestu ne bomo omenjali, se je pokazalo, da določene inštitucije v Ljubljani, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z mestno problematiko, ne morejo več zaobiti naše stroke oziroma tistega dela, ki mu pravimo mestna etnologija. Zato velja povedati, da se zadnje čase etnologija uspešno vključuje v strukture, ki se ukvarjajo z mestno problematiko in kjer je bilo v preteklosti mogoče najti samo arhitekte (npr. planerje, projektante, urbaniste) in sem in tja sociologe ali umetnostne zgodovinarje. Želje in zahteve nekaterih (mestnih) inštitucij, da bi se v njihovo delo vključevali tudi etnologi, kažejo in dokazujejo, da je postala etnologija tudi izrazito aplikativna veda, ki je v interdisciplinarnem reševanju problemov v sodobni družbi ne moremo pogrešati. Ko je bila pri Komiteju za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve občine Ljubljana Center letos ustanovljena prvič po vojni posebna komisija (Komisija za mestno podobo), se je njen ustanovitelj takoj obrnil na Slovensko etnološko društvo, ki naj bi v komisijo poslalo svojega delegata. Izbrali so etnologa Damjana Ovsca. Bodisi kot svetovalec-ekspert bodisi kot član komisij ali natečajnih žirij je bil v zvezi z ljubljansko mestno problematiko povabljen etnolog tudi k delu komisije, ki je iskala lokacijo za nov muzej NOB, v komisijo, ki je razpisala natečaj za novo kompleksno ureditev parka Tivoli in Šišenskega hriba, v žirijo natečajne komisije za ureditev glavnega živilskega trga, za stalne in premične prodajne stojnice in tradicionalne kostanjarske hišice itn. Predlagalci so bili npr. Komunalno podjetje Ljubljana, Društvo arhitektov Slovenije, Društvo oblikovalcev Slovenije, Komite za urba-nizem, komunalo in gradbene zadeve OLC itn. MOJCA RAVNIK KNJIŽNA POROČILA IN OCENE: Ju. V Bromlej — M. S. Kašuba, Braki i semja u na' rodov Jugoslaviji. Opyt istoriko-etnografičeskog0 issiedovanja. Izd. „Nauka”, Moskva 1982, 238 sf' Ni odveč poudariti, da sodi pričujoča knjig3 sovjetskih etnologov Julijana Bromleja in Marga' rite Kašube o zakonu in družini pri narodih Jugo' slavije med tista dela, ki so v naši etnologiji zel° redka. V slovenski etnologiji je ta redkost dvojna-Tako skoraj nimamo del, ki bi obravnavala družino in institucijo zakona z etnološkega zornega kota-Prva dela, ki se posebej posvečajo tudi tej temati' ki, smo dobili šele pred kratkim. Še redkejši so naši primerjalni posegi v širši jugoslovansK1 prostor, za kar bo vse težje najti pameten izgovor Posebej še, ker je primerjalni vidik pri etnoloških interpretativnih prizadevanjih tako rekoč neo' giben in je potreba po medsebojnem poznanju in razumevanju različnih načinov življenja in kultiK' nih struktur več kakor očitna. Delo, ki je pred nami, pa ne zbuja našega zanh manja le zaradi tematike, ki smo se je doslej sam1 izogibali, temveč tudi zaradi načina obravnave Kakor pri številnih drugih razpravah sovjetskih etnologov gre tudi v tem primeru za zgodovinsko' etnološko študijo, ki skuša obravnavanemu poje' vu slediti razvojno in celovito. Pri tem sta avtorj3 uporabila, kakor pravita v uvodu knjige, vse gfa' divo, ki se nanaša na obravnavano temo in ki jim3 je bilo dosegljivo. Podatke sta zbirala h3 etnološkem, sociološkem, statističnem, demog' rafskem in ekonomskem področju. Upoštevala st3 zakonodajo o zakonu in družini. Šele na tak načih je po njunem mnenju mogoče dati celovito Podobo obravnavane teme. Kot etnologa so ju Predvsem zanimale „splošne težnje v razvoju družine današnje Jugoslavije, kakor tudi tiste Posebnosti zakona in družine, ki so lastne posameznim narodom.” „Pri tem sva”, pravita avtorja, "Upoštevala ne le nacionalno, ampak tudi socialno sestavo (kmete, delavce, uslužbence itn.), biva-'išče, socialne, gospodarske in kulturne posebno-sti, ter verske razlike med naseljenci tega ali onega ebrnočja.” Preučevanje družine je za etnologa posebej zanimivo zato, ker ima družina najpomembnejšo vlogo pri „reprodukciji etnosa, pri Predaji etničnih značilnosti generacije generaciji.” Zavoljo zgodovinsko-etnološke narave dela bi morali imeti v njem še posebno mesto pregled tradicionalnih sestavin v zakonsko-družinskih razmerjih, analiza etničnih posebnosti, ki se poja-'djajo na tem področju, in ugotavljanje interetni-Criih integracijskih procesov. Opredelitve poglavitnih etnoloških nalog pri Preučevanju družine in zakona so seveda skladne ^ naziranji, ki jih najdemo obširno razložene v ^rornlejevih teoretičnih spisih, še posebej v knjigi ^tnos i etnografija (Moskva 1973). Že ob tem delu smo imeli priložnost povedati, daje v Bromlejevem Pojmovanju etničnih značilnosti po našem mne-nJu preveč poudarjen pomen tradicije. Ne moremo se strinjati tudi z vsemi odtenki Bromleje-pogledov na zbliževanje posamičnih nacional-n|b kultur. Pri vseh ostalih delih knjige, kjer se nam Porajajo določene pripombe, pa jih kaže nasloviti, ako se zdi, tako rekoč v celoti na nas. Avtorja sta rno9la iz jugoslovanske strokovne literature jema- Pr, Pač tisto, kar jima je bilo oziroma kar je na voljo. av zato je delo tudi zelo poučen odsev našega ^rokovnega prizadevanja. Če se tudi s tega gle-'®ča kratko ustavimo pri posamičnih poglavjih, Se riam notranja struktura dela kaže v naslednjem. prvo poglavje je posvečeno etnodemografskim mzrneram in družbenogeografskim spremembam Jugoslaviji po osvoboditvi in njunemu vplivu na ružinsko-zakonske razmere. V tej zvezi avtorja Pozarjata na velike spremembe v omenjenem asu, kar se negibno kažetudi vdružinskemživlje-)u- Zmanjšanje velikih razločkov med območji, r°ces industrializacije in urbanizacije, spre-embe v socialni in profesionalni strukturi, migra-iJe> poroke med ljudmi različne nacionalne pri-radnosti in podobni pojavi zanimajo avtorja kot , ^°g in podlaga burnega spreminjanja v družin- skih razmerjih in načinu življenja v družinah. Zakon pri narodih Jugoslavije je naslovdrugega °9lavja. V njem so ugotovljene razlike, ki so obs-Jale na tem področju v zakonodaji v preteklosti. °vor je o odnosu do zakona, o oblikah edsebojnega spoznavanja in s tem povezanih rmah. Ovire za sklepanje zakonske zveze, ■ 'cajna starost mladoporočencev, merila za z 0r moža oziroma žene, narodnostno mešani lij koni, ločitve in vprašanje, kje se po poroki našega mladoporočenca, so nadaljnje teme pričujoče-a Poglavja. Z izjemo osamljenega primera iz Vit-Sl Ja se avtorja tukaj očitno nista mogla opreti na s^0vensko etnološko literaturo; bodisi zaradi °mnejše preučenosti vprašanja zakona v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi območji ali zaradi neuporabljivosti podatkov, če niso zgodovinsko natančneje opredeljeni. Najobsežnejše je poglavje o družini. „Ni najin namen, da bi pretresla pojav družine in načina življenja v družini pri narodih Jugoslavije v preteklosti”, pravita avtorja knjige. „To bi bila posebna naloga.” Zato sta v razdelku o tipih družine nekoč zarisala le poglavitne poteze tistih pojavnosti, ki so obstajale na jugoslovanskih tleh konec 19. in v začetku 20. stoletja. Največ besed je seveda v tem okviru posvečenih zadrugi. Pri pregledu sodobnih družinskih oblik je najprej načeto vprašanje razmerja med družino in gospodarstvom. Sledi tipizacija družine, kakor je razvidna v jugoslovanski sociološki literaturi. Za današnjo Jugoslavijo je seveda značilna mala ali nuklearna družina, čeprav je še mogoče najti maloštevilne ostanke razširjene družine, drugače pa naj bi „tudi še v naših dneh nacionalna in regionalna pripadnost družinskih članov imela določen pomen v družinskem življenju narodov Jugoslavije. Vidna so tudi še znamenja tradicije, povezana z religijo, to celo med ateisti.” Preostankom šeg, povezanih z odločujočo vlogo moža in žene, s podrejenostjo žene, sta avtorja posvetila pozornost tudi v razdelku, ki govori o strukturi družine. Za nadrobnejšim vpogledom v problematiko številčnosti družin pred vojno in po njej so obdelana vprašanja razmerij v družini, še posebej iz zornega kota družinskega poglavarja. Sledi obravnava delitve dela v družini in vloge, ki jo ima jugoslovanska družina danes. Na koncu je razmeroma zelo obsežno podpoglavje o družinskih šegah, šegah ob poroki, rojstvu in smrti. Bolj kakor v zvezi z institucijo zakona so zgledi iz slovenskega etnološkega slovstva prišli do izraza v poglavju o družini in kakor je mogoče pričakovati, posebej v razdelku o šegah. Pri drugih vprašanjih sta se avtorja v času nastajanja dela lahko oprla, sodeč po navedenih delih, bolj ali manj le na obravnave ljubljanskega predmestnega življa in na preučevanje Vitanja. Opredeljevanje živosti nekaterih šeg ali njihovih preostankov v našem času je večkrat vprašljivo; to seveda zaradi pomanjkljivosti našega zgodovinskega določanja etnoloških pojavov. Avtorjema docela lahko pritrdimo, da ima preučevanje družine poleg znanstvene vrednosti še povsem praktičen pomen. Tudi zato je lahko delo Ju. Bromleja in M. Kašube spodbuda jugoslo vanskim etnologom, da bi v nakazanem obsegu, sistematično in seveda še natančneje spremljali procese v družini, v tej „mikrocelici družbe". S. KREMENŠEK Tvrtko Čubelić, Na stazama usmenog narodnog stvaralaštva; Za sustav i poetiku usmene narodne književnosti. Osijek 1982, 325 str. Tvrtko Ćubelić, nekdanji profesor folkloristike na slavističnem oddelku zagrebške univerze, je navzoč v hrvaški in jugoslovanski folkloristiki skoraj štirideset let. Avtor je članke in razprave objavljal v vseh jugoslovanskih etnoloških revijah in časopisih, kakor tudi v tujih strokovnih revijah, krajše članke in kritike pa najdemo v hrvaškem dnevnem časopisju. Čubeličevo znanstveno pisanje zajema vsa območja ustnega slovstva, poezijo, prozo, dramatiko, pregovore in uganke, največ pozornosti pa je namenil ljudski pesmi in njeni družbeni, jezikoslovni in poetološki problematiki. Sele z izborom člankov o ustnem slovstvu, ki so zbrani v knjigi Na stazama usmenog narodnog stvaralaštva, smo bralci dobili celovitejšo podobo Čubeličevega znanstvenega prizadevanja. Knjiga obsega dve poglavji študij (26), razdelek razprav (9), razdelek kritik (18), kazala imen in pojmov. Izbrani članki pojasnjujejo družbene razsežnosti folklorne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Avtor povezuje folklorno dogajanje s teorijo stroke. Vse elemente, ki so avtorju najpomembnejši, obravnava v študijah na treh ravninah. Prvič gre za obstoj folklorne ustvarjalnosti kot relativno avtonomne umetniške komunikacije, ki prinaša samosvoj pogled na družbo in svet. Zaradi specifičnega videnja sveta in specifičnih ustvarjalnih postopkov, je samosvoja tudi poetika.ustnega slovstva, kakortudi oblikovanje, tipologija, slog in jezik. Druga ravnina Čubeličevih razprav odkriva rezultate, raznovrstnost in nasprotja v teoretičnih formulacijah prikazanih problemov. Avtor se je moral spoprijeti z ugotovitvami jugoslovanskih in evropskih folkloristov. Čubelič opiše in predstavi precej teh teorij in jih skuša uvrstiti v zgodovinski krog folkloristične misli, pri tem pa opozarja (iz svoje perspektive) na nekatere pomanjkljivosti drugih raziskovalcev. Te pomanjkljivosti išče v šolah in metodah, ki so jim posamezni folkloristi pripadali. Čubeličeve ocene nekaterih folklorističnih usmeritev so prav zanimive, kakor tudi njegove polemike z njimi. Avtor precej natančno analizira folkloristični komparativizem in njegove aspekte, ustavlja se ob primerjalnih koncepcijah in razlagah posamičnih pojavov v folklornem slovstvu. Za slovenskega bralca je še prav posebej zanimiva Čubeličeva ocena Grafenauerjevega dela (komparativistične metode) in njegove razprave o Lepi Vidi. To je najbrž tista ocena, ki jojeČubelič že pred leti najavil v intervjuju za naš Glasnik in smo jo slovenski folkloristi tako željno pričakovali. Zdaj je tu, resda zelo kratka, vendar dovolj za predstavitev avtorjevega odnosa do študije o Lepi Vidi in tudi dovolj za potrditev intervjuja v Glasniku. Na sploh za Čubeličevo oceno primerjalne metode lahko rečemo, daje večkrat prenagljena in zato včasih tudi krivična, ker avtor ne upošteva dovolj te usmeritve v zgodovinskem in družbenem kontekstu. Pomenila je kvaliteten premik od romantičnega folklorizma k današnjim raziskavam in metodam. Danes je komparativizem v folkloristiki že zgodovina, vendar je imel v razvoju naše znanosti pomembno funkcijo in njegovih slabih strani ne gre posploševati za vse čase in vse primere in zato obsoditi tudi tiste sodobne raziskave, ki vključujejo tudi pozitivne in plodne izsledke te metode. Avtor pa se v študijah ne ustavlja samo pri kom' parativizmu v folkloristiki, temveč analizira in presodi še romantizem v vedi, ustavi pa se tudi pri najnovejših družbenih obravnavah in pri sociolo-gističnih metodah. Vse „izme", ki dajejo metodart1 negativni predznak, Čubelič seveda z razlago odkloni. Pozitivno je, da avtor vse analize po' vezuje z zgodovinskim pogledom na ravzoj folklo' ristike in z zgodovinskimi razmerami, v katerih je nastajalo folklorno slovstvo. Pri tem primerja svetovne in domače razmere. Prav zaradi tega obširnega in včasih proniciljivega povezovanja družbenega konteksta in znanosti toliko bdi presenečajo nekatere prehitre sodbe. V študijah o raziskovanju folklornega slovstva predstavi avtor še enega slovenskega folklorista — Matija Murka. Gre za razpravo Matija Murko kd raziskovalec srbskohrvaških epskih pesmi, raZ' pravo, ki je bila objavljena leta 1961 v Slovenskera etnografu. Iz istega letnikaSlovenskegaetnografa je v knjigi ponatisnjena tudi študija Svetin struktiJ' ralni principi srbohrvaške epske pesmi. Težišče tretje ravni Čubeličevih razmišljanj 0 folklori so družbene razsežnosti folklornih poj^' vov: pesem, ples in glasba na odru. Pri tem avtorj-najbolj zanimata vrednotenje in razmerje rff^ folklornim in pisanim slovstvom. Čubelič ne ostaja le pri teoretičnih obravnavi in pri poeziji, temveč razpravlja tudi o prozi in nje' nih slogovnih problemih, o njenem življenju in t osebnostih pripovedovalcev in izvajalcev. Zasto' pani pa so tudi izbrani problemi folklornega g\e' dališča, osvetljeni sta še paremiološka in enigmi loška problematika. Avtor svoja raziskovalna stT lišča nenehno primerja z rezultati podobni" raziskav v Evropi, razčlenjuje življenje folklorne^' slovstva v sedanjosti