oO»e’ s«**1 glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu 23. avgust 1985 leto XXIII številka 7 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Vladimir Bajc. Ivan Balog. Marjan Grabnar. Alenka Gorše. Vanja Kastelic. Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent in Igor Vizjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo številka 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto, v Novem mestu. Dopustniški čas Mesec avgust je že po tradiciji najbolj dopustniški. Letos pa še posebej, saj se lepi, sončni dnevi, ki smo jih v preteklih mesecih zaman pričakovali, vrstijo tedne in tedne. Kopališča so povsod polna. Tudi mi vsaj za nekaj časa pohabimo na skrbi in delo. Žal pa gospodarski mlini meljejo naprej ne glede na dopustniško razpoloženje. V torek, 13. 8. 1985 je SDK v Novem mestu pripravila redno tiskovno konferenco o gospodarjenju regije in njenih občin v prvem polletju 1985. Iz poročil te strokovne institucije smo zvedeli, da se gospodarjenje v naši regiji ne odvija po začrtanih ciljih za letošnje leto. Več vrst porabe siromaši razvojne možnosti. Produktivnost dela nam pada, namesto da bi rasla. Industrijska proizvodnja se nahaja v stagnaciji, namesto da bi rastla. Kopičijo se zaloge, ki so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta porasle za 17%. Gospodarske težave niso prizanesle niti Novolesu. Tudi Novoles beleži težave v proizvodnji, zaloge nam naraščajo in to celo v večji meri kot je poprečje v Dolenjski regiji. To nas seveda navaja na razmišljanja, kakšna bo bodočnost Novolesa. Brez lastnih sil ne bo šlo. Zato moramo vsi podpreti ukrepe, ki jih je sprejel na svoji zadnji seji delavski svet DO. Na ta način bomo premagali težave, ki ogrožajo eksistenco naših TOZD-ov. Druga polovica avgusta je tudi čas priprave na šolo. Spet se bodo praznili žepi staršev, otroci pa bodo najbrž s težkim srcem pričakovali novega šolskega leta. Želimo, da bi jim bilo novo šolsko leto uspešno. Poročilo z 2. seje DS DO Dne 30. 7. 1985 je bila ob 8. uri v sejni sobi DSSS 2. seja DS DO. Po podanih točkah dnevnega reda so bili sprejeti naslednji sklepi: — Potrdi se zapisnik 1. redne seje delavskega sveta DO z dne 25. 4. 1985" — Potrdi se periodični obračun 1. 6. 1985 — Potrdi se plan 7. 9. 1985 z ukrepi za njegovo realizacijo — Potrdi se zvišanje VED v povprečju za Novoles za 20% — Potrdi se plan investicij za leto 1985 — Faktor izkoriščanja delovnega časa gre v usklajevalni postopek v enakem besedilu — Tov. Kompan se razreši funkcije člana K PO za ekonomiko — Dela in naloge člana KPO za ekonomiko bo začasno opravljal predsednik KPO — Za člana PO PFS SOZD Uniles se izvoli tov. Pezdirc Ivan — Strokovne službe naj izdelajo predlog enotnega dodeljevanja drv delavcem v DO Novoles. Navzočim je ob pregledu periodičnega obračuna od januarja do junija 1985 in plana za tretje trimesečje 1985 med ostalimi spregovoril tudi predsednik KPO tov. Janez Bajuk. Dejal je, da je stanje zadnjih nekaj mesecev zelo slabo in da so prav tako kot za celotno jugoslovansko gospodarstvo tudi za DO Novoles prišli slabi časi. Posebej pa je poudaril, da je zadnji čas, da se tega zavedamo in spoznamo, da s takšnim delom kot smo ga navajeni ne