Iz Jugoslavije. — Socijalni pomen učiteljskega stanu in niega olača. V zadnji seji goriškega drž. odbora se ie razpravljalo tudi o vprašanju učiteljskih nlač. Ob tei prilikj je dr.. Besednjak iinenom Slovencev naglašal. da. se slovenski kmetje in delavci dobro zav.edajo tega. da sta kultura in napredek našega naroda združena z usodo slovenskega učitelistva. Ako s.mo danes ponosni na kulturno zrelost našega ljudstva, vejno dobro, koliko dolgujemo za to učiteljstvu. Z vsemi močmi se bomo borili, da bi padio slovensko ljudstvo s kulturne višine. katero ie doseglo v predvoini dobi z naporom vseh svojih sil. Ako se učiteljstvo pogrezne v. bedo, potegne za seboi izobrazbo slovenskega ljudstva. Kdor hoče propad našega ljudstva, naj spravi učitelie v gospodarsko odvisnost. Vsako delo za duševni Dovzdig dežele je brezplodno. ako se ne zagotovi nositeljem liudske civilizaciie življenie, ki ie vredno človeka. V naših časih se utrjuje spoznanie. da solstvo nt; služi samo splošni izobrazbi, marveč da je mogočno sredstvo gospodarske nrodukciie. Socijalni i>omen učiteliskega stanu mora priti do nolne veljave tudi v plači. — Zakon o novih draginiskih dokladah ie izšel v »Službenih Novinah« in tra Driobčimo v prihodnji številki. — Nezdrav pojav se nara zdi dejstvo, da je na dnevnem redu seje višjega šolskega sveta dne 16. t. m. kar 19 (devetriajst) disciplinarnih zadev učiteljstva. Ne vemo, so li vse te disciplinarne zadeve toliko važne, da bodo tvorile podlago resni razpravi; vendar ni razveseljiv pojav, da od seje do seje narašča število disciplinarnih slučajev učiteljstva, posebno — ker jih niti v prejšnjih časih nismo bili vajeni v taki meri. Zdi se nam umestno, da bi tako šolska oblast kakor učiteljstvo pričelo premišljevati o tem, kako omejiti ta nezdrav pojav ter bi objektivno preiskali vzroke in prave povzročitelje disciphnarnih zadev. Če je vzrok na naši strani, ga moramo zatreti z enako energijo, kakor .e je pri šolski oblasti, če je isla preveč dostopna za discinlinarna oostonanja. •— Akcija ameriškega »Rdečega križa za narodni podmladek«. Dne 4. marca se ie vršilo tozadevno predavanje za Ijc.dskošolsko učiteljstvo in za starše v Ljubljani. Pnčelo se je takoj tudi z delom ori tnladini po šolah. Reči moramo, da ima akcija velik pomen za javno narodno higijeno, da je prav pričeta — pri mladini, kajti »navada naj postane železna srajca« in kakor bomo mladino vzgojili, take bodo naše bodoče generacije. Javna higijcna pri odraslih ie le začasnesra pomena pr: največih, če jo pa prenesemo v kri in meso mladini bo imela trajen pomen in bo prenesena od generacije do generacije. Iz tega vzroka odločno pozdravljamo započeto akcijo in ker je povsem mpderno zasnovana, za mladino privlačna in velekoristna za zdravstveno stanje naroda. Zato se pa ne niorcmo dovolj načuditi posameznikom od »ineligentov«, ki hočejo napraviti iz svojega konzervativnega zasebnega mišIjenja »javnu« iiiišijenje, ki jih pa kaže v vsaken1 oziru malenkostne. Da je pri vsaki večji zapoccii stvar nekaj pretiranega in neizvculjlvega, je 6,0'ovo, tako tudi pri terr;. a /;u?.ai tcga ni potreba na nekvalificiran nu.in '-.a^ račati in napadati vse^a. tudi dcbro jtd:o, Kakor je to storilo dvoje vrst našega drevn.&a časopisja. Prepričani stno, da bo to deLo obrodilo marsikak : sad pri marsikaterem dosedaj zanemarjej nem otroku, in na te gledamo in jih hoče~ | mo pridobiti, ne pa, da se bavimo s »čj. i stim otrokom, čistega očeta«. j — Učiteljske vdove in sirote v Slo. veniji. Na predlog pokrajinske uprave v Ljubljani je minister prosvete predložil ! spis glede učiteljskih vdov in sirot na mi! nistra financ, da jim z ozirom na odlok D . R. Br. 23179 dovoli miloščino za tri leta, i — - Učiteljsko društvo »Jedinstvo« v I Zagrebu. Učiteljstvo mesta Zagreba in  okolice je 1. febr. t. 1. osnovalo v Zagrebu;  okrajno učiteljsko društvo z gornjim ime nom, ki bo včlanjeno v UJU!  — Šidsko učiteljsko društvo je skle nilo ostro rezolucijo v kateri se izreka proti prisilnemu nadzorstvu otrok od uči teljstva pri mašah, izven začetka in konca  šol. leta in državnih praznikov. — Hrvafsko učitcljstvo bo nričelo izdajati v Zagrebu nov stanovsko-oolitiški ljst. ki bo glasilo poverjeništva UJU v Zagrebu. — Prosimo učiteljska društva, ki so pre.iela bloke od Ped. did. krožka v Mariboru. da iih blaeovolijo čimprej razpečati. Zneske posljite Mestni hranilnici v Mariboru na račun našega krožka in to po jmožnosti do 10. aprila. — Pedag. didakt krožek v Mariboru. — Pokraiinski zbor Jugoslovenske Matice za SJoveniio se v-rši v nedelfo, dne 19. marca 1922 oh 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodrtega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Otvoritcv zborovania do n-redsedtiiku.. 2. Pozdravi zastopnikov drugih idavnrti podružnic. 3. Poročilo glavnesra tajnika o delovanju J. M. sploh, prav posebno pa še o delovaniu pokrajinskesra odbora v Ljubljani. 4. Blaga.iniško Doročilo o denarnem usoehu noslovne dobe 1921. 5. Sprememba nravil. 6. Volitev nokrajinskega odbora, 7. Prgdlogi naših nodružnic (te ie naznaniti pred začetkom občnega zbora predsedniku). 8. Slučajnosti. Vstop v zborovalno dvorano imajo samo delegati. ki se izkažejo z izkaznico pokrajin. odbora Jugoslov. Matice v Ljubliani. To pa radi teea ker ie pokraiinski zbor strogp zauoen. Delegati imaio za notovanje v Maribor na progah državne in iužne železnlce polovično vožnio in sicer tako. da vel.fa listek kuDlien za pot v Maribor tudi za nazaj. Izkazati se ie l'e. tako pri blagafni kakor snrevodniku z izkaznico nokraiinskega odbora. — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor prosi vse deIegate podružnice, ki potujejo k pokrajinskemu zboru v Maribor, ki se vrši v nedeljo dne 19. t. m. točno ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, da se tega zborovanja sigurno udeleže. S seboj naj vzamejo že doposlane izkaznice pokrajinskega odbora, ki jim dovoljujejo vstop v zborovalno dvorano, oziroma na podlagi katerih imajo vozne olajšave na progah južne kakor tudi na progah državne železnice. Vožni listki, kupljeni za pot v Maribor veljajb tudi za potovanje nazaj. Preskrbeti jim je le v Mariboru med glavnim zborovanjern pri glavnem tajniku tozadevno potrdilo na izkaznico. Na svidenje v Mariboru. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. t Ga. Mimi Grčar-Likarjeva, Nenadoma ie uinrla tov. Grčar-Likarjeva. soproea našega tovariša Tita Grčarfa iz Baria in hčerka tovariša Janka Likarja iz Ljubljane. Zaoušča šest otrok. Obema hudo prizadetima družinama naše sožalje. — Predavanje o tuberkulozi, katerp je priredil v soboto. dne 11. 3. zvečer ppd okriljem društva »Soča« gosp. dr. VplavŠek v dvorani hotela »Llovd«, je nad vse lepo uspelo. Dvorana ie bila nabito pplna in poslušalci so sledili dobro uro trajajočim izvajanjem e. predavatelja z največjo Doz-ornostio. V gladkih besedah nam ie oodal splošni nresrled p tuberkulozi in tuberkelbacilu, kažoč na inedicinske pridobitve npvega časa. Opozarial ie na živliensko moč tesra oarasita, na niegovo voščeno luoino in na to, kako kljubuie posebno. radi te lui:ine navadnim desinfekciiskim sredstvom. Navedel je. kako