in predstavi metodološ^ aspekte v preučevanju folklornih pojavov. V Čubeličevi knjigi so zajete študije in razprav štiridesetih let (od 1944 do danes), ki jih je avt°_ objavil v jugoslovanskih strokovnih revijah časopisih. Tako lahko rečemo, da predstav^ pričujoča knjiga Čubeličevoživljenjsko delo, sajJ sinteza avtorjevih razmišljanj o folklornem slo'/5, tvu, hkrati pa dokaj zaokrožen in celovit prik3' Čubeličeve teoretične usmerjenosti. j MARKO TERSEGD4 Bark ovije. Pri nas je bilo tako... Ob poimnovanju šole po F. S. Finžgarju. Ured^ Elvi Miklavec Slokar po ljudskem izročilu, slikah1 zgodovinskih virih. Trst 1982, 157 str.il. Ob poimevanju šol po znamenitih osebah '' slovenske preteklosti izdajajo Slovenci v Itd11, monografije, katerih vsebina je tudi etnološRt pomembna. Knjiga o Barkovljah, slovenskem predmes1!1 Trsta, je po vsebini blizu obravnavam kraj6* kakršne izdajamo pri nas v etnološki topograf čeprav avtorji pri pisanju nimajo pred oč^ etnološko razvejane sheme. V želji, da bi čim več Povedali o tem, kar bistveno označuje njihov kraj, Pa se vendar zelo približujejo etnološko zasno-vanemu projektu. Vsebinska shema topografskih obdelav vključuje na eni strani podatke, ki soetnološko povedni in ki so zbrani zato, ker jih bodo kasnejši raziskovalci Sotovo potrebovali, na drugi strani pa zahteva registracijo etnološko pomembnih pojavov, ki že kažejo poudarke bodočih monografij. Ti vsebinski ravni opazimo tudi v knjigi o Barkovljah. Delo je v Celoti zanimivo, vendar pa bomo na tem mestu Podrobneje izločili odstavke, ki so sestavina ^arkovljanske etnološke monografije: k Barkovlje in Barkovljani , — nastanek naselja in njegov razvoj; etimologi-la krajevnega naziva Barkovlje; obdelovalna ze-Hija; ledinska imena; imena zaselkov; — imena in priimki družinskih poglavarjev v po-P'sih I. 1/78 in 1823 in podatki štetij 1.1880 in 1910; ~~ viri za krajevno zgodovino; ~~ stavbarstvo; domača hiša; — popačeni slovenski priimki v italijanske, v do-bi fašizma. 'k Poklici in gospodarstvo ~~ vinogradništvo; ribištvo; ~~ značilni poklici; cvetličarstvo; šavornanti (iz ■ zavorra) - težaki, ki so iskali in natovarjali grušč Za obtežitev jadrnic; perice in likarice; .~~ izumiranje tradicionalnih poklicev in spremi-nJanje poklicne strukture (domačini postajajo [^'zarji, kamnoseki, kovači, zidarji, tovarniški de-avci in delavke); ~~ slovenska podjetja. P- Župnijsko življenje ~~ verska skupnost in versko življenje; knjige; delovanje duhovnikov in ~~ slovenščina in slovensko petje v cerkvi; p kulturno življenje in prireditve. IV- Barkovljanska šola začetek in razvoj pouka v barkovljanski šoli; c,telji, ravnatelji, kateheti; statistike vpisa; ~~ šolske prireditve; p otroški vrtec. ■ Društveno življenje in ustanove p ~~~ kmečka čitalnica (ustanovljena I. 1861.); st^bno in podporno društvo; obrtnijsko dru-p °’ konzumno društvo; posojilnica in hranilnica; ^vsko društvo Adrija (ustanovljeno I. 1889) z srnskim odsekom, taburaškim ansamblom in p (Qodbo na pihala); Sokol; športni klub Val; o: rLJžnica Ciril-Metodove družbe; veslarski klub j ^nai Ljudski oder; i rpj . leto 1927, ko so bila z odlokom notranjega šh,JStra razpuščena vsa slovenska in hrvaška dru-T1 v Julijski krajini. I ig4g ^arkovljansko prosvetno delovanje po I. - župnijske ZuPnikov pe pomen neprekinjenega življenja cerkvenega zboS- zbora; godba na pihala; mešani pevski i tanr[’ Prosvetno društvo M. Matjašič-Milan (us- zborV'|en0 knjižnica; mladinski pevski društ"1 dramska skupina; Slovensko prosvetno ii skim V? ^arkovlje z