Stran 90___________ANGELČEK          .         Leto 27
A. O.-š.:
Pred šolskimi vrati.
Dvogovor.
Osebi:
Š t e f k a , hčerka premožnih meščanskih staršev, precej razvajena, pa dobra deklica. Oblečena je v lepa, topla zimska oblačila; na glavi ima kožuhovinasto čepico, okrog vratu boo. ročice v toplcm mufu, na nogah gainaše, na hrbtu lično šolsko torbico.
M i n k a , hčerka ubožnih staršev, ki imajo veliko dru-žino, pa majhen zaslužek. Deklica je slabotna, skromno, pa snažno oblečena. Preko ramen nosi ogrinjačo, katero vleče tesno skupaj; brez rokavic je, knjige iraa v ročni torbici, na npgah cokle. Zebe jo.
Č a s :  Pozimski  šolski  dan ob  pol 8.   uri  zjutraj.
Prizorišče: Šolska veža in stopnišče prcd stekle-nimi  vrati.
Š t e f k a : Oj, dobro jutro, Minka! Kaj, da si tako tekla! Saj si vsa upehana! Kaj si mislila, da zamudiš? Saj je komaj pol osmih!                                I
Minka   (sopiha):   Dobro jutro, Štefica! — Oh, la naša ura! Vedno prehitcva.   Res sem mislila, da , zamudim.  Kar nič sape nimam!                                   I
Š t e f k a :   Ali  si zaležala?                               I
Minka : Kaj še! Koliko sem že daaies ob-letaJa!
Š t e f k a : Danes?!  Kje si pa danes že bila?     I
Minka:   Oh,  kje! Le  poslušaj! Po mleko  vl mlekarno, pa kruh k peku, po meso k mesarju — ¦ — pa še povsod sem morala čakati.   To me j« dra-žilo! Bog nam daj že boljših časov!                             M
ŠteMta: Ti revček ti! Potem si pa gotovo že ob pol sedmih vstala? Brr-------! Tako zgodaj!
M i n k a ;   Ne ob pol sedmlh — ob tričctrt na šest sem že zlezla iz postelje, nič kaj lahiko, ker je v • sobi tako mrzlo.
Leto 21___________ANGELČEK__________Stran 91
Štefka (se začudi): Ob tričetrt na šest!! Zaikaj pa vstajaš tako zgodaj?
Mink a : Veš, Štcfka, to je tako. Z Orehkovo Julko sva v obhajilni zvezi v našcm Marijinem Vrtcu in ....
Š t e f k a : Čakaj no, ko pa ne razumem, kaj mi pripoveduješ!   Kje sta vedve z Julko?
M i n k a : V Marijinem Vrtcu!
Š t e f k a :   Kaj pa je to?
M i n k a : Kaj ne veš tega? Oh, ti si pa res nevedna! Ravno prav, da sva zgodnji! Te bom pa vsaj malo poučila in ti kaj lepega povedala o Mari-jinem Vrtcu,
Š t e f k a : O kakšnem vrtcu? To me pa za-nima! Veš, vrt in cvetyce imam jaz zelo rada. Škodai, da še ni v Ljubljani šole za vrtnarice! Jaz bi se takoj zapisala. Ampak, le kaj delate ve pozimi na vrtu, to je pa čudno! Še mene povabi, ti bom kaj pomagala-
Minka: Oh, Štefka! Spet me ne razumeš! Razložim ti hitro, lc poslušaj! Z vprašanji mc pa nič ne moti, da ti morem do osmih vse povedati o našem Vrtcu.
Š t e f k a : Prav radovedna sem na tvojie no-vice! Lc brž začni!
M i n k a : Naš Vrtec je vse kaj drugega kot si ti misliš. Mariiin Vrtec ima ime od svoie visoke in blage vrtnarice Marije; cvetke v njem pa naj bi bile mc, deklice.
Š t e f k a : Ti, to je pa lepo. Deklice — % cvetice!
Minka: Seveda! Pa se tudi trudimo, da bi imele take lastnosti, ki jih pomenijo cvetke. Vidiš, Marija sc večkrat primerja vijolici, liliji,, vrtnici... me pa hočemo biti Mariji podobne.
Stran 92__________ANGELČEK  _________Uto 27
Š t e i k a : Ti, tukaj je pa zrtabiti mala na-puha!
M i n k a : Ne moti me, Štefka, poslušaj dalje! Saj ne pravimo, da smo Mariji enake, ampak samo malo bi ji bile rade podobne. — Deklica, ki se vpiše v.Marijin Vrtec, se prav posebno trudi, da bi ljubila Marijo in posnemala njene čednosti, Potrebuje pa poanoči, zato si vsaJta izvoli Marijo za svojo pri-prošnjico m mater.
Š t e i k a : Zakaj se pa Marija imenuje vijolica?
M i n k a : Zato, ker je bila tako pordžna. Tudi me bi jo rade posneraale. Krotka in ponižna deklica je kakor dehteča vijolica, ki se skriva pod grmom. Nedolžne in čistc deklice pa primerja gospod voditelj z belimi lilijami.
|t Š t e f k a : Oh, Minka! Ti se mcni zdiš kot po-hlevna, preprostolepa marjetica, ker si tako pridna, pa tudi z vsem zadovoljna.
Minka: Tiho bodi! Pa ne govori več kaj takega! Jaz pač še nisem. nikaika cvetka. Ko bi ti videla nekatere druge deklice, kako se trudijo za čednostiJ Kako si zelo prizadevajo za ljubezen do Boga in do bližnjega! Meni se zde take kot rdeči, prekrasni popki kraljeve  vrtnice.
Š t e f k a : Pripoveduj še, ljuba Minka! Kako lepo je vsc to! Da bi le vratarica še ne zvonila!
M i n k a : 0, saj imam še veliko povedati! Da naš Vrtec bolje uspeva, imamo pa vsakih 14 dni shod. Takrat nam gospod voditelj razlaga naše dolž-nosti do Marije. Ta nauk je blagodejna r o s a za naš Vrtec. S svojega prestola pa zre Marija med žarom lučic na nas — veš, kot bi nam sijalo žarno s o 1 n c e v dnšo.
Leto 27_________   ANGELČEK__________Stran 93
I         Š t e f k a   (zamišljeno):   Kako ste srečne!
M i n k a : Pa, čc se še oglasi iz kakih 80 grl lepa Marijina pesem, takrat se mi zdi, da sem kar v resnici v božjem vrtu v nebesih. — Veš, kaj mi je rekla nedavno mala Brezovarjeva Tinica? »Oh, Minka!« je rekla, »ko sem v Vrtcu, pa kar pozabim, da imam mrzle noge, pa tako slabo oblekico — — še na to malo pozabim, da so odpeljali mojo ubogo mamico pred mesecem dni k Sv. Križu...«
Štefka : Ti uboga Tinica! Sedaj ji jc Marija mati, ka} ne, Minka!
I          Minka:   Gotovo, Štefka! Tudi gospod vodi-
teli jo ie tako potolažil tisti dan po pogrebu, ko je jokala  v Vrtcu.
Š t e f k a : Oh, Minka! Še nekaj! Rada ti ver-jamem, da jc v Vrtcu lepo. — Kaj pa — p 1 e v c 1 in t r n j e — ali tega nič nimate? Na vsakem vrtu najdeš oboje.
M i n k a : Marijin Vrtec brcz trnja in plcvela je pač le gari v nebeški domovini; na zeml^i pa ni nič popolnega. Moraš tudi pomisliti, da se me šele trudimo, da postanemo cvetice. Zato pa tudi izkušamo zatreti trnjevi osat in pusto bodič>e, kjerkoli se prikaže. Že zemeljski vrtnarji znajo ce-piti divjakc in poplemenititi cvetice; kaj misliš, da naša nebeška vrtnarica, Mati božja, ne bo mogla po-plemenititi naših revnih src in odstraniti ostrih tr-nav in priklicati iz puste zimske zcmljc bujnega cvetja lepih čednosti?
Š t c f k a : Jaz mislim, daj si ti, Minlca, naj-pazljivejša tudi v Vrtcu, ne sarao v šoli. Kako lepo si mi vse razložila! Kar žal mi je, da nisem tudi jaz v vaši sredi!
Stran 94__________ANGELČEK          ____Leto 27
M i n k a : Oh, ali res? Že dolgo sem misiila in želela, da bi bila še ti pri nas! — Pridi no!
Š t e f k a : Sai bi — veš, da me mika, toda ... Imam še en pomislek. — Vidiš, jaz se bojim, da nisem za to, ker------ker-------
M i n k a :  No, povej, kaj te skrbil                  M
Š t e f k a : Oh veš, mcni se zdi, da če bom V Vrtcu, bom pa morala biti vedno zelo modra, resna
in tiha-------Tega pa jaz kar ne zmorem. — En čas
že; ampak imam že tako nemirno žilico v sebi. Kar prime me, pa se moram smejati ali pa poskočim ali pa napravim kako neumno ...
M i n k a : 0, glede tega bodi le brez skrbi. Ali si že slišala kdaj rek: »Veselega darovalca Ijubi iudi Bog.« Mc darujemo v Vrtcu Bogu in Mariji svojo mladost, pa naj bi bile zato žalostnih in čemer-nih obrazov? — No, to bi bilo lepo! Prirojene vese-losti o pravcm času nihče ne zabranjuje. Tudi v A5arijinem Vrtcu je prostor za razvedrilo, ki jc po-šteno, ker prihaja iz poštenega srca. — Pri shodti se priporočamo Mariji, poslušamo lepe nauke in opomine, pred shodom in po shodu pa pojemo. Več-krat pa slišimo kaj ;lepega tudi za razvedrilo in za-pojcmo tudi kako kratkočasno. Učimo se lepih de-klamadj, priredile smo že štiri lepe igre, pa tudi par izletov v okolico. V majniku smo pele parkrat pri šmarnicah na cerkvenem kom — — no, ali jc to žalostno življcnje?