ppzorni so drugodi, posebno na Nemškem, na to bolezen in kolikp zdravilišč in okrevališč imaio ondi tako za odrasle, kakor za mladino. koliko gozdnih špI in kakp se skrbi uradno za prakt. pouk tuberkuloznih ljudi, da se preprečuie širjenje bolezni. Kazal je na potrebo pnmernih stanovani in na nevarnost okužitve otrok v šoli, posebno dp učiteljih. Drugodi. kakor na Dr. na Neruškem. se pošlje na prsih bolne učne osebe dotlej, da ozdravijo, ex offo na dopust in se iih do popolnega ozdravl.ienja sploh v šolo ne pusti. Še več: učne osebe. ki kažejo samo nagnjenie do tuberkuloze, se od časa dp časa zdravn. preiskuie in se iim da. če sp obolele. takoi Drilika za lečenie. Pri nas pa poučuje na eriei in istei šoli "kar po več tuberkuloziiilj učnih oseb ob enem. In ne le, da se za te nič ne stori in se ousti, da se učenci dalje inficiraio. temveč pri nas se moraio tuberkul. učne osebe s privatnim zdra.vaikom vred na vso moč truditi, da dobiio za zdravljenie kak mesec dopusta. Te sanitetne razmere naših šol sp izvile iz sicer nadvse mirnih poslušalcev glasno začudenie. — Gosp. predavatelj je bil Dlaean z dolcro traiaiočim aplavzom. — Usposobljenostni izpiti za obče Ijudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteliišču) se prično dne 2. maja 1922. Prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okrainih šolskih svetov, da bodo do 23. aprila t. 1. v rokah izpraševalne koniisi.ie. Prošnja naj se piše na celo doIo in nai bo kolekovana z 2 Din. vsaka oriloga pa s 50 p. — Šolska vodstva pozor! Firma Franc Schuller — Amstetten (Avstrija) ponuja šol. vod. razne materijalije v naročitev. V neki ponudbi od 2. 3. 1922. je n. pr. stavila ceno temnemu laku za šol. table na 850 avstr. kron. V predfakturi od 9. 3. 22 je računila isto materijo prp kg 75 naših kron. Iz tega je razvidno, da je hptela imenovana tvrdka naročnika oškodovati pri ceni, ker jo je postavila svojevoljno na podlago valutne relacije 1 : 11.4, aočim je znašalo faktično razmerje med našo in avstr. krono dne 6. 3. 22. 1 : 20.88 (dne 10. 3. 22. 1 : 26.02). — Gotovo se bo vsled nižjih cen marsikatero vodstvo pdzvalo sličnim ponudbam inozemcev. Zatorej je smatrati to obvestilo za potreb- 110. Pooravek: Služba nadučiteljice In voditeljice ni razpisana na I. mestni dckliški psnovni šoli, .marveč na III. mestni dekliški csnovni šoli v Ljubljani. Po- Dravlianio tiskovno ocmoto. ki se nam ie Dripetila v inseratu 10. številke z dne 9. niarca t. 1. Vestnik za učiteljiščnike. —u IV. Ljudski koncert prirede gojenci in gojenke drž. moškega učiteljišča v Mariboru v soboto, dne 1. aprila ob 20. uri v Gotzovi dvprani. Izvajal se bode oratorij »Vnebovzetie« za orkester, zbpr in soli. uglasbil P. H. Sattner. Orkester: Mariborska voina muzika. Koncert se vrši v prid Dijaški kuhinji. Vestnik učit. ženskih ročnih del. ŽENSKA ROČNA DELA. Hudo me je zadel članek iz seje višjega šplskega sveta pbelpdanjen v »Jutru«, v katerem se nas, učiteljice ženskih ročnih del označuje kot nesposobne. Ker smo v demokratični državi, usojam si tudi kot taka izpregovoriti v obrambo svojih koleginj in sebe nekaj besed. Stprila bi bila to takpj pp objavi, a mislila sem, da se oglasi kat.ra mojih vrstnic. Prosim torej naš stanovski list, da objavi tudi mpje mnenje. Qe se že morajo vse točke in debate iz seje višjega šolskega sveta objaviti tudi v dnevnih časopisih, mislim, da bi se bilo to lahko zgodilo v milejšem tonu. S takim objavljaniem se nam jemlje ugled m zaupanje pri ljudstvu. kar gotovo ni špli v korist. Tudi ne zadene krivda vsele.i učiteljic, ako ni uspeha v ženