JaSLTia. Promet resno ogroža živali, ki redno prečkajo ceste znotraj Število poginov ptic na račun prometa -,..-,.-,-,-,.._. . • -i • • je vsa]» ietoveiiko. svojih življenjskih okolij. Ptice se pojavljajo na seznamu naj- Najverjetneje III ) X/// ) najpomembnejši S^mT pogostejših žrtev prometa predvsem zaradi velike mobilnosti povoženih ptic, je hitrost vozil. V Sloveniji je raziskav sti, ki jo omogoča letenje. Večina ukrepov za preprečevanje na temo smrtnosti ptic v prometu žal razmeroma malo, manjkajo predvsem ocene vpliva prometa na slovenskih avtocestah, kjer so hitrosti vozil najvisje. foto: Miha Krofel smrtnosti na cestah je danes usmerjenih predvsem v zaščito večjih sesalcev in dvoživk, a ceste močno vplivajo tudi na ptice. Smrtnost ptic zaradi trkov z vozili je še posebno opazna na območjih drobljenja ali izgube življenjskega prostora. Ptice načeloma ne hodijo ali tečejo čez cestišče, večina ceste le preleti. Vendar pa ravno s pogostimi preleti povečujejo verjetnost trka z vozili. 6 Svet ptic POLJUDNI ČLANEK Smrtnost ptic na cestah // Tomaž Berce in Mateja Deržič Ceste lahko obravnavamo kot samostojen življenjski prostor, ki je sicer človeškega izvora. V okolici cestišča namreč nastanejo posebne razmere, ki ustrezajo mnogim skupinam živali. Ob cestah je na voljo veliko različne hrane, od organskih odpadkov in semen ob žetvi do povoženih živali. Asfaltna podlaga z oddajanjem toplote privablja nevretenčarje, ki so hrana za nekatere vrste ptic, obenem pa hitro segrevanje cest in zadrževanje toplote pomenita vir toplotne energije tudi za ptice. Predvsem okolica cestišč daje ustrezno zavetje in dovolj hrane za večje gostote malih sesalcev, s tem pa so robovi cest idealno lovišče za ujede in sove. Pozimi so ceste vir soli in gastrolitov, majhnih kamenčkov, ki pticam pomagajo pri prebavi. Povožene živali pa so pomemben vir hrane za mrhovinarje, hkrati pa so slednji pri hranjenju v nevarnosti, da tudi sami postanejo žrtev prometa. Ptice in promet Obsežnejših raziskav, kako promet vpliva na populacije ptic, ni veliko, obstajajo pa različni pristopi k preučevanju tega vpliva. Neposredni vpliv prometa na smrtnost ptic lahko ocenjujemo z iskanjem kadavrov, pri čemer naletimo na težavo zaznavnosti, ki je predvsem odvisna od načina popisa. Popisi iz avtomobila so ponavadi površni, saj je pri večjih hitrostih nemogoče zaznati kadavre manjših ptic, ki pa sestavljajo glavnino povozov. Bolj primeren je popis med hojo, kar pa zahteva bistveno več časa, nenazadnje pa predstavlja tudi nevarnost za popisovalca. Ne glede na način zbiranja podatkov o povoženih pticah pa so ti le minimalne ocene, saj ostane določen del kada-vrov neopazen. Nekatere ptice po trku z vozilom odbije s cestišča, nekatere ostanejo pritrjene bodisi na prednjem delu vozil bodisi na kolesih, pri nekaterih pticah večjih telesnih dimenzij pa smrt nastopi šele nekaj časa po trku z vozilom. Slednje po trku odletijo stran od cestišča, kjer nato poginejo. Veliko kadavrov s cestišča odstranijo mrhovinarji (mačke, lisice, kune, ujede, vrani) in tako ostanejo nezabeleženi. Podatkov o številu poginov ptic na račun prometa je kljub vsemu veliko. Ocenjeno je, da samo v ZDA zaradi prometa vsako leto pogine 80 milijonov ptic, na Nizozemskem pa 653 tisoč. V Sloveniji je raziskav na temo smrtnosti ptic v prometu razmeroma malo. Letna, tedenska in dnevna razporeditev trkov Pogostost trkov ptic z vozili je odvisna od aktivnosti ptic na letni, mesečni, tedenski in dnevni ravni. Med posameznimi leti so razlike velike in večinoma odvisne od mnogih dejavnikov, predvsem pa od vremena in uspešnosti gnezdenja. Na letni ravni se največ trkov zgodi med aprilom in septembrom, in sicer z dvema viškoma: prvi med aprilom in majem, drugi pa v avgustu in septembru. Oba viška se časovno ujemata s povišano aktivnostjo ptic. Prvi je obdobje spomladanske selitve ptic in razmnoževanja, ko je večina ptic stalnic in delnih selivk že v fazi iskanja območij in partnerjev, pri čemer preletijo velike razdalje, kar poveča možnost za trk z vozili, poleg tega pa so ptice v obdobju razmnoževanja manj pazljive na grožnje v okolju. Drugi višek je obdobje jesenske selitve in razpršitve mladih in s tem neizkušenih osebkov. Nevarnost trka z vozili je visoka tudi poleti v obdobju žetve, ko so na cestiščih ostanki raztresenega žita, hkrati pa je poleti na cestah povečan promet zaradi dopustov. V splošnem je najmanj ptic povoženih v zimskih mesecih, na kar vplivajo manjše število ptic v okolju in njihova razporejenost, manjša gostota prometa, nižje hitrosti vožnje in krajši dnevi. Po drugi strani pa so cestišča pticam zanimiva prav v času, ko je preostali del pokrajine zasnežen. Ceste so v zimskem času kopne, ob njih ptice najdejo ostanke hrane, v hladnem delu leta pa so tudi vir toplote, saj se prej segrejejo kot druge površine. Tedenska razporeditev povozov ptic je odvisna predvsem od aktivnosti voznikov. Večina trkov se zgodi čez vikend, kar naj bi bila posledica spremenjene razporeditve prometa. V Španiji so tako raziskovalci ugotovili, da se velike ujede izogibajo prometu v času vikendov. Na to naj bi vplivala predvsem povečana gostota prometa, ki povzroča tako večji hrup kot tudi povečano vizualno motnjo, v času povečane gostote prometa pa je tudi manjša aktivnost plena ob cestišču. Dnevna razporeditev trkov je odvisna od aktivnosti ljudi in ptic. Med tednom večinoma prihaja do povečanega števila trkov v jutranjih urah, ko sta povečana tako gostota prometa kot aktivnost ptic. Starost in fizično stanje povoženih ptic Večina povoženih ptic so mladi, v večini primerov prvo-letni osebki. Mlade ptice nimajo izkušenj in ne poznajo nevarnosti, ki jih povzroča promet. Vozilom se kasneje umaknejo, kar pomeni, da imajo manj časa za uspešen pobeg. Takšni osebki so manj izkušeni pri iskanju hrane, kar lahko vodi v izčrpanost v času selitve in klatenja, to pa dodatno vpliva na hitrost njihovih reakcij ob bližajočem se vozilu. Povečana smrtnost mladih ptic zaradi prometa je lahko usodna za stanje v populaciji predvsem pri vrstah, ki ne dosegajo velikih gostot, zato je pričakovati, da lahko promet predvsem pri večjih ujedah in sovah pomeni veliko grožnjo za obstoj lokalnih populacij. Neselektivni vpliv prometa na ptice so raziskovalci dokazali s primerjavo fizičnega stanja treh vrst ptic: rumenega strnada (Emberiza citrinella), kmečke lastovke (Hirundo rustica) ter ščinkavca (Fringilla coelebs). Med seboj so primerjali ptice, ki so bile žrtve prometa, ter tiste, ki so bile plen drugih živali. Ugotovili so, da so bile ptice, ubite v prometu, v veliko boljši kondiciji kot tiste, ki so bile uplenjene. Dokazali so, da je smrtnost ptic v prometu naključna, torej so neselektivnemu principu v isti meri izposta- //letnik 20, številka 02, junij 2014 7 2: Ptice so najpogostejše žrtve prometa predvsem zaradi velike mobilnosti. Večina ukrepov za preprečevanje smrtnosti na cestah je danes usmerjenih predvsem v zaščito večjih sesalcev in dvoživk, a ceste močno vplivajo tudi na ptice. foto: Petra Vrh Vrezec 3: Cestišča so za ptice zanimiva v zimskem času, ko je preostali del pokrajine zasnežen. Ceste so kopne, ob njih pa ptice (jerebice (Perdix perdix) na sliki) najdejo ostanke hrane, sol in gastrolite. foto: Tomi Trilar 4: Prometu so posebno izpostavljene male uharice (Asio otus) ter druge sove in ujede, predvsem zaradi načina lova in izbire prehranjevalnega življenjskega okolja, pri čemer pogosto lovijo na cestnih bankinah z visoko gostoto malih sesalcev. foto: Luka Esenko vljeni tudi odrasli in zdravi osebki. Problem se tako pojavi pri razdrobljenih populacijah, kjer lahko neselektivno umiranje zdravih osebkov privede do kritičnega stanja celotne populacije. Gostota prometa in hitrost vozil Gostota prometa močno vpliva na razporeditev ptičjih populacij v okolici cestišča. Ugotovljeno je bilo, da majhna gostota vozil (med 3.000 in 8.000 vozil na dan) nima pomembnejšega vpliva na razporeditev ptic. Pri večji gostoti vozil (med 15.000 in 30.000 vozil na dan) pa se zmanjšata samo pojavljanje ptic ter uspešnost razmnoževanja v pasu do 700 metrov od cestišča. Pri močno obremenjenih cestah (več kot 30.000 vozil na dan) sta pojavljanje in gnezdenje ptic bistveno zmanjšana v 1200-metrskem pasu. Najverjetneje najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na stopnjo smrtnosti povoženih ptic, je hitrost vozil. Nekateri raziskovalci navajajo, da se smrtnost pri hitrostih nad 80 km/h poveča za vsaj 20-krat, pri čemer so najbolj problematične hitre ceste in avtoceste. Z večanjem hitrosti se povečuje tudi verjetnost za smrt ptice. Trk pri nizki hitrosti vozila lahko večje ptice preživijo. S povečevanjem hitrosti se veča efekt presenečenja, hkrati pa se zmanjšata zaznavnost vozila in možnost izogiba bližajočemu se vozilu. Nasprotno pa velja, da večja ko je hitrost, krajši je čas, ki ga vozilo prebije na cestišču, kar za živali pomeni kratkotrajnejšo nevarnost. Vozilo s polovično hitrostjo bi najverjetneje še vedno povzročilo smrt živali, bi se pa na cesti zadrževalo dvakrat več časa. Skupen vpliv gostote vozil in njihove hitrosti pa ni vedno linearno povezan s stopnjo smrtnosti, saj se pri višji gostoti vozil njihova hitrost zmanjša. Drugi dejavniki Poleg že omenjenih dejavnikov vplivajo na smrtnost ptic oziroma njihove gostote ob cestišču tudi hrup prometa, vremenske razmere, okolica cestišča in vedenjske značilnosti posameznih skupin ptic. Hrup ima na ptice močan vpliv, saj onemogoča sporazumevanje med osebki, zmanjša se učinek območnega petja in svarilnih klicev ter zmanjša slišnost oglašanja mladičev, kar pomeni večjo izpostavljenost plenilcem. Vreme vpliva tako na živali kot tudi na voznike. Ob slabših vremenskih razmerah se zmanjša aktivnost ptic, zmanjša se vidljivost tako za ptice kot tudi za voznike. Praviloma se zmanjšajo tudi hitrosti vozil in njihov zaviralni čas, poveča se pazljivost voznikov, število trkov v slabem vremenu pa se zmanjša. Višina okolice cestišča je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na smrtnost ptic. Zelo pomembno je, ali je cestišče v isti ravnini z okolico, ali je nad ali pod njo. Najmanj trkov se zgodi v zadnjem primeru, saj večina ptic preleti cestišče nad višino vozil. Največ trkov se zgodi v primeru, ko je cestišče nekoliko dvignjeno nad okolico, na primer na nasipu, saj ptice cestišče preletijo v višini vozil. Velik vpliv imajo tudi topografija, tip rastja in privlačnost okolice cestišča. Veliko trkov se pripeti na območju gozda, gozdnega roba in v okolici naselij, posebno v primeru, ko cestišče obdajajo sadovnjaki, vrtovi in polja. Vedenje ptic določenega taksona pogosto vpliva na pogostost trkov z vozili. Nizko leteče ptice in ptice, ki se prehranjujejo pri tleh (npr. kure, mrhovinarji), so zaradi svojstvenih prehranjevalnih navad bolj ogrožene na cestah. Tudi lastovke, ki po dežju lovijo žuželke tik nad cestno površino, so zelo izpostavljene vozilom. Na podlagi poznavanja določene skupine ptic lahko predvidevamo, katere bodo bolj izpostavljene trkom. Nekatere ptice so spretnejše in hitrejše pri letenju ter pri izmikanju oviram. Ponavadi je z velikostjo ptičjega telesa povezana tudi hitrost vzleta. Ptice večjih telesnih dimenzij težje vzleti- 8 Svet ptic ORNITOFON Kam poleti izginejo ptice // Barbara Vidmar Zakaj ne slišimo več ptičjega petja -