jPoitnlna plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Iskala dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ln oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Krfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje ln socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 37 Sobota, 11. maja 1935 Leto X Ob vatni zgodovinski dobi Delavsko gibanje po vseh deželah je jelo dvigati glavo. Gospodarska kriza je bila dolga in težka. Množice nezaposlenih delavcev so tavale od Poncija do Pilata in zahtevale pomoči. In tudi položaj zaposlenih delavcev je bil negotov in »slab v zvezi z množico nezaposlenih in nezavednih delavcev. V mnogih deželah je to stanje gonilo ljudi v obup, da so zaradi udarcev krize pričeli napadati one konstruktivne sile, ki so se najbolj borile proti '»obstoječim zlom. Politični nasprotniki so izrabili momentano razpoloženje in neusmiljeno napadali demokracijo in vsakovrstne narodne svoboščine ter vse sile, ki so bile nosilke boljše bodočnosti. Fašizem in režimi jake roke so se zdeli kot nekaka odrešitev. Toda ni bilo treba dolgo, da se je atmosfera jela razbistravati. Uvidelo se je, da zatiranje politične svobode povzroča nastajanje političnih klik ter da so s tem zatvorjeni ventili, ki sicer omogočajo, da narodno razpoloženje v obstoječih težkočah pride do izraza ter da bi množice same v svobodi in potom svobode poiskale pot iz obstoječega zla. Morje reakcije pa ni moglo trajati dolgo. Že se umika pred zavestjo onih, ki hočejo misliti in delati v občo korist. V vseh reakcionarnih deželah se oživlja socialistični duh, ki vidi napako v kapitalističnem sistemu družbe ter zahteva njega iz-premembo. Veliko oporo ima ta duh v delavskem gibanju še demokratičnih dežel. Tam se rešuje problem krize po načrtu, tam se vrše velika javna dela, tam čuvajo mezde delavstva, zaslužek kmeta in obrtnika, tam uvajajo kontrolo nad bankami, karteli in podržavljajo velika podjetja splošnega interesa, tam pa tudi gledajo na prste verižnikom in oderuhom. Tega v fašističnih, avtoritarnih in »stanovskih« državah ni, ker tam vladajo izključno bogataši in pristaši kapitalističnega sistema. Istotako govore za preporod človeške družbe dejstva, zgodovina zadnjih let. Kako izborno je bila urejena socialno dunajska občina pod so-cialnodemokratčnim režimom. Kako lepo je bila že izvedena socialna politika v Avstriji, Nemčiji pred terorjem. In kako silno se je poslabšal socialni položaj, neglede na politično in kulturno svobodo po uvedbi diktatur. V mnogih drugih deželah (Če-hoslovaški), v katerih ima socialistično gibanje vpliv, se izvaja in uvaja času primerna socialna politika. Zahteve delovnih slojev niso prazne besede. Vklesane so v dušo in meso narodov in bodo živele z rodovi, ki se bodo dalje borile zanje. Lahko je mašiti usta človeku, preporoda človeške miselnosti, svobode in potreb pa ni mogoče zadušiti. V tem zmislu se svet preraja v zgodovinski dobi. Pozdravljeni, pijonirji, rudarskega pokreta! V nedeljo, dne 12. maja t. 1. se bodo zbrali v Celju delegati Zveze rudarjev Jugoslavije iz cele Dravske banovine na svojem V. rednem kongresu, da sprejmejo poročilo o poslovanju zveze za pretečeni dve leti, in na katerem se bodo določile smernice za bodoče delo. Ne bo to kak pompozen kongres, kakor jih prirejajo gotovi ljudje, ne, temveč bo to zborovanje resnih delegatov, ki bodo zastopali članstvo res prave rudarske organizacije. Poročila, ki bodo podana na tem kongresu, bodo živa slika težkih razmer, v katerih živi danes rudarsko delavstvo. Ta poročila pa bodo tudi dokaz, da razredno obrambna misel med rudarji kljub vsemu napreduje. In da se tiste raznolično pobarvane muhe enodnevnice ne morejo zagristi v telesa rudarjev, čeprav se na vse načine trudijo. Kongres sam na sebi pa bo tudi enedušen klic zastopnikov razredno strokovno organiziranih rudarjev, vsem merodajnim krogom, da je mera trpljenja rudarskega delavstva polna in da mora že skoro priti čas, ko bo rudar pri svojem težkem poklicu moral biti tudi človek, in ne samo vprežna živina, kakor to hočejo rudarski podjetniki. To bo tudi sklep kongresa, za katerega uresničitev se bo Zveza rudarjev Jugoslavije vedno borila do končne zmage. Zato pozdravljeni, Vi delegati, izvršilci te vzvišene naloge. Za večino! (Napredovanje belgijske Kakor znano, sodelujejo belgijski socialisti z drugimi strankami v državni vladi z namenom, da omeje moč finančnega kapitala, da podrede vse velike banke in družbe javni kontroli, da se uvede načrtno gospodarstvo, ki naj zavaruje delavstvo, kmete in obrtnike. Delavska stranka se zaveda, da bo uspela s svojimi napori le, če bo med narodom našla razumevanje za svoje načrte in namene, če bo zbrala lokrog sebe poleg industrijskega delavstva tudi večino kmetov in obrtnikov. Potrebna je enotna gospodarska fronta vseh, ki so izkoriščani po kapitalizmu, potrebna je tudi politična večina. Zato se delavska stranka ne omejuje samo na predloge v vladi in parlamentu, temveč je razvila najživah-nejšo agitacijo med vsemi ljudskimi plastmi. Pri tej agitaciji in propagandi oznanja in naglasa predvsem take gospodarske in socialno-politične zahteve, ki bi se mogle uresničiti že danes, ako nastopi za nje večina delovnega ljudstva. delavske stranke.) To zbiranje delovnega ljudstva pod socialističnim vodstvom kaže že zelo velike uspehe. Nezadovoljnežev ne zbira fašizem, temveč socializem. Tudi klerikalci prehajajo na stran socialistov. Pri propagandi igrajo glavno vlogo mladinske organizacije s prirejanjem velikih taborov, koncertov itd. Poskusna enotna fronta s komunisti se ni obnesla, ker se komunisti niso lojalno držali sporazuma. Namesto tega se je sklenil z njimi nenapadalni pakt: to je vsakdo vrši na svojo reko agitacijsko delo, ali ne sme se napadati delavskih organizacij in njihovih predstavnikov. Sicer komunisti itak nimajo v Belgiij pravega pomena, ker imajo pristaše le v nekaterih osamljenih krajih. Tako nam poleg drugih tudi belgijski primer kaže novo pot socializma kvišku in navzgor: ne se omejevati samo na delavstvo, med narod je treba iti in vse ljudske plasti pridobiti za konkreten boj proti kapitalizmu. Ako gibanje postane res ljudsko ... (Dogodki O smrtni obsodbi 47-letnega socialističnega voditelja asturskega rudarja Ramona Gonzaleza Pena španski časopisi niso smeli pisati. Tudi o razburjenju po vsej državi radi te smrtne obsodbe niso smeli pisati. Kajti razburjenje je zavladalo ne le med delavstvom, ampak med vsemi svobodoljubnimi ljudmi, 46 vseučili-ških profesorjev v Madridu je rotilo vlado, naj ne dopusti smrtne obsodbe. Prava poplava protestov je prihajala iz vse Španije in sosedne — Francije. Vodja klero-fašistične fronte Gil Robles je pritiskal, naj se neusmiljeno zatre vse delavsko gibanje. Ministrski predsednik mu je odgovoril: v Španiji.) »Revolucija še ni končana. Ni povoda za nikako navdušenost!