bomo dosegli dobrih rezultatov. Glede faktorja izkoriščanja delovnega časa, ki je bil predlagan v sprejem, delegacije niso bile enotne. Zato so predlagale in sprejele sklep, da gre faktor izkoriščanja delovnega časa v usklajevalni postopek v enakem besedilu. Zaradi medsebojnih odnosov pri podeljevanju drv so delegati iz TOZD TD P predlagali izdelavo predloga za enotno dodeljevanje drv. Tudi ostali delegati so predlog podprli in glasovali za pripravo predloga za dodeljevanje drv delavcem v DO Novoles. 2 OD®WOfe Grad Otočec v umetniški izvedbi Dobili smo nov računalnik 25, vendar jih bomo v poznejših fazah nabavili bistveno več. Na ta način smo dobili izredno sposobno orodje s katerim bomo podpirali novi informacijski sistem v naši delovni organizaciji. Seveda pa stari sistem sedaj ne bo ugasnil, kajti trajalo bo nekaj let, da bo novi sistem popolnoma zaživel. V ta namen bo potrebno opraviti izredno veliko dela. To naporno delo čaka tako profesionalce v centru kot tudi vse ostale delavce Novolesa — uporabnike sistema. Istočasno bo potrebno opremo stalno dopolnjevati in širiti, ker bomo le tako lahko uresničili zastavljene cilje v izgradnji informacijskega sistema. Sicer pa vabimo vse, ki se za informatiko zanimajo, da pridejo v naš center, kjer jim bomo z veseljem nudili vse podrobnejše informacije. Vodja centra za informatiko doc. dr. JANEZ USENIK Pred nekaj dnevi nam je ISKRA-DELTA dostavila nov računalnik DELTA 4785 (VAX 785). Gre za najsposobnejši računalnik iz družine VAX in je tudi prvi, ki je instaliran v Jugoslaviji. Novi računalnik je bistveno sposobnejši od tega, ki ga imamo v Novolesu sedaj (FACOM). Poleg tega pa bo omogočal tudi popolnoma drugačne oblike dela. Z njim bomo kontaktirali preko terminalov, ki jih imamo zaenkrat sicer le Delt« Službeno potovanje v ZDA Intervju z Miho Blažičem Tov. Miha Blažič je bil na poslovnem potovanju po Severni Ameriki, kjer prodajamo zelo kvalitetne izdelke. Kaj se na tem pomembnem tržišču dogaja, vam pripoveduje pričujoči intervju. Kakšen je plasma Novoleso-vih izdelkov v ZDA? Plasman Novolesovih izdelkov na tržišče ZDA pomeni že cca 40% celotne eksterne prodaje tako v izvozu kot na domačem trgu. Različni vzroki nas silijo, da bo izvoz v bodoče tako v celoti, še bolj pa na tržišče ZDA, v konstantnem porastu. To pa istočasno pomeni vse večjo odvisnost predvsem od omenjenega trga. Takšna situacija zahteva, da bomo morali v bodoče posvečati neprimerno večjo pozornost izvozu v celoti in se za pravilen pristop čimustreznej-še organiziranosti. To pa istočasno pomeni skozi lastno prisotnost tekoče spoznavati nove situacije, le-te pravilno ocenjevati in na njih hitro in ustrezno reagirati. Ni pričakovati ter bi bila velika napaka, če bi se za reševanje celotne problematike trženja v izvozu prepustili oz. se zanesli na druge. Z lastno aktivnostjo, ki edina lahko 100% služi interesom samo Novolesa, bomo dopolnjevali obstoječe organizirane trgovsko-zastopniške sisteme. Kakšne so karakteristike tržišča v ZDA? Trenutna, kratka ocena tržišča pohištva v ZDA je sledeča: — Potrošnja pohištva v ZDA v letošnjem letu ni v upadanju. — Prodaja je vse težja v tistih programih, kjer je konkurenca, predvsem zaradi povečanega uvoza, vse večja. — Težko in manj prodajajo predvsem tisti (med njimi na žalost nekaj naših pomembnih partnerjev), ki se programsko ne prilagajajo trendom v razvoju programov pohištva. — Uvoz pohištva v ZDA še nadalje narašča. Najhitrejšo rast beležijo države Dalnjega vzhoda pa tudi nekatere evropske dražve — predvsem Italija, Danska, Nemčija. vija poh je ta delež vedno manjši. — Cene pohištvu v potrošnji ne rastejo oziroma le-te v programih, kjer je ponudba največja, celo padajo. — Struktura potrošnje različnih stilov pohištva se še nadalje menja v škodo kolonialnega pohištva. — Bistveno se menjajo tudi giniši ter se zmanjšuje obseg takozvane pine in maple izvedbe v korist češnje, mahagonij površinske obdelave. Absolutno tudi Jugosla-beleži povečanje izvoza ;tva v ZDA, relativno pa Program za ameriški trg, ki se dobro prodaja Kaj je bil cilj vašega potovanja? Glavne, operativne naloge, povezane s tem potovanjem, so bile sledeče: — Zastavljanje zadeve v zvezi z razvojem novih programov ali izdelkov privesti čimbližje realizacije ali se dogovoriti za nadaljnja izhodišča. — Odpreti nova, za Novo-les zanimiva izhodišča. — Maksimalno razčistiti, fiksirati proizvodnjo do konca leta. — Ugotoviti gibanje plasmana naših izdelkov. — Iskati izhodišča za usmeritev v razvoju linije gugalnikov. — Iskati izhodišča za programe, ki bi jih proizvajali iz napada drobnih elementov. — Z opažanji v nekaj pomembnih prodajnih salonih ugotoviti programske trende in nivoje cen različnih programov. Kakšni so rezultati? Rezultate na tako zastavljene naloge bom strnil v sledečem: — Na področju novih programov se ugodno odvijajo, potrebujejo pa določen čas od začetka do realizacije. Več ugodnih rezultatov, do vključno naročila, bi dosegli že pri številnejših programih, če bi v preteklosti hitreje reagirali. — Proizvodnja, vključno s prejetimi novimi naročili na tej poti, je za vse TOZD-e dokaj jasna do konca tega leta. Manjka še nekaj naročil za TOZD-e TPP, BOR in TGD. — Nakazuje se poslabšanje situacije pri individualnih izdelkih — stoli, gugalniki, zato je potrebno nadaljevati začeta programska izhodišča. Smeri razvoja so v glavnem jasne. — Rezultati opravljenega dela so v celoti podani v posebnem naročilu, ki so ga prejeli ustrezni delavci v No-volesu. Kako nadalje, da ne bi doživeli v prihodnosti večjih neprijetnih presenečenj? — Da bomo, in kako, sledili trgu v bodoče, je že sprejeto v politiki Novolesa. — Na tako pridobljena spoznanja bomo morali predvsem hitro, kvalitetno reagirati. — Od delavcev prodaje, razvoja in proizvodnje je nujno, da imajo aktiven odnos do zahtev trga. — Izpeljati ustrezen nivo kvalitete v proizvodnji v vseh TOZD, kar predvsem čaka še TOZD BOR. — Že v okviru sedanjih možnosti pričeti z aktualnimi finiši (TAP) ter usposobiti TDP in TSP da bosta lahko sledila zahtevam na tem področju. — Ne glede na pokritost proizvodnje stalno razvijati nove, perspektivne programe, ki jih bomo lahko v vsakem trenutku, če nastane potreba ponudili trgu. — Spremljati dosežke konkurenčne proizvodnje tako v Jugoslaviji kot iz ostalih držav in dosežke, prednosti le-teh prinašati in uporabljati pri nas. Skratka, počitka v celotni verigi, ki je vključena v delo v izvozu pohištva, si v bodoče ne bomo smeli privoščiti. Pri želim res še enkrat apelirati na aktivni odnos vseh delavcev pri opravljanju nalog, za katere so odgovorni. cw(sft§s 3 Splošni prikaz stanja na trgu pohištva v ZDA Ameriško industrijo pohištva sestavlja več manjših in srednje velikih podjetij, nekaj velikih proizvajalcev pa predstavlja glavni del ameriške proizvodnje. Skupno je v industriji pohištva zaposleno 120.000 delavcev, 60% od 2100 podjetij, ki proizvajajo pohištvo, pa zaposluje 20 in manj delavcev. To so manjša podjetja v družinski lasti, ki prehajajo iz. generacije v generacijo. V Ameriki ni monopola na tržišču, saj ima največja firma le 4% delež trga. Surovine so domačega izvora, prevladujejo trdi lesovi (hrast, kostanj, javor, jesen). Tehnološki nivo: večina podjetij nima sodobnih, računalniško vodenih strojev, pač pa ostaja pri proizvajanju pohištva na tradicionalni način — več ročnega in manj strojnega dela — večja kvaliteta. Nekateri večji proizvajalci uporabljajo računalnike za vodenje zalog, tehnološke dokumentacije, planiranje in zasledovanje proizvodnje. Uporaba robotov pa je omejena — uporabljajo jih samo nekateri veliki proizvajalci. Najbolj popularni stili v Ameriki: (po rangu) Ameriški kolonijalni stil Ameriški COUNTRY Tradicionalni francoski Queen Anne Moderni stili (zač. 20. st.) Prodaja pohištva na ameriškem tržišču je v letu 1984 znašala 13 milijard US $. Od tega proizvedejo ameriški proizvajalci za 11 milijonov pohištva, ostalo pa predstavlja uvoz. Glavni uvozniki so Kanada, Danska, Taivvan in Jugoslavija, ki predstavlja 60% vsega uvoza v ZDA. Največji izvoznik na ameriško tržišče je Taivvan in sicer 25% celotnega uvoza v ZDA, sledi Kanada s 18%, delež danskega izvoza znaša 12%, Jugoslavija pa 4 GW©0(§: TAIVVAN: Je naj večji izvoznik pohištva v ZDA. Leta 84je znašal izvoz 514 milijonov US$. Četudi Taivvan nima nobene surovine za izdelavo pohištva, je postal glavni center za proizvodnjo pohištva. Vse surovine in material za fi-niširanje uvažajo iz ZDA. Veliko ameriških tehnologov in ameriških kvalificiranih delavcev izvaja dela na finišira-nju in izobraževanju delavcev. Največja podjetja so last mednarodnih korporacij in imajo svoje obrate celo v Honk Kongu, Deviških otokih in Maleziji. Vsled zmerne klime niso zgrajene v klasičnem stilu, pač pa le kot zavetišča za zaščito delavcev in opreme pred morebitnim dežjem. Kvaliteta proizvodov je na splošno sprejemljiva za ameriške potrošnike, čeprav se znatno razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Večina tovarn je bila zgrajena v zadnjem desetletju, zato imajo sodobno lesnoobdelovalno tehnologijo. JUGOSLAVIJA: Po ameriškem viru, je v Jugoslaviji proizvajalo pohištvo 130 podjetij, od tega 30 izvozno usmerjenih. Leta 1984 smo izvozili v ZDA 117 milijonov US$. Rast uvoza v ZDA kaže, da se jugoslovanska letna proizvodnja slabše prilagaja konjunkturnim gibanjem na trgu in da ni uspela zagotoviti take rasti izvoza v ZDA kot druge države. Povzetek iz virov: Competitive assessmet of the u.s. vvood and up-holstered household furniture industry A.G. Š.M. Visoko kvaliteten regal za Ameriški trg 11%. Poleg teh največjih izvoznikov so na ameriškem tržišču