Štefka: Kaj poveš! Meni Je bilo to čisto neznano. Lepo mora biti pri vas, No, potcm vas jc pa golovo mnogo v Vrtcu?
M i n k a : 0, mnogo! — Pa marsikatero bi Sc rada videla v naši sredi.   Veš, zlasti aaši višji raz-
Leto 71__________ANGELČEK__________Stran 95
redi niso nič mogoštevilno zastopani. Več ie malih, toda večje deklice so zvestejše in bolj vztrajno ob-obiskujejo shode.
Š t e f k a (gleda na uro): Šc deset minut imava časa. Povej mi še kaj! Ali nisi še nekaj drugega omenila o neki »zvezi« ali kaj?             •
|         Minka:    A — obhajilho  zvezo misliš!    Saj
ravno o tcj zvezi sem ti hotela najprej praviti. Dc-klice v Vrtcu imamo posebno obhajilno zvezo. Vanjo smo sprejete vse, ki se prostovoljno zavežemo, *da b&mo veokrat pristopale k svetemu obhajilu. Vsaka deklica, ki je v Vrtcu, mora pristopiti po enkrat na mesec k svetemu obhajilu. Nekatere hodijo vsa-kih 14 dni, te so v tretji stoipn.ji obhajilne zveze; drugc pa hodijo vsak teden, te so pa v drugi stopnji; tiste pa, ki .gredo cclo po večkrat na tcden, so pa v prvi stopnji obhajilnc zveze.
Štefka: Zopct tncni čisto nove reči! AH si ti tudi v obhajilni zvezi?
Minka: Tudi! In sicer žc od lani. Pričela sem s tretjo stopnjo, letos sem pa poizkusila z drugo — pa gre, četudi )z trcba premagati več težav.
Š t e f k a : Zakaj? Kdaj pa greš navadno?
M i n k a : Domenieni sva z Julko, da hodiva vsak petek. Ravno danes sva bili skupaj ob šestih zjutraj.
Š t e f k a : Z Julko! Saj nc niore priti tako zgodaj v cerkev, ker stanuje tako daleč!
M i n k a : Res ne bi mogla, če bi je ne pod-pirala njena dobra botra. Ta stanuje paleg cerkve, pa hodi sama rada v cerkev, pa jo povabi vselej na ob-hajilni dan k sebi na zajtrk.
Stran 96                 ANGELČEK                  Leto 27
Š i e f k a : Takih botric bi bilo pa veliko treba! Bog ji bo gotovo bogato poplačal na tcm in na onem svetu. — Kaj pa tvoja mama pravijo k vsemu temu?
M i n k a : Izpočetka jim ni bilo čisto prav, pa se zelo trudim, da jih z vsem zadovoljim. Zlasti jim pomagam v četrtek zjutraj, da me raje puste v Vrtec. Ko pa minc, pa urno tečem domov, da niso nevoljni. Izpočetka so se tudi bali, da bom zastajala v šoli. Ko so pa videli, da je bilo lansko leto vsako četrtletje mojc izpričevalo bofljše, so bili pa\ tega zelo veseli. — Radi vidijo, da hodim v Vrtec; k svetemu   obhajilu pa greva večkrat skupno.
Š t e f k a : Ti boš pa. nazadnje še mamo spra-vila v Marijin Vrtec!
M i n k a : Mame pa nc, aippak tebe, Štefka, upam, da te bom.  Kaj praviš?
Š t e f k a : Bojim se, da ne pojde! Ko pa ne morem biti tako pridna! Kako težko vstanem zju-traj! Ali misliš, da bi bila jaz že danes tukaj, če bi ne imela naša ura tiste napake kot vaša? Prehitela je cele pol ure!
M i n k a :   Kakor naša! To je dobro!
Š t e i k a : Dobro! Saj zdaj mi ni nič več žal. Cclo vesela sem, da sem prišla tako zgodaj setn!
M i n k a : Vidiš. tako zadovoljna boš vsako jutro, če se boš navadila vstajati nekoliko bolj zgodaj. Torej odloči se! Pridi!
Štefka:   Bi-------ampak jaz bi ne hotcla
biti le zapisana v Vrtcu, Če sc že zapišem in če bom sprejeta, si bom tudi resno prizadevala, da bom pravtako pridna kakor si ti ali pa Julka.
Minka-: Ne, še bolj moraš biti pridna! Naš vzor je Marija, brezmadežna Devica!
Leto 27___________ANGELČEK__________Stran 97
i
Š t e f k a : To je pa visok cilj! A po njem ho-čem hrepencti z vsem srcem!
Minka: Prav imaš! Bogu hvala! Kako sem vesela zdaj! Hvala tudi tebi, Štefka! Ne bo ti žal, da si se tako odločila.
Št e f k a : Glej! Božič pride spet kmalu. Kako srečni bova ondaj klečali pred jaslicami! Obc Je-zusovi, obe Marijini! Ljubša od zlata, srebra, ka-dila in lučic bosta božjemu Detetu in njegovi Materi najini srci!
(Šolski zvoncc zazvoni, obe urno odideta v raTtrcd.)