« Kljub temu, da je bil pod klero-fašistovskim pritiskom v krvi udu-šen delavski odpor proti reakciji v republiki, niso mogli gibanja zatreti. Ljudje so ostali zvesti svojim načelom in idealom in po vsej državi vstaja ojačeno socialistično gibanje, proti kateremu si ne upajo več nastopiti z brutalno silo. Da se vsaj delno pomiri javno življenje, se je začasno sestavila koncentracijska vlada iz vseh meščanskih strank. To je kabinet v kleščah. Čakajo ga občinske volitve, ki so pred štirimi leti vrgle starove-ški režim v Španiji . . . Kaj bo prinesla njihova obletnica? Pred vojno med Italijansko časopisje piše, da Skoraj je kazalo, da pride med Italijo in Abesinijo do sporazuma. Te nade ni več. Italija je prekinila pogajanja in italijanski časopisje je pričelo veliko propagando za vojno, češ, da ima Abesinija namen, zavzeti nje koloniji Eritrejo in Somalijo. Te ko- Italijo in Abesinijo hoče Abesinija napasti kolonije. lonije mora Italija — braniti. Italija ima v Abesiniji že zbrano veliko vojsko, vrhutega izjavljajo diplomati, da afriške dežele ne spadajo pod zaščito Društva narodov. Imperializem najde vedno svojo posebno opravičilo za vojno. Bogoljub Jevtič, predsednik vlade, je odpotoval na konferenco male antante v Bukarešto. Dne 9. t. m. poročajo iz Beograda, da je bil z ukazom kraljevega namestništva za njegovega namestnika imenovan kot predsednik vlade minister vojske in mornarice (general Živkovič Pero; zunanje ministrstvo zastopa minister J pravde dr. Dragotin Kojič. Na pravi poti! Jugo-fašizem je pri nas med ljudmi popolnoma propadel. Vse razne jugoakcije, orjune, »zbori«, bojevniki, borbe, vse skupaj so propadle s svojim voditeljem vred; Ljotič šteje lahko samo svoje slučajne, dnevne, kavarniške prijatelje. Točno se kažejo obrisi našega bodočega javnega življenja v Sloveniji. Fronta delovnega ljudstva mest in vasi je pridobila na ugledu vsepovsod. Delavci se navdušeno zbirajo pod njo, kmetje in obrtniki jo pozdravljajo, drugi se izjavjlajo o njej s priznajem in rešpektom. Samo ne prekiniti započetega dela! Samo ne pasti nazaj na samo strokovničarsko delo v industrijskih krajih! Obstoječe zveze je treba utrditi in napeljevati nove! Izogibati se vsemu postranskemu, kar loči, in poudarjati tisto, kar združuje v proti-kapitalistično fronto delavca, kmeta, obrtnika in inteligenta. Naše izobraževalno delo se mora razširiti na vas. Naše ljudstvo je pokazalo, da se s samimi frazami ne zadovoljuje več, naše ljudstvo čuti, da je treba stvarnega gospodarskega dela za zboljšanje položaja ljudskih množic. Kakor posnemam iz pisanja beograjskih »Radničkih Novin«, so tudi srbski sodnici spoznali, da moramo zajeti delovno ljudstvo po mestih in vaseh in ne se več omejevati le na socialno-politično delo okrog Delavskih zbornic. Tako se kaže tudi pri nas vsepovsod novo vstajenje delavskega gibanja in nastanek mogočnega ljudskega pokreta za socialni, moralni in kulturni preporod našega naroda. O plačanih delavskih dopustih Mednarodni urad dela v Ženevi poroča v svojem glasilu, da ima po preiskavi, ki je bila izvršena 1926 v Evropi okoli 19 milijonov delavcev plačan dopust, to je, skoraj 40% vseh delavcev. Mednarodni urad dela obljublja, da bo podprl uvedbo plačanih dopustov za vse delavstvo, ker je že itak tako splošno, da je potrebno le malo volje, da se v splošnem uresniči. Tozadevne predloge predloži urad mednarodni konferenci dela. Mednarodni urad dela je prepričan, da uspe s svojo inicijativo, da bodo delavci deležni vsako leto potrebnega počitka. Avstrija in Madžarska imata svojo politiko V Avstriji so bili v vprašanju Habsburžanov pasivni. Rekli so, vprašanje ni aktualno. V najnovejšem času pa trdijo, da more Avstrijo »rešiti« edino Oton Habsburški, ki ga že imenujejo cesarja, ter da je to vprašanje povsem avstrijska notranja zadeva. Vse to znači, da avstrijski klerikalci resno pripravljajo restavracijo Habsburžanov. Na Ogrskem pa, kjer vprašanje Habsburžanov tudi ni aktualno, zahtevajo oborožitev in garancijo revi* zije mej, kakor Ogrska že od nekdaj zahteva. Dokler se ji v tem oziru ne da garancije, ne bi Ogrska mogla z drugimi podunavskimi državami jamčiti za neodvisnost Avstrije. To sta stališči dveh podunavskih dežel, ki bosta v Rimu na konferenci, ki jo sklicuje Mussolini, morda jako otežkočali sporazum med podunavskimi in sosednjimi deželami. ReSen priziv Razpust »Podpornega društva železniških delavcev v Mariboru" razveljavljen Dne 11. majnika 1929, torej pred 6. leti je bilo razpuščeno »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru«. Razpust je izvršil še prejšnji mariborski veliki župan dr. Schaubach na dan 11. majnika 1929, ko bi se imel vršiti naslednji dan društveni občni zbor vsled zahteve in ovadbe mariborske podružnice Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev. Društvo, ki se je z ogromnimi žrtvami ustanovilo in dvignilo k večmilijonskemu premoženju, je imelo vsled tega razpusta velikansko škodo že radi tega, ker se od razpusta naprej, torej celih 6 let niso sprejemali nobeni novi člani, stari, katerim se je morala izplačevati posmrtnina, pa so odumirali. Po razpustu je bila uvedena preiskava po dvojnih zvedencih, sledile so razne tožbe, a vse skupaj je po- | kazalo le to, da je prejšnji odbor v vsakem oziru pošteno postopal in redno vodil to človekoljubno železničarsko društvo. V tej zavesti je prejšnji odbor tudi takoj po razpustu vložil po svojem zastopniku dr. Avg. Reismanu pritožbo na ministrstvo notranjih del. Ministrstvo pa te pritožbe dolga leta ni rešilo, a društvo so vodili od velikega župana in nato od banske uprave postavljeni 3 železničarji iz vrst UJNŽB. Prejšnji odbor do danes ni imel v tem komisarijatu nobenega zastopnika. Ker ni bilo kljub neštetim urgencam nobene rešitve, je prejšnji odbor po zastopniku zahteval v smislu § 22 zakona o državnem svetu dne 18. I. 1934 od ministrstva notranjih del rešitev pritožbe v predpisanem trimesečnem roku. Pa tudi ta trimesečni rok ie potekel brez rešitve, pač pa je ministrstvo notranjih del dne 26. maja 1934 poslalo zastopniku odlok, da se naj Podporno društvo reorganizira v smislu § 78 zakona o drž. saobračajnem osoblju in preide na ta način pod nadzorstvo ministrstva prometa. Prejšnji odbor Podpornega društva je vložil nato po svojem zastopniku tožbo na Državni svet v Beogradu in zahteval, da se razveljavi odlok Velikega župana z dne ' tl. majnika 1929 radi razpusta in odlok ministrstva notranjih del z dne 17. 4. 1934 radi prevedbe društva pod resor ministrstva prometa. Odbor je v tožbi ugotovil, da je ministrstvo svoj trimesečni rok za rešitev priziva o razpustu sploh zamudilo, oziroma razpusta ni potrdilo, ker za to ni bilo razlogov, a še ma-nje je utemeljen prenos tega humanitarnega društva pod nadzorstvo železniškega ministra. Minister prometa je namreč sam izdal z odlokom br. 58.811-33 objašnjenje, da pod § 78 zak. o drž. saobračajnem osobju ne spadajo železničarska podporna, humana, pevska, prosvetna in tem slična društva, ampak samo stanovske strokovne organizacije. Včeraj, dne 9. majnika pa je dobil zastopnik dr. Reisman razsodbo Državnega sveta v Beogradu z dne 12. aprila 1935, s katero se gornji tožbi ugodi in reše-nje ministra notranjih poslov z dne 17. aprila 1934 glede Podpornega društva »n i š t i«, t. j. uniči, razveljavi. S tem je dejansko rešena cela zadeva Podpornega društva, razpust končnoveljavno razveljavljen in prejšnji odbor »Podpornega društva« vzpostavljen v zopetno vodstvo Podpornega društva. Stvar banske uprave je sedaj, da v smislu te rešitve sodbe Državnega sveta, ki je zadnja instanca, društvo čimpreje vrne prejšnjemu odboru, da tako društvo zopet preide v redno, normalno poslovanje. Ta vest bo nedvomno vzbudila med vsemi železničarji, posebno pa med člani, ki jih je okrog 13.000, velikansko zadoščenje, zlasti pa imajo sedaj z najvišjega mesta zadoščenje vsi oni, ki so se trudili za povzdig tega društva v korist revnih železničarskih družin, posebno odborniki. Žal je predsednik društva, pokojni s. Franc Fischer medtem že umrl in ni dočakal tega zadoščenja. Predsednik ponovno Lerroux Nova španska vlada koncentrirana reakcija Nova španska vlada pod predsedstvom Lerrouxa se bo te dni predstavila parlamentu. Lerroux je povabil v vlado desničarje, ki so prvič, odkar obstoja republika v vladi tudi v večini. Pet ministrov pripada katoliški ljudski stranki z vodjo Gil Rob-lesom, dva agrarca; razen tega so v vladi štirje radikali, en liberalni demokrat in en član neodvisne stranke. Gil Robles ima v parlamentu 120 poslancev in agrarci 60, radikali pa 100. Radikali so se kljub temu zadovoljili s tremi ministrstvi. Gil Robles je vojni minister, kar je za reakcionarnega fevdalnoklerikalnega 36-letnega moža ob času reakcije prav primeren posel, če je treba zadušiti zahteve svobodoljubnih in delovnih krogov. Sestava vlade kaže, da je po zadnjih dogodkih lani radikal Lerroux opešal in se ojačila reakcija. Socialistični in republikanski sloji vlade ne morejo pozdravljati, zlasti, ker je v novi vladi izraziti monarhist, ki se tudi v republiki ni odpovedal svoji politiki. Že pred sestavo vlade so socialisti svarili predsednika republika in Lerrouxa- da naj ne zavozijo v reakcijo. če se to zgodi in se bo izvajala reakcionarna politika, so socialisti in republikanci pripravljeni na nov odpor proti reakciji. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ie ne, stori takoj svojo dolinostl Anglija se posvetuje z dominijoni Miru ne bo Volilni zakon poljske 2lahte Klero-čifutska diktatura kapitalizma. Poljska vlada, ki ji predseduje polkovnik Slawek, je izdala nov svojevrsten volilni zakon. Prejšnje število poslancev se zniža od 444 na 200, ki se volijo v 64 volilnih okrožjih (prej 100 okrožij). Postavljanje kandidatov se vrši po okrožjih. Skliče se zborovanje gospodarskih, socialnih in javnih ustanov ter organizacij svobodnih poklicev. To zborovanje določi štiri kandidate, od katerih izbere vlada dva. Od vlade izbrani kandidati pridejo pred zborovanje volilcev in je izvoljen tisti, ki dobi večino. V senat pa imenuje eno tretjino članov predsednik države, druge kandidate pa vo- Te dni se vrši širši konferenca male antante v Bukarešti. Razpravljali bodo na konferenci o političnih in gospodarskih vprašanjih: o oborožitvi Avstrije, Madžarske in Bulga-rije, o podunavskem paktu, o sredozemskem paktu in o skupnem denar- lijo na enak način indirektno samo vojaški in civilni odlikovanci z raznimi redi in pa izvoljenci v samouprave ter člani gospodarskih in socialnih ustanov. S tem volilnim redom meni režim, da je dovolj utrdil oblast čifutskofev-dalnega kapitala in posesti, zakaj v takem sistemu volitev ne more nikdar priti do veljave glas delovnega naroda. Ta politični sistem je fašističnega značaja, izrazita diktatura klerikalne in čifutske žlahte, ki že stoletja zatira in izkorišča siromašni poljski narod brez socialnega in kulturnega blagostanja. nem zavodu za pospeševanje medsebojne trgovine. O teh vprašanjih je z malo antanto hotel razpravljati tudi Mussolini, vendar se z njim rešijo ta vprašanja le diplomatičnim potom. Angleški imperij nudi svojim do-minijonom precej samouprave. Zato je vlada sklicala ob 25-letnici kraljevanja Jurija v Londonu konferenco ministrskih predsednikov dominijo-nov. Po sklepih te konference sme vlada sklepati le sporazume, ki ne nasprotujejo določbam Društva narodov, ki jih pa dominijoni lahko odo-bre ali odklonijo. Glede Nemčije je konferenca izjavila, da ji morajo ostati vrata k so- Kaj bo povedal Hitler? Dne 17. maja ob obletnici prevzema predsedstva države Dne 17. maja bo sklicana izredna seja nemškega državnega zbora. Za ta dan napoveduje Hitler zunanjepolitični govor, ki ga inozemstvo radovedno pričakuje. O vseh dosedanjih nastopih in obetanjih njegovih ne pričakujemo od njega jasnih smernic. Konstatirati utegne dejanski stan v Nemčiji, ki je neizpremenljiv. Taka je njegova navada. Konstatacijam pa slede vedno grožnje. delovanju odprta, ker brez Nemčije ni sistema kolektivne varnosti za mir. Brez Nemčije ni mogoče organizirati trajnega miru. Nemčija pa mora z dejanji pokazati, da je za mir in da ji Anglija sme zaupati, da v vsakem primeru podpre obrambo miru. Konferenca vladnih predsednikov je s tem odobrila politiko angleške vlade, ki hoče braniti mirovne pogodbe, ne se pa preveč vmešavati v evropejske kaotične razmere. Ali se je Hitler morda izpreobr-nil? Italija posreduje v Avstriji. Nedavno je bil v Rimu grof Starhem-berg, ki hoče izpodnesti stolček kanclerju dr. Schuschniggu. Te dni pa obišče Rim tudi kancler. Te dni je častnik odnesel iz avstrijskega vojnega urada dokumente, ki so vsebovali italijanske načrte o italijanskem posredovanju v obrambo avstrijske neodvisnosti. Kakor kaže, dobiva Italija znaten vpliv v Avstriji. Konferenca male antante v Bukarešti Tone Maček: 163 Stucaf /tutotecgee Meta je zakurila in kmalu je začelo v štedilniku veselo prasketati, kakor da se prepirajo v njem hudomušni demončki. Malo stanovanje se je napolnilo z veselo domačnostjo. Janez se je vstopil k oknu in je zrl proti koloniji: »To se mi pa res čudno zdi. Kaj neki more biti. Šaht še zdaj ne obratuje.« »Malo še potrpita. Čaj bo kmalu gotov, potem pa pojdita pogledati. Kaj hudega ne more biti. Ne sme biti nič žalostnega, ko smo pa mi tako srečni in veseli.« Za hip se je Meti ob težki misli zmračil obraz, takoj nato pa je že zopet poskočila, odprla je veliko skrinjo, brskala je med perilom in obleko in je vzela ven nekaj slik v okvirjih. »Imaš kaj dobrih žebljičkov, Janez? Tole sliko moje rajne matere mi pritrdi tule nad posteljo, tole mojo od birme pa mogoče nad mizico. To- le je moja prijateljica, ki je sedaj v | Zagrebu, tole pa moj brat, ko je bil pri vojakih.« »Od ljubčka nimaš nobene fotografije?« »Saj mi nisi nobene dal.« »Mislim od prejšnjega.« »Kaj pa še?! Moreš reči, da sem kakega imela razen tebe? Lahko poizveduješ po vsej Rebri.« »Raje verjamem kakor da bi hodil poizvedovati.« »Ti—i!« Z narejeno užaljenostjo je zamahnila z brisačo proti njemu- France je samo z enim ušesom prisluškoval kako sta onadva drug drugega dražila. Dal si je opraviti z »burmusom«, ker ga je hotel še nocoj nesti nazaj Senekoviču. Pri svetlobi petrolejke ga je skrbno pregledal z vseh strani. Samo par snežink je padlo nanj in je bil že dodobra suh. Skrbno je okrtačil in odpihal vsak prašek. Šopek umetnih cvetlic, ki se je bil malo pomečkal, je spretno zopet poravnal in zgladil pentlje, potem je še raz klobuka snel šopek, da mu še tega ponese, da bo njegova zbirka čimprej spet narasla. Meta je medtem vzela iz svoje skrinje par skodelic in kozarcev in jih je razporedila v kuhinjsko omarico, tri pa je postavila na mizo in nalila čaja. »Se bodeta kmalu vrnila? Jaz bom medtem pripravila postelje. Gremo zgodaj spati.« »V eni uri bova gotovo nazaj, Spremim Franceta k Senekoviču, mimogrede pa pogledava in pozveva, kaj znači ta mir na separaciji.« Meta je skrbno privila petrolejko, ki je začela preveč plameneti in je pripomnila: »Le pojdita. Jutri lahko poležita, saj imata popoldanski šiht.« »Na svidenje Metica. Sem radoveden, kako bom spal nocoj prvič v svoji novi postelji?« »Gotovo prav luštno. Bom že dobro postlala.« Ko sta onadva odšla, si je začela Meta svoje novo stanovanje natančneje ogledovati. Pohištvo je že enkrat videla; izdelal ga je mizar v domači vasi, češnjev les zanj je poklonil oče Zavšek. Z dopadenjem je šla z roko preko gladke politure; na posteljni nogi je odkrila majhno prasko. Zdelo se ji je, kakor bi si bila nov predpasnik pretrgala. Pokazala bo Janezu, naj oškodovano mesto zamaže s firnežem. Zdelo se ji je, da so postelje pomaknjene preveč k zidu; odmaknila jih je nekoliko. Tudi omari. Potem je izlo-žila iz skrinje njeno vsebino, svojo balo. Posteljno perilo. Pregrnila je postelje, položila nanje blazine in o-deje. Obleko je obesila v svojo omaro, v njen spodnji predal telesno perilo. Ogledalo je obesila na zid v kuhinji, pod njega pa je postavila na stolček umivalno skledo. Majhno podobico Zaplatske Matere Božje, je kot spomin po svoji materi postavila na svojo nočno omarico poleg budilke. Nekaj drugih drobnarij je razstavila po stekleni omarici v kuhinji. Nazadnje je vzela iz skrinje še ročno izvezen namizni prtič, ki je z njim prekrila mizico v sobi in je postavila nanj stekleno vazico, dar prijateljice. Prtič je nekaj trenutkov zadržala v rokah in ga nežno gladila, pri tem pa se je spominjala onih lepih nedeljskih popoldnevov, ko je poleti sedela doma pod košato tepko, neumorno vbadala vanj in mislila pri I tem na njega, na Janeza. Opozorilo parketar-skim delavcem (polagalcem parkeiov) Ker se nahajajo parketarski delavci v Zagrebu v mezdnem gibanju, opozarjamo vse tukajšnje parketar-ske delavce, da ne hodijo v Zagreb. Zveza lesnih delavcev. Doma in po svetu Knjižnice v dravski banovini. V dirav-ski banovini je 2068 knjižnic. V teh knjižnicah je nad 1,138.000 knjig. Vojna med Italijo in Abesinijo neizogibna. Italija je doslej mobilizirala tri letnike za Abesinijo. Te dni je odšlo iz Trsta tudi 4000 delavcev, da bodo vojsko podpirali z raznimi deli v bojni črti in v zaledja. Italijanski listi pravijo, da bodo tudi ti delavci opravljali dfelo »civilizacije« in varnosti. — To je stara filozofija militarizma, ki spominja na dobo roparskih vitezov in pozneje križarskih vojn. Preko Donave so 1. maja izvesili dunajski socijalisti veliko rdečo zastavo na jekleno vrv, po kateri teče brod. Policija se je morala več ur truditi da jo je snela. Isti dan se je vršilo v dunajski okolici več hipnih zborovanj socšjalistov in po mestu so se pojavili mnogi rdeči letaki in znaki treh pušic. Glede ugrabljenega časnikarja Jacoba je Nemčija pristala na razsodišče v zadevi, kakor zahteva Švica v simislu veljavnega dogovora iz leta 1931. Nemška ugrabitev tudi na Holandskem. Nemška policija je na Holandskem ugrabila begunca Gutzeita ter ga s silo odvedla v 'Nemčijo. Holandska vlada energično zahteva vrnitev ugrabljenca ter imenuje ta postopek necivilizirane metode ter, da ima vlada, ki take čine krije in zagovarja prav posebne pojme o mednarodni odgovornosti, če Nemčiji ni nič do tega, kako sodi svet o rfej, naj nosi posledice sama. Številne ugrabitve oseb na ozemlju tujih držav je pravcati barbarizem. Nove vrste tlačanstva v Nemčiji. Da bi pomnožila število porok in pospešila razmnoževanje nemškega naroda, je nacijonal-no-socijali stična vlada razvila nove vrste propagando. Po časopisju se pozivajo nemški kmetje, naj vsak vzame na svoja kmetijo vsaj po enega »Ehehalterja«, to je poročenega hlapca z ženo, in naj skrbe, da bodeta ta dva imela svoj kot, kjer bodeta lahko razvijala svoje zakonske zmožnosti. V časopisju se opozarja na to, kako so poročeni kmečki posli veliko bolj delavni in zanesljivi in bolj navezani na kmetijo kakor pa samski, ki lalhko vsak čas odide. Taka kom binacija za posestnike, zlasti za pruske jutn-kerje, ni napačna. Poročen hlapec, ki ima poleg tega mogoče še kopico otrok, je z vso svojo družino izročen na milost in nemilost veleposestnika, ki ga bo gotovo izkoriščal do skrajnosti. Saj že poznamo take sisteme, rusko tlačanstvo pred' 70 leti, italiianski koloni. Ali si moremo misliti večjih siromakov Seveda, če bi bili soudeleženi na dohodkih •produkcije. Tako pa ostanejo samo tlačani. Odziv te nove propagande med mestnim delavstvom je minimalen. Ljudje ji ne zaupajo. V Moskvo pojdeta sklepat mirovni pakt 20. maja zunanja ministra čeboslovaški dr. Beneš in ruimunjski Titolescu. Sovjetska oborožitev v ameriški luči. Poročevalci ameriških listov, ki so se uide ležili prvomajskih svečanosti v Moskvi, po ročajo o velikanskem oboroževanju Sovjetske Rusije. Med svečanostmi je krožila nad moskovskim »Rdečim trgom« 800 najmodernejših težkih b.ombnih letal, istočasno je krožilo nad Leningradom 350 težkih bombašev, enako pa tudi nad vsemi drugimi večjim; ruskimi mesti, tako da se lahko z gotovostjo trdi, da je 1. maja letalo nad Rusijo preko 3000 težkih metalcev bomb, ne vštev-ši pri tem. lažja izvidniška in lovska letala. Preko »Rdečega trga« je drdralo ta dan 2530 modernih tankov raznih tipov in velikosti. Amerikanci naglašajo, da kljub vsemu kar se je moglo videti, ni mogoče nikomur napraviti si niti približne sodbe o pravi orožni moči Sovjetske Rusije. Tega ne morejo niti Jaoonci, čeprav imajo po vsej Rusiji svoje vohune in se Rusi pred njihovim nosom na Daljnem vzhodu .utrjujejo. Tako so šele sedaj prodrle v javnost vesti, da Rusi svojo zapadno mejo. od Baltika do črnega morja mrzlično* utrjujejo z novim pasom modernih trdnjav, podzemnih utrdb in min, po vzorcu* kakor s.o Francozi utrdili svojo mejo* napram Nemčiji. Kapitalizem si pomaga. V Zedinjenih državah, kjer kapitalisti godrnjajo iproti gospodarskim reformam Roosevelta*, je napravilo v treh mesecih tega leta 78 najvažnejših podjetij 444,476.000 dolarjev dobička, to je, 10,976.000 dolarjev več, kakor lani v istem času (30 odst. več). Delavci pa prejemajo deloma enake, deloma slabejše mezde. V čigavem interesu so torej gospodarske reforme ? Na Filipinih je izbruhnila komunistična revolucija, ki je trajala tri dni. Šele ko so se pripeljali ameriški vojaki z vojnimi ladjami, so upostavili stari* red. »Švejk« in »Floridsdori« v New Yorku. Znani inscenator revolueijonarnih dram, Ervin Piscator, ki po emigraciji iz Nemčije živi največ v Moskvi, je prejel te dni iz New Yorka poziv, da do letošnje jeseni pripravi na newyoršhe,m »Guild-Theatru« inscenacijo Haškovega »Švejka« in Friedricha Wo*lfa revolucijoinarno dramo iz avstrijske februarske