prisotne še ostale države, med njimi je na vidnem mestu Italija, Singapur, Velika Britanija in ZRN. Pretežni el tega izvoza predstavlja leseno pohištvo, v zadnjem času pa prodira iz Italije tudi oblazinjeno pohištvo (usnje). Pregled glavnih izvoznikov v ZDA: KANADA: V Kanadi proizvaja pohištvo 917 podjetij, od teh jih samo 20 — 30 izvaža v ZDA. Velika večina ima manj kot 50 zaposlenih le 70 podjetij zaposluje več kot 100 delavcev. Uvoz v ZDA je leta 1983 znašal 102 miliona US$. Vse surovine so domačega izvora, največ se uporablja breza, javor, hrast in bor. Tehnološki nivo je enakovreden ameriškemu. DANSKA: Dansko industrijo pohištva predstavlja 370 majnih podjetij, saj 85% podjetij zaposluje manj kot 50 delavcev, nobena tovarna pa nima več kot 500 zaposlenih. Od celotne proizvodnje je 20% oz. 95 miljonov US$ namenjeno izvozu v ZDA, 65% pa v ZRN, Norveško in Švedsko. Glavni Regal za Ameriko iz TPP izvozni artikli so regali, jedilniške mize, skrinje in pisalne mize visokokvalitetnega srednjega in visoko cenovnega razreda. Dobro poznani skandinavski modeli in visokokvalificirana delavna sila sta dala danskemu pohištvu svetovni sloves. Osnovne surovine, ki se uporabljajo v danski proizvodnji pohištva so breza in hrast in predvsem uvozni TEAK in PALISANDER. Danska industrija pohištva je med najbolj razvitimi v svetu. Je izredno izvozno usmerjena z dobro postavljenimi distribucijskimi kanali na vseh glavnih tržiščih. RAZVOJNA POT tozda TPP Sedanji TOZD TPP se je »rodil« 13. 5. 1947. Ustanovil ga je Mestni ljudski odbor z imenom Mestno mizarstvo. Njegova takratna lokacija v zaplenjeni kolarski delavnci na Ragovski. Od prejšnjega lastnika je podedovalo le star kombiniran stroj in tračno žago, ki se nahaja v TOZD-u še sedaj. Takrat so tvorile proizvodni program samo usluge izključno za potrebe mesta. Kmalu pridobijo prostore za proizvodnjo še v bivši kovinarski delavnici na Florijano-vem trgu, kjer se je opravljala predvsem montaža. Oktobra istega leta se obe delavnici selita v prostore nekdanje Povho-ve tovarne. Ob koncu leta zaposluje podjetje 7 vajencev in 7 mizarjev. Delali so usluge in popravila za potrebe mesta: vrata, okna, krste itd. Dela je bilo veliko, ker so se obnavljale med vojno porušene hiše. Februarja 1. 1948 ustanovijo še tapetniški oddelek. V tem času so imeli tudi sodarja, ki je izdeloval sode, kolarja in križno žago, s katero so po mestu žagali drva za kurjavo. Tapetniški oddelek je bil zelo cenjen, po njihovih izdelkih je bilo veliko povpraševanje. Zlasti vzeti so bile iskane, saj so spadale po takratni razvrstitvi materialov v prvi plan, dotok materiala je kontrolirala posebna kontrolna komisija iz re- publike. Tako se je pripetila nevšečnost celo trakratnemu predsedniku okraja, ki se je moral zagovarjati pred komisijo, ker mu je podjetje naredilo vzmetnico. Od leta 1950, ko je podjetje zaposlovalo že 24 oseb, pa do leta 1953, se je hitro širilo. V njem so delali vse, kar se je kdo izmislil. Od furniranih spalnic, oken, vrat, krst, tapeciranih kavčev in foteljev, vozov, vozičkov, samokolnic, sodov tja celo do čolnov. Zlasti vozički so bili cenjeni. Ljudje so jih namreč potrebovali za nabavo živil, ki so jih dobivali na karte. Leta 1950 dobi podjetje samoupravo. Ker je bilo takrat zaposlenih le 24 delavcev, so bili vsi člani delavskega sveta, razen vajencev. Prostori so bili že pretesni tako za Tovarno obutve, ki je bila v isti stavbi, kot tudi za mizarsko podjetje. Razmišljati je bilo treba o novih prostorih. Dogovorjeno je bilo, da naj gredo mizarji v novogradnjo ali v Seidlov mlin ali v Gotno vas. Zmagala je Gotna vas, kjer so bili že betonski platoji od pogorelih italijanskih barak. Leta 1953 se je pristopilo k novogradnji. Seveda brez težav ni šlo, predvsem seje zataknilo pri denarju, ker so se ravno to leto ukinile dotacije in podjetja so morala sama najemati kredite pri denarnih Gradnja Opremalesa v letu 1953 zavodih. Denarja seveda ni bilo in grozila je ustavitev gradnje. Na pomoč je priskočil slučaj. V kolarski delavnici je nastal podtaknjen požar, ki jo je povsem uničil. Zato je nastala velika prostorska stiska in gradnja se je morala nadaljevati ne glede na to ali denarje ali ni. Stroje so preselili kar na ilovico v Gotm vasi in vsak popoldan udarniško pomagali gradbincem. Vspozredno z gradnjo je stekla tudi porizvo-dnja. Leta 1954 je novogradnja dokončana. Zaposlenih je bilo že 60 delavcev. S pridobivanjem delavcev so bile velike težave. Tokrat se je veliko gradilo, delavcev je bilo pa malo. Tako so pridobivali delavce na različne načine, tudi z doživljenskimi pogodbami. V tem letu podjetje smelo širi svoj proizvodni program. Ker občina ni dovolila preusmerjanja, si pomagajo tako, da ustanovijo novo mizarsko delavnico na Brodu. Tokrat so delali poleg starega programa že tudi serijska dela spalnice, kavče otomane, vzmetnice. Tudi tukaj so si morali pomagati z iznajdljivostjo. Primanjkovalo je npr. žime, le-to so nadomestili s travo »ploščen-ko«, ki sojo dobili na Dobru-ški gmajni. Tudi več strojev so morali sami narediti. Tako so sami izdelali: krožno žago, stiskalnico za furnir ipd. Posojila morajo odplačevati zato si 10 let ne morejo izplačevati dobičkov. V tem letu so dosnosni tapetniki odcepijo in odidejo v mesto. V Gotni vasi ostanejo samo mizarji, brez kolarjev in sodarjev. Leto 1955 nastopi v prizvodnih programih prelomnica. Takrat so bile sklenjene že prve pogodbe s trgovino LES (sedanja Lesnina) za prodajo splanic. Leta 1958 si podjetje postavi že močno ambiciozne programe. Na MLO vložijo prošnjo za preimenovanje v OPREMALES. Prošnja je odobrena. Delajo že v dveh izmenah v glavnem proizvajajo opremo za objekte, predvsem hotele. Opremili so npr. tudi hotel Slavija v Beogradu. Do leta 1959 dela Opre-males samo za domači trg. V tem letu pa dogradijo lakirnico, kotlovnico, skladišče za nitrolake, nakladalno rampo in prestavijo ter povečajo storjnico. Dobili so tudi nove brusilke. S tem so bili ustvarjeni tehnološki pogoji za izdelavo zahtevnih programov. Proizvajati so začeli velike serije sob JEMI 101, ki so dobile celo srebrno medaljo za oblikovanje na sejmu v Ljubljani. Leta 1960 se začne tudi IZVOZ. Za Švico in ZRN začno proizvajati omarice za čevlje, mladinske sobe. Na domačem trgu še naprej opremljajo hotele in druge objekte. Poskusi se tudi s proizvodnjo prikolic. Leta 1963 se znajde (Nadaljevanje na 6. strani) Kolektiv Opremalesa leta 1960 owsl