dramskim odsekom in pionir- 9 edališčem; folklorna skupina; nova knjižni- ca; prireditve (klubski večeri, predavanja, mi-klavževanja, martinovanja, proslave, telovadba, folklorni plesi, športni teden, pokušnja domačih vin, „Festival slovenske popevke”); jadralni klub Sirena. VII. Spomini na NOB — notranja povezanost naselja kot mreža ilegalnega uporniškega gibanja proti fašizmu. Vlil. Tehnika „Morje” 0-44 — tiskanje glasil v slovenskem in italijanskem jeziku in ponatisi osrednjih glasil OF; — oprema bunkerja; skrivna dejavnost. IX. Zanimivosti, običaji, noše, vaški posebneži, spomini — značilne barkovljanske arhitektonske oblike; — običaji; pust; velika noč (velika nuč, u’z’m)-sv. rešnje telo; svet Ivan (svet JVn)- sveti Jernej (svete Jarne); rožnovenska nedelja (rožnovenčna ali rož’nkranska); miklavž (miklauš); božič (buažeč); krst; birma; poroka. — barkovljanska ljudska noša; — vaški posebneži; spomini. X. Življenjepisi vidnejših Barkovljanov. Izrazito etnološko podobo načina življenja Barkovljanov so prikazale Elvi Miklavec, Marinka Pertot in Nadja Kriščak ob drugih avtorjih: Lojzetu Župančiču, Nadi Martelanc, Angelu Turku, Jelki Gerbec, Milanu Pahorju in Lauri Pertot. Besedilo je ilustrirano s fotografijami (Barkovelj, Barkovljanov nekdaj in danes, stavbarstva, prireditev, običajev, noš itn.), zemljevidom in preslikavami dokumentov (npr. original zapisnika prvega barkovljanskega župnika na koncu prejšnjega stoletja o razsajanju kolere itd.). Etnološke teme so marsikje obdelane izjemno nadrobno z narečnimi izrazi, navedbami pripovedi domačinov, vendar pa mnoga vprašanja, ki nas zanimajo, niso niti omenjena in marsikatera zanimiva podrobnost (npr. o prehrani) ostaja nepojasnje na za bralce, ki niso Barkovljani. Predvsem pa se takemu bralcu, še posebej etnologu, odpira mnoga vprašanja o notranji diferenciranosti in funkciji opisanih kulturnih pojavov. So vsi Barkovljani enako udeleženi v tem dogajanju? Če so razločki, kaj jih pogojuje? Katere ravni življenja osamezni-ka še označuje in določata barkovljar slovenskem gradivu razčlenjuje kaos, trojno bo' ginjo, obnovitveni obred in dar — vrnjeni dar Poleg tega opozori še na ostanke starih kultov v slovenskem gradivu. V četrtem poglavju obravna' va estetsko funkcijo ljudske pesmi. Avtorica je prikazala mit v vsej njegov* razsežnosti od arhaične družbe do slovenske „polpreteklosti”. Ta izrazje najbrž čisto upravičem saj je avtorica odsev mita zasledila tudi v relativni novejši slovenski ljudski pesmi. Njena obravnav^ nas opozarja na drugačno branje ljudskih pesmi' na branje skozi mitologijo. Avtoričine izpeljave ob slovenskem gradivu so prepričljive, saj jih nepreS' tano vzporeja s splošno slovansko mitologijo, t0 pa izpeljuje izdružbenih in kulturnih razmerarhai' čnih družb. Mit odkriva v njegovi funkciji ali Pa opazuje le njegov odsev, ko mit ni več verska r®’’ sničnost in je zato tudi obredje postalo „prazn* forma” (Kuret). Filozofska raziskava mita ga kljt^ relativni celovitosti pušča še nekaj prazne^ prostora, ki ga lahko zapolnimo le z etnološkim1 raziskavami. Filozofsko metodo samo lahk° sprejmemo brez pripomb, vendar so njeni rezulta*1 večkrat vprašljivi, včasih celo nasilni. (Tu naštm vam samo nekatere, ker prostor ne dopušča, bHö pa bi jih potrebno obširneje razložiti in komentira' ti). Na primer interpretacija in teza, da je Jud3 Jezusov alter ego. Več je teoloških spodrsljaje',’ ker avtorica meša mitske elemente z zgodovinski' mi dejstvi, — premalo je upoštevana literarne^1 besedil v Stari in Novi