vstaje, »Floridšdorf«. Piscator se je povabilu odzval. Maribor Izenačenje delavskih strokovnih organizacij si želi bivši poslanec ig. V. S. iz Maribora. Te idni ije priobčil v »Mariborskem Večerniku« uvodnik, v katerem pravi, *da bi 'bilo to kar sta napravila Muisso&ni itn Hitler, prikrojeno našim razmeram*, tudi pri nas potrebno. ČlanJkar ije govoril iz srca vsem industrijskem, predvsem g. Vapi iz Beograda, ki se že dalje časa zavzema1 za takozvano »vistosmerjenje« strokovnih organizacij po fašističnem vzorcu*. Komu* bi *te Izenačene strokovne organizacije služile si lahko mislimo. — Nedavno tega se je spomnil tudi ubogih kronskih upokojencev in napisal v »Večerniku« iginljiv članek o trpljenju in krivicah, ki se gode tem revežem. Čudno je, da se spominja člankar revnih upokojencev, kakor tudi delavstva šele sedaj. Star pregovor pravi; da je zvonenje po toči prepozno, prepozno pa je tudi tarnanj® o ubogem delavstvu, ako se ga spomniš šele takrat, Iko si zamudil ugodno priliko, da* bi lahko praktično pomagal. To si naj zapomni ig. V. S., da se ne ho zastonj ufcvarijal z 'delavskimi vprašanji, ki jih, kalkor je i*z zgoraj idmlenj.einega članka razvidno, iprav slabo razume. Delavstvo ne potrebuje »vistosmerjenja«, ampak boljše delovne 'pogoje, večje mezde, nameščenci večje 'pDače in koncem konca odpravo izkoriščanja dela po kapitalistu. Fašistično vistosmerjenje pa im*a edini namen sedanje stanje utrditi in ohraniti za vse večne čase, t. j. delavec naj ostane delavec, kapitalist kapitalist, revež pa bogatinu podložen in od njega odvisen, ne samo v tovarni, aimpak tudi v državi. To )je kratko povedano fašizem, za katerega lomi kopje ig. V. S. Objestnost avtomobilistov. Piscu teh ! objestneži? Pričakujemo od oblasti, da bo vrstic se je pripetilo sledeče: Ko sem se v nedeljo zvečer ob 23. uri vračal z daljšega sprehoda čez državni imost tv mesto, pridrvi za mentoj v divjem tempu* 'dvoje avtomobilov. Prvi je še držal smer, vozač drugega je pa bil najlbrže pijan, njegovo vozilo je med najhujšim dinom delailo serpentine po mostu in tik za menoj je zavozil celo na* pločnik, da sem prestrašen- odskočil. V zadnjem trenutku je vozač zavil zopet na cestišče, tako, da mi je z zadbjim delom oprašil 'samo suknjo. Dva ipasanta ki sta šla nasproti, sta prestrašena obstal«, ker sta menila da bom v tem trenutku z avtom in z ograjo vred zletel v Dravo. Na Glavnem trgu sta* avtomobila zavila v Koroško cesto s tako naglico, da je zadnjega zaneslo par metrov vstran. Brezobzirnost avtomobilistov je zadnji čas na dnevnem' redu im pri tem kažejo 'divjaštva in nekulture, da bi se človek prijel za glavo. Pred nekaj dnevi je neznan avtomobilist ,povozili piri sv. Kungoti mladeniča, ne da hi ;se zia to zmenil. Fant je čez nekaj ur umrl. Pri Bresternici je bil podoben slučaj. Pri Poljčanah je nek avto povozil železničarja im ga* je pustil v zadnjih izdihljajih 9nedi ceste, kjer so ga našli sinovi, P*ri Ma-rembergu se je zvrnil po bregu avto z volil-ci. Obležali so štirje težko ranjeni. Pri Celju se je nek avto v divjem diru zaletel v neka drevo. Trije ranjeni. In tako bi llahiko naštevali v nedogled. Ob nedeljah se taki slučaji še pomnožijo. Je li to zahvala avtomobilistov, iker jim je vlada ukinila davek na vozila, da bodo v bodoče ogrožali po cestah življenja mirnih Ali ni dosti, da moramo na vsakem izprehodu požirati oblake prahu, ki ga v sv.ojem diru dvigajo takile Celje Na Savinji vre. Svoječasno smo o vprašanju delavskih mezd1 pri regulaciji Savinje že mnogo pisali. 'Delavci so pri nastavitvi v to službo zahtevali za 10 urno delo Din 30.—. Podjetnik je pa na drugi strani trdil, da je v stanu dohiti delavce iz južnih krajev, ki mu bodlo delali za Din 10.— in Din 8.— dnevno. Po velikih pogajanjih in protestih je slednjič podjetnik obljubil, da • bo plačal delavcem vsaj po Din 16.— dnevno. Poznavalcu razmer je bilo jasno, da delavci s temi mezdami ne 'bodo mogli izhajati, če so delo sploh sprejeli za tako začetno plačo, so storili to le v nadi, da bodo takoj, čim bodo nameščeni, pokrenili gibanje za sklenitev kolektivne pogodbe, v kateri bi se določile plače, ki *bi bile vsaj za silo sprejemljive. Predvsem so si pa delavci hoteli ustvariti aparat, preko katerega se bodo pogajali. Ker je podjetje sezonsko, timajo zato pravico izvoliti si zakonite obratne zaupnike tudi sedaj, kljub temu, da se te volitve v rednih podjetjih vrše v mesecu januarju. V namenu, da se porazgovore glede predpriprav za volitve obratnih zaupnikov, so sklicali delavci že ip-ed* štirinajstimi dnevi shod, na katerem so izvolili pripravljalni odbor z*a provedho volitev. Obenem so pa naprosili centralno tajništvo SDSZ., naj bi interveniralo pri podjetniku, da hi pristal na skrajšan volilni postopek. Toda vsi ti računi so bili napravljeni brez krčmarja. Ko je tajnik s. Jakomin pri podjetniku to intervencijo izvršil, mu je ta odgovoril, da bo vsakega delavca, ki bi na kakršen koli način Knjiievnost »Svoboda«, naša socialistična revija prinaša v zadnji 5. štev. mnogo zanimivega gradiva; življenjepis pokojnega s. dr. Tume, ki ga lahko štejemo med' naše najirazbori-tejše mislece, Klican,'evo in O. B. razpravi o novem položaju, *v Evropi, ocene raznih 'knjig, vesti iz kulturnega gibanja itd. Čitaj-te »Svobodo«! Jesenice Jubilej dela. Na delavski praznik, Prvi Maj, je praznovala s. Pepca Trojarjeva, po-sloVodkinja savske prodajalne Splošne gospodarske in konz. zadruge za Gorenjsko na Jesenicah 25-letnico zaposlitve pri jeseniški konzumni zadrugi. Službo ije nastopila pri Konzumnem društvu za Jesenice in okolico, zatem je bila prevzeta ob fuziji od ljubljanskega konzumnega društva, ko pa je 1. 1932 sedanja zadruga prevzela gorenjske prodajalne od Konzumnega društva za Slovenijo, je prevzela seveda tudi njo v istem svojstviu poslovodkinje glavne prodajalne in osrednjega skladišča. Tako je dejansko s. Trojarjeva že 25 let v službi eneiga in istega gospodarja. Po številki ne preveč — po letih pa mnogo, mnogo, zlasti v težki službi zadrug, kjer je treba v interesu in *pa delno tudi po posebnih željah članov izvrševati službo še mnogo bolj ločno in -pod večjim vplivom okolice kakor pa sicer. Ni naš namen, da bi slavili jubilanitko tako ali drugače, kdor pozna njeno in slična dela kakor so njena, bo* vedel najlažje vse to* ceniti. Mi se pridružujemo častitkam, ki jih je s. Trojarjeva sprejela te dni od vseh uvidevnih gorenjskih zadfiugarjev in želimo, da bi še mnogo let lahko* vršila svojo službo v korist in prospeh gorenjske zadruge in s tem vsega gorenjskega delavskega gibanja sploh. Na mnoga' leta! Proslava Prvega Maja. Na Prvega Maja so obrati v jeseniški, javomiiški in dobravski tovarni .popolnoma počivali. Kar je bilo neobhoidno potrebnega, le to ije bilo na delu. Tudi cela vrsta trgovcev in; obrtnikov je pokazala, da zna ceniti delavski praznik, o tem, da sta bili taki tudi oibe delavski zadrugi ni treba posebej govoriti. Ljudje so delno ostali doma, dlclno so ipa odšli na planine in prosto naravo, da se tam navžijejo svežega zraka in vsaj tu navdahnejo svobode. Sledbjim so bili računi prekrižani — vreme je nagajalo črn pokvarilo večji del užitka. Vendar je bil pa 'kljub vsemu temu Praznik Dela proslavljen v čast Delu. Ljotičev kljukasti križ. Ker slavno propadli kandidat Jugosl. narodne fronte g. Ljotič tako vztrajno zatrjuje, da nima nič opraviti ne s fašizmom, ne s hitlerizmom, naj omenimo zanimivo dejstvo, da so bili zadnje dni pred volitvami Ljotičevii volilni letaki nalepljeni na* jeseniških oglasnih deskah v obliki — kljukastega križa. Dvomimo, da je bilo to slučajno, saj je tudi po-"avno na* delavski praznik 1. maja tudi I zdrav s povzdignjeno roko, k,i Ljotič z njim šil. Odpustil je sedem delavcev, od ka- pozdravlja vse prej kakor 'pa nefašističen. Jugoslovansko* Ijuidlstvo je ipa vedelo s kom naj obračuna in tudi je. Še onih nekaj glasov, ki 'jiih je dobil, je prišlo iz zmedenosti, ki so jo zlasti v Sloveniji ustvarili neki ljudje, ki bi radi pomenili nekaj, niso pa nič. Organizirano varanje volilcev. Po deželi in v trgih spodnjega dela radovljiškega sreza so se pojavili nekaj dni pred volitvami, zlasti pa na dan volitev, litografirani letaki, podpisani od »Prijateljev sodr. dr. Topalo-viča«, v katerih so neki ljudje — Srbi jim pravijo »varalice« — pozivali oz. opozarjali na neki sklep — najbrž ®voj — da naj gredo vsi pristaši s. Topaloviča* volit listo g. Ažmana iz Hraš. Tudi ipo pošti so prihajali ti letaki iz Ljubljane. Oni, kdlor je to napravil, nima mnogo časti, pa naj bo kdorkoli, vsak se je zmotil. Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto in nedeljo db 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. utri pon.) zelo zanimiv film »Titani neba«. V gl. vlogi Clark Gable. Dodatek ooleg tednika barvana Ha,ppy. Sledi: Hallo Baby. tem razmeram posvetila vso pažnjo. Pred zakonom moramo biti vsi enaki: ioni ki hodimo 'peš, in oni ki se vozijo v avtomobilih. Naši reditelji. O zadtoji akademiji smo mogli prinesti 'poročilo le v glavnih obrisih. Bilo ibi pa dobro in potrebno, da ob takih krasnih uspehih premotrivamo prireditev od vseh strani. Naš cilj mora biti spopolnitev. Nezadovoljstvo, s sedanjostjo* 'je gonilna sila k izboljšanju in napredku. Danes pa maramo vsekakor pohvalno omeniti napredek, ki srno ga videli to ipot z našimi reditelji. Nepričakovana ogromna udeležba bi nam namreč lahko naipravila tpri tej akademiji velikansko zmedo, če ne bi imeli tako vzornih rediteljev, ki so z neobičajno duhapii-sotmostjo, odločnostjo in finim nastopom smerjali naval mase po dvorani, kakor je bilo ravno treba. Na ta način ni nastala niti eri vhodu prav nikaka goječa. Ko je zmanjkalo stolov, so reditelji takoj hiteli na dvorišče po nove stole in jih razmeščali na vseh straneh, kjer so še našli kaj 'prostora. L*e na ta način *;e bilo mogoče, d,a je dvorana prevzela brez običajnih zagvozd tako silno množico. Med vsemi temi so se neumorno kretale so družic e s predajanjem programov. Ne pozabimo, da je pri takšnih prireditvah urejena rediteljska služba največje važnosti. Zato vsa čast uspehu akademije tudi s te strani. DSK. »Svoboda« Maribor bo priredila v nedelja, dne 12. maja 1935 v vseh prostorih gostilne Anderle v Radvanju ipri Mariboru prvo poletno veselico. Svira godba že-pasantov. j lezniških delavcev in uslužbencev, kapelnik g, Schonherr. Vstopnine ni. V slučaju slabega vremena se ho vršila veselica naslednjo nedeljo*. deloval za izvedbo volitev ali za vpostavitev organizacije, takoj odpustil. To svojo grožnjo ie ravno izvršil terih najbrže misli, da so pokretaši akcije za izvolitev zaupnikov. Tako stojimo sedaj po krivdi delodajalca, kar izrecno počrtamo, pred pokretom, ki se bo čisto po nepotrebnem tako zaostril, da se vprašanje ne bo dalo na pameten in razsoden način rešiti, ako podjetnik še v zadnjem trenutku ne sprevidi, da so delavske težnje, ki se povrh krijejo z zakonitimi predpisi, povsem upravičene. Naj se g. inž. Taškovič ne moti o tem, da je vsa celjska javnost na strani delavskih zahtev. Naj verjame našim zatrdilom, da ne bo našel v celem celjskem okrožju niti enega človeka, ki bi se nad plačami, ki jih svojim delavcem nudi, ne zgražal. Mi sicer vemo, da ni on glavni krivec teh sramotnih mezd. Vemo tudi, da bi bile mezde lahko povoljne, če bi se bil pri licitacijskih pogojih upošteval predlog celjskih lokalnih oblasti ali pa saj banske narave. Ne moremo Pa zato, če kak gospod v Beogradu misli, da bo izenačil plače našega delavstva s plačami iz južnih krajev države. Okoli naših podjetij zaenkrat še niso napelane žične mreže. In dokler bo taka solidarnost v našem ljudstvu kakršna je baš sedaj, jih tudi nihče napravil ne bo. Če bo pa kako podjetje s takimi metodami pričelo, se bo pa uverilo, da ni med nami riti enega človeka, ki bi se dal ponižati v topo žival. Zagorje ob Savi Razočarani. V sredo, dne 8. t. m. smo zopet zagorski Svobodaši odšli razočarani od Radio oddajnikov. Naš sum se je uresničil, ko je napovedovalec v radiu »radi tehničnih zaprek« odpovedal nameravani delavski prosvetni večer. Poznamo te zapreke. Delavstvu svetujemo, da se spontano organizira in zdlruži, spričo takih razmer in tem doseže, da bodo vse take »tehnične ovire« odpadle. Odgovornimi elementom »tehničnih zaprek« pa kličemo: »Močna, jeklena naša ramena, dolgo nosila so breme težko. . J« Še bodo prišli časi, ko bodo gromko doneli akordi delavskih pesmi po radiu in ,-rjiih bodo poslušati tudi oni, ki jim danes pesem dela, pravice, enakosti in svobode mi ravno pri srcu. — Poslušalec. »Delavsko politiko« imajo naročeno ti-le javni lokali: Flere Polde, brivec na Lokah, Košenina Melhijor in Mendušič Vinko, gostilničarja v Zagorju, ter Kati Kovač, gostilničarka v Toplicah. V kolportaži pa jo kupuje brivec v Zagorju g. Hering Franjo. So-drugi, nosite Vaš krvavo zasluženi denar tja, kjer imajo tudi Vaš list in posečajte te lokale, Ostali ne marajo Vašega denarja, zato odklanjajo tudi tisk. — Resnicoljub. Kranj Rekordni dan življenja v naravi. Minula nedelja je bila prav živahna nedelja* in so številni izletniki prišli popolnoma na svoj račun. Že v zgodlnjith jutranjih uraih so se začele odipravljati iz miesta cele skupine izletnikov, Največ jih ije pohitelo na poldrugo uro oddaljeni Sv. Jošt. Živahno vrvenje je ibilo na Sv. Joštu do poznega popoldneva, potem so se začeli razhajati na vse strani, večina je šla preko Javornika nazaj v dolino. — Na Sv. Joštu je ta majska nedelja že tradicijonalna izletniška nedelja delavstva. Ogromna udeležba tudi iz okoliških vasi se je pokazala, da je delavstvo sjaolntano praznovalo svoj dan. K. D. S. Z. sklicuje v nedieljo, dne 12. maja o*b 9. uri v društveni dvorani javni sestanek. Udeležba za vse člane strokovne in kulturne organizacije obvezna. Polnoštevilno pa naj pridle tudi ostalo delavstvo. Pozor, sodrugi in sodružice! Prijavljajte se za izlet »Svobodic« v Celje, ki bo dne 7. julija. Organizirati bomo skušali posebni vlak, zato ne odlašajte s prijavami in s ipri-biranjem izletnikov. Dramo »Dana Petrovič« bo ponovila »Svoboda« v nedeljo, dlne 12. maja ob 19 uri v Stražišču v Sokolskem domu. Šoštanj Za izlet v Celje dne 7, julija se vse naše delavske organizacije pridno pripravljajo. Talko se bo tudi Del. ipev. društvo »Cankar« udeležil tega mogočnega zbora* v Celju korporativno. To omenjamo pa samo mimogrede, člani strok, in kult, irgamizacij, pevci, so dolžni da pristopijo k »Cankarju« in delajo skupno z nami. Pevske vaje so redno vsak torek in petek v Zadružnem domu *ob 8. uri zvečer. Vsi, kateri imate veselje da petja, pridite, pomagajte, opustite Vse druge stvari, delajmo v korist naših del. org. in nas vseh. Za vse je jjrostora in pokazati moramo svetu, da delavsko igrlo nekaj zmore. Pomagajmo s petjem bodriti one, ki omahujejo in pokažimo onim, ki nas zaničujejo, kaj zmoremo. Pokažimo, da smo možje,. strnimo se v veliko falango delavstva, da se bomo skupno in ramo* oib iramo borili do končne zmage! Studenci pri Mariboru I. Del. kol. društvo podružnica Studenci bo priredilo v nedeljo, dne 12. imaja svojo otvoritveno partijo v Sv. Jurij ob Pesnici Odvoz izpred društvenega tekala Majhenič ob ijml 14. utri. Člani se naj vsi udeležijo tega izleta. Gostje dobrodošli, posebno centrala in pa podružnica Pobrežje. Naročajte In širite »Del. Politiko«. PrlporoCa aa Frizerski salon Knez Maribor, Sodna ulica 9. Garantirana trajna ondulaetja, navadna ondu-laclja 8 Din s posebnim prejraratom za slabe lase. Točna In solidna postrežba. Zanimivosti Sovjetske plantaže v centralni Aziji. — V centralni Aziji so štiri sovjetske lepubli-ke: Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgiška in Tadžikistan. To ozemlje je večje ©d Nemčije in Francije skupaj; lansko leto je bilo 3,200.000 hektar;ev zemlje posejano z bombažem. Tisoč kilometrov daleč loči reka Amiur-Darja sovjete od Afganistana. Ob zli-vu z reko Vakiš se razprostira široika dolina, polna piiaihiu in vročine, kač, škorpijonov in »ibeziruaičev«-banditov. 2000 km2 te »preklete doline«, kakor jo imenujejo domačini, nudi najboljša tla za bombaž, alko se jih preskrbuje z vodo. In sovjeti napeljujejo vodo in kanale, tako da ti kraji iprinašajo vedno več »belega zlate«, kakor pravijo ibombažu. Direktor vseh bomtbažnth naprav Celinski pravi: »Ameriko in Egipet smo stisnili, in s tem, d!a ne bomo več tam kupovali bombaža, ibomo povzročili vstajo v kolonijah Anglije in Francije.« Vsa mesta te centralne Azije so kot pijana od1 »beleiga zlata«, vse vasi si žele bogatih bombažnih žetev, ker kmetje dobe le oddanemu bombažu odgovarjajočo množino žita. Vlaki so polni modernih strojev za že- za vsakega terv bomjbaža in kitajskih bomažinih delavcev. Draigi ne gledaijo mimo tega ruskega početja'. AnglSež Eric Youngiuiaband in Američan Schiwab sta zanetila pred leti upor v mnogo okrajih. Moskva je poslala svoje najboljše vojake, konjeniško divizijo. Osem mesecev je tekla kri ,v potokih. Angleži so izgubili ibitko. Kurzi bombaža so paidli v Liverpoolu za t:i točke. Prikrita vojna se je nadaljevala. Angleški agenti so spominjali Turkmence in Tadžilke, da so njihovi dedi pod Džinigiskanom vladali svetu in da so Rusi le [pritepenci. Začeli so se upori in napadi na jjlamtaiže, Zopet so prišle ruske čete. Vse kulake šo odpeljali. Kitajce in A-f-gane so pripeljali v deželo. Ker so Angleži videli, da je vojn® izgubljena, so sklenili mir; namesto orožja utpomikom so pričeli prodajati stroje sovjetom. Ali okrog 70.000 ljudi jje padlo v boju za 'bombažna polja cslnednje Azije. Pa saj v Aziji ne primanjkuje ljudi. Rusija pa prihaja dlo prve ibesede v bombažu, ki igra v svetovni politiki drugo vflogo za petrolejem. ŠPORTNA RUBRIKA Delavski pravni svetovalec Hrastnik. Odpoved, odpust in izstavitev iz službe. (§§ 220, 234 in 241 O. Z.) Vprašanje; Posredoval sem pri delodajalcu glede znižanja delavskih mezd. Vsled tega sem bil pri delodajalcu od nekega »narodnega« delavca očrnjen, da sem največji hujskač v ipodjetju in sem izgubil delo. Odgovor: Iz Vašega vprašanja ne moremo razvideti, ali Vam (e bila služba odpovedana ali ne. Če Vam je bila služba 14-dnevno odpovedana v smislu določil zakona o oihttih, potem od podjetja ne boste mogli zahtevati nobene odškodnine. Ako pa ste bili iz službe brez odpovedi odpuščeni, potem imate pravico zahtevati plačo za 14 dni. V slučaju, da Vas je delodajalec le izstavil od dela, ne da bi Vam službo odpovedal, ali Vas iz službe odpustil, imate pravico na plačo za ves čas izstavitve od dela. Zahtevate seveda lahko samo znižano plačo, ker ste na to. znižanje plače s tem, da ste delo nadaljevali, pristali, dasiravno ste pri delodajalcu ugovarjali. Onega »narodnega delavca«, če Vas )c na ta način oklevetal, lahko tožite pred rednim sodiščem radi žaljenja časti. Morate pa imeti seveda točne dokaze zato, da se je na-pram delodajalcu res tako izrazil, kot Vi trdite. Guštanj Po končanem mezdnem gibaniu v jeklarni (Nadaljevanje.) Danes nadaljujemo s poročilom o- poteku in koncu mezdne razprave v guštanjski jeklarni in o dogodkih, ki so bili s tem v neposredni zvezi. Upamo, da so si zaupniki in delavci shranili poprejšnje »Delavske politike«, da bodo sedaj tem lažje sledili nadaljevanju. Pri prvi mezdni razpravi ni prišlo do nobenega sporazuma. Izjavo' tajnika oblastne organizacije SMRJ. s. Leskoška, da delavci z mezdami ne mocejo izhajati in so prisiljeni ali beračiti ali pa krasti, je smatral g. ravnatelj za žaljivo in se je v znak protesta odstranil od pogajanj. Druga razprava se je potem vršila pri sreskem načelstvu v Prevaljah. G. sre-ski načelnik se je trudil, da privede do spora-zuma. Povdarjal je, da je sporazum tudi v interes« podjetja, ker brez takega sporazuma se kaj lahko zgodi, da bo podjetje lepega dne postavljeno pred dejstva, k-i pa ne bodo njemu v korist,' ampak v škodo. Toda pri tej mezdni raizpravi je izdavilo ravnateljstvo, dia nima mandata za sklenitev nove kolektivne potgodbe. Nič ni pomagalo, da je razpravi prisostvoval predsednik narodnih in pa še en njihov zastopnik. Čez nekoliko časa se je zglasil v Guštanju pri ravnateljstvu tovarne ravnatelj Delavske zbornice Kopač, ki je v sporazumu z zaupnikom pripravil teren. Ko so o tem zvedeli nasprotniki, sa kajpada takoj začeli z obrekovanjem, češ, marksisti hodijo k ravnatelju, so že vse prodali (nacije bi že davno prodali, samo nihče nič ne da zanje!) itd. Da oblatijo marksiste, so sklicali celo javen shod, na katerem so poročali o izdajstvu marksistov in kričali, da je velika oslanja, da se je /pogodbo sploh odpovedalo. Seveda ni bil edini namen tega shoda kritika mezdne politike SMRJ., ampak priprava za volitve obratnih zauirnikov, ki so bile pred vratmi. Nac-’ji so razv:ja'i agitacijo kar pri vhodu V tovarno, tako da človek že ni vedel, ali gre na delo, ali na shod. Vsi agitatorji p V Berlinu 'bodo postavili nacionalni spomenik tretjega rajha. Predstavljal bo — neznanega zadovol/jneža. * Ageint tajne politične policije opazuje početje iti (Eizposelnega, ki se mu zdi sumljiv. »Kaj počnete tu?« ga končno nahruli agent. Počasi, demonstrativno' zategne osumljenec hlačni pas za eno luknjo ožjje in odgovori: »Ali ne vidite: zajtiikiujem.« Dva 'diefeuvoa se srečata1. Daj mi cigareto!« prosi prvi. »Človek bežji,« odgovori drugi, »cigaret si ne morem več i pri voščiti, odkar sem zaposlen 'pri javnih duelih.« Dva bitezposelna se menita. »Kako to, da je število brezposelnih vedno manjše, a nas ije vedno več.« »Vidiš, ko še nisi toliko nacionalsocialistično izobražen, da bi razumel Statistiko.« * Podjetni k pravi SA-'brez poselnem u, ki miu ga je poslal uraid: »Jaz naj vas sprejmem iz golega nacionalnega idealizma, vi mi ipa stiavite materialistično zahtevo po plači?!« Italijanski in nemški fašist se srečata v Florenci. Nemec zakliče :»Heil imperator!!« Italijan odgovori: »Evv.iva imitator!« »Kaij je razi redni boj?« Če se upira nekdo, da ga ne bi do nagega slekli.« -Kaj ipa je -nacionalna vzajemnost?« »Če se slečeni nič ne upira, ampak kliče »Heil«! V 'birzovlaiku hoče neki SA->vocYia izzvat: Juda: »No, Jud, kdo je kriv, da simo mi izgubili vojno?« »Juidavtski generali, gospod Sturmfuh-rer!« »Hm... Pa saj mi nismo imeli judovskih generalov*« »Mi ne, gospod Sturmiiihirer, pač pa drugi!« »Kaj idiaš za nov dovtip?« »Leto dni zapora.« * Matka stoji sijajno: 2% kritja, 98% zaupanja . . . Friedrich Schiller je za vsako deželo spisali po eno dramo: za Francijo: »Devico Orleansko«, za Španijo: »Don: Cairloas«, za Anglijo: »Marijo Stuart«, za Italijo: »Fiesco iz Gentu*«, za Nemčijo: »Razbojnike«. * Odkar je Rohm v raju, nosijo angeli figova peresa zadaj. *) Iz »Deutsche Flusterwitze«, Verlag »Graphia«, Karlsibad. Vabilo k III. nedni letni skupščini Gospodarskega društva r. z. z o. z. v Mariboru, Pobrežje pri Mariboru, ki se bo vršila v nedeljo, dne 12. maja 1935 v prostorih gostilne »Pri vinogradniku« v Pobrežju piri Mariboru, Aleksandrova cesta z začetkom ob 9. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za poslovno leto 1934. 3. Pcsltavno poročilo za leto 1934. 4. Poročilo nadlzorstva. 5. Volitve celokupnega načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil §§ 1, 2, 14, 19 in 21. 7, Predlogi in pni-tožfbe. 8. Razno. V smislu §-fa 21 zadtružnih pravil sme občni zibor veljavno skleipati, če je na istem zastopanih najmanj dvetretjini Vseh članov, sicer se vrši drugi občni zibor na istenv mestu in z istim dnevnim redom ob isti uri osem dtni pozneje. Zadružniki, ki se oSdb.no ne morejo udeležiti občnega zbora, morejo ibiti zastopani po članih, katere so v to svrfl>o pooblastiti. (§ 21, prvi odst, zadr. pravil). Zadnji dve nedelji nista prinesli v nogometu večjih prireditev, ker so bile preteklo nedeljo vsled volitev vse prvenstvene tekme odpovedane. V državni ligi je 28, aprila podleglo Primorje Gradjamskemu v Zagrebu z 2 : 0, Hajduk Jugoslaviji v Beogradu z 3 : 1, Hašk pa sarajevski Slavoji v Sarajevu z 2 : 0, le Con-cordija je dosegla proti osječki Slaviji v O&jeku neodločen rezultat 1:1. Prihodnjo nedeljo Primorje počiva ter iigra prijateljsko trening tekmo z Rapidom, da se tako pripravi na srečanje z osječko Slavijo v nedeljo, dne 19. maja. Tabela državnega prvenstva je do prihodnjič naslednja: Hašk 7 4 1 2 12:9 9 Hajduk 7 3 2 2 20:9 8 Ccncordija 7 2 4 1 9:6 8 Bask 5 3 1 1 15:7 7 Jugoslavija 5 3 1 1 9:6 7 Slavija (S) 8 3 1 4 14:12 7 Slavija (0) 8 3 1 4 11:24 7 Primorje 6 1 1 4 5:18 3 BSK 3 1 0 2 6:5 2 Gradjanski 4 1 0 3 4:9 2 V podsavezni ligi ie prevzel vo dstvo Železničar, ker je premagal syo;e.ga ljubljanskega tovariša Hermesa v Ljubljani s 3 : 2, svojo pozicijo v tabeli pa si je utrdil tudi Maribor, ki je na lastnem igrišču premagal Ilirijo z 1 : 0, vsled česar je Ilirija padla v tabeli na tretje mesto. Tabela izgleda tako-le: Železničar 11 7 2 2 30:22 16 ČSK 9 5 4 0 26:11 14 Ilirija 9 5 2 2 31:11 12 Rapid 9 5 0 4 23:14 10 Maribor 11 4 1 6 14:29 9 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celje 9 2 2 5 13:18 6 ŽSK 10 2 0 8 21:26 4 Podsavezni drugi razred. Dne 28. aprila so v ljubljanskem prvenstvu dosegli klubi sledeče rezultate: Mars : Svoboda 2 : 0. Slovan : Reka 2 : 0. Sloga : Grafika 4 : 2. Slavija : Korotan 1 : 1. Jadran : Mladika 1 : 0. Krepko vodi v talbeli Sloga z 21 točkami pred Reko, ki ima 18 ter Marsom in Slovanom, ki imata vsak po 17 točk. Kako pa je v drugih krajih? V gorenjskem okrožju preživlja tržiška Svoboda in tudi Radovljica težke čase. Oba kluba se I nahajata v reorganizaciji in prepuščata tekme nasprotnikom s 3 : 0 in se bodeta morala zadovoljiti z zadnjimi dvemi mesti v sedaj spomladi krizo tudi Sora iz Škofje Lcike, ki je letošnje tekme izgubila in sicer proti Gorenjcu s 5 : 4, proti Korotanu z 10 : 1 in proti Bratstvu z 9 : 2. Siguren prvak gorenjskega okrožja bo Korotan, ki jfe premagal Bratstvo na Jesenicah z rezultatom 7 : 1, Soro z 10 : 1. Drujgi v tabeli bo najbrže Bratstvo. V trboveljskih revirjih je situacija čista, edino v Zagorju, kjer bo prvak Zagorje in najbrže tudi v Hrastniku, kjer bo prvak Hrastnik, ako 19. maja vsaj neodločeno igra z Rudarjem. Nejasna pa je situacija v Trbovljah, kjer imajo vsaj teoretično še trije klubi možnost do prvega mesta. Žalostno je, da v Trbovljah zadnje čase zopet ni v redki. Pripetil se je nered pri tekmi ter 'protesti. Vložena! sta že dva protesta, med fcji-mi protest Trbovelj proti tekmi Amater-': Trbovlje (2 : 1). V Celju tudi še ni določen okrožni prvak. Enak izgled imata Olimp in Atletik, ki imata ciba igrati še z Jugoslavijo ter bo v slučaju, da oba Jugoslavijo premagata, odiločala za prvo mesto le goaldiferenca. V okrožju Maribor—Čakovec bo prinesla prihodlnja nedelia odločitev. Ali Muca ali Gradjanski iz Čakovca bodeta v nedeljo zasedla 'prvo mesto v tabeli in se tako kvalificirala za tekmovanje za prestop v poasa-vezno ligo. V ljubljanski okolici pa izgleda, da bo prvak Zalctg, ki je letos porazli Domžale s 3 : 2, Diska s 4 : 3 in Radomlje s 5 : 3.' Nekaj izgleda ima tudi še Disk. Program za nedeljo dne 12. maja: V Ljubljani: Ilirija : Hermes, Grafika r Slavija, Sloga : Ko~otan, Slovan : Mars,. Svoboda : Jadran in Reka : Mladika. V Mariboru: Železničar : čakovečki. V Celju Atletiki : Jugoslavija. V Čakovcu: Gradjanski : Mura. V Trbovljah: Dobrna : Retje. V Zagorju: Zagorje : Litija. ASK Primorje : SK Hrastnik V Hrastniku se bo vršila v nedeljo dne 12. maija ob 15.30 nogometna tesma prvega moštva S. K. Primorja iz Ljubljane proti S. K. Hrastniku. V tej sezoni je SK Hrastnik izgubil že večino tekem in to s podeželskimi kluibi, zato ibo moral sedaj pokazati, česa je zmožen. Ker bo tekma zelo zanimiva, so vabljeni visi prijatelji delavskega športa na igrišče SK Hrastnika. — V predtekmi nastopi SK Rudar rez. in Hrastniška rez. Tekma se bo odigrala točno ob 16. uri, rezervi igrata ob 14. uri. Vstopnina običajna. Postava Hrastnika. Pirc, Goschler, Dro-le, Ocepek, Radenšek, Grum, Pufler. Goseh ler II., P app, Pfajfar, Majer, rez. Žlindra. Vsi imenovani morajo biti točno' ob pol 16.,. tabeli. Po krepkem startu v jeseni preživlja uri na igrišču. Delamo da Vas dobro in pošteno oblečemo NaSe cene so: Din Obleke za delavnik 120-160 Volnene obleke . . 170-390 Fantovske obleke . 110-290 Hlače 75-160 Otroške obleke . . 60-130 Športske kape . . 10- 18 Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 Tl VAR-OBLEKE konzorcij izdala Sa urejulr Viktor Cržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Mariboru, predstaTltelJ Josip OSIak y Mariboru