zavezi. Simboličnost izraža' nja ni povezana vedno le z mitskim, ampak grß (predvsem v sv. pismu) za literariziran govor. — istega razloga prihaja do „notranjih opozicij' v krščanstvu, ki so posledica neupoštevanja zgod0' vinske situacije in literariziranosti besedil3' —Nekoliko prenagljena je tudi povezava ar haičnega kanibalizma z evharistijo. Še večji s° spodrsljaji, ko hoče avtorica potrditi uvodoma rajeni model s slovensko ljudsko pesmijo. Anal0' gija pojavov je avtorico privedla do spoznanja o di°_ lektični povezanosti kultnih prvin v arhaičnih, prvinami v slovenskih ljudskih pesmih in običajH1 Brez pomisleka in logike je npr. povezala arhaičn0 (kultno!) spolnost s spolno svobodo ob naših r0' marskih vrtcih. Mladi ljudje so na romanjih imeli priložnost, da „grešijo”, toda „grešili” so 1 naravne človeške potrebe in želje in ne več zat° da bi nadaljevali in zadovoljili kult plodnosti, zal „romarski seks” nima nobenih mitičnih dimenzij. Podobno je z „erotsko obarvanimi igrami P' vahtanju mrliča.” Po avtoričinem mnenju so ^ igre nastale zaradi magične obrambe „pred nev3r nirni silami, ki jih sproži smrt.” Res so lahko navale kot obramba, vendar tega ne moremo Posploševati. Iz terenskih skušenj etnologi vemo, a so erotične igre običajne pri vseh skupnih opranih in izhajajo iz naravne človeške spolneželje. Iz ls*jh želja se rojevajo tudi „verbalni erotični nami-> ki nam danes vsaj pri varovanju mrliča delujejo neokusno in nerazumljivo. Ne smemo pa za to ^ookusnost” iskati opravičila v „znanstveni” raz-9'. v kultu in magiji, ki konkretno z dejanjem sa-lrn nimata nič več skupnega. — Tudi Marijine' "sPolnosti” oz. „dvojne narave” ne moremo domovati z Jezusovimi brati, ko vemo, da besede /at ne smemo jemati dobesedno niti pri Judih ta-° kot tudi ne pri muslimanih nekdaj in še danes /■ — Prav tako ne gre za vsako ceno razlagati ndrejevega križa v krščanski ikonografiji s spolni simboli. — Vedeti bi veljalo tudi, da Marija ni aiper virgo zaradi svoje zaprte maternice in daje Jstvo tudi v sv. pismu nekaj „človeškega”. Seveda je potrebno poudariti, da v znanosti ne r Orerno shajati samo s konkretnimi (vsakdanjimi) a9ami, temveč je potreben pogum za teore-1^1 n® hipoteze. Vendar knjigi škodujejo prehitri za-cgV^ki in posplošitve v prvem delu, ki jih avtorica j/ 0 nasilno prenese še na slovensko gradivo in 0jihPo9pre z literaturo (Frazer itn.), ki je zaradi sv-tantastičnih domnev prav tako vprašljiva. n j3.Pobiranju te, drugače zelo zanimive knjige, l^lj aJa občutek, da so posplošitve in prehitri za-ZaAC^' dayek modelu, ki ga je avtorica zarisala na Zq ®tku. Če bi model upoštevala v vsaki konkretni i y dovinskj situaciji in prostoru posebej, bi bile e|Jave logičnejše in verjetnejše. Srag6133 pa P°uclariti, da knjiga vendarle prinaša ^eč'I0’ k' 9a vredn0 preučiti, in da je za na-gg.ek prva knjiga pri nas, ki se širše in na dru-°2 način ukvarja z mitom in z družbenim v6£ J®111 mitičnih pojavov. Kot prvenec je knjiga r ko pDgumna študija. „Mita ne moremo raj rneti”. pravi avtorica, „iz njega samega, zme-Pfav nnoramo soočiti z realnoživljenjsko prakso.” iarn na to ^ivUenjsko resničnost mislim, ko nava-0k Pomanjkljivosti interpretacije. Ko pa govorim ra ^ot celoti, jo upoštevam in cenim, kerodpi-ljücj °^nost drugačnega pogleda na slovensko ^°nt pesem in običaje, osvetljuje družbeni ekst mita in estetsko vrednost naše pesmi. w''0b'čaj’ da ob ocenah novih knjig ocenjujemo dg ' Je.z'k’ vendar ne morem mimo njega. Škoda je, je .naaim filozofom filozofski ustroj pisanja določa jati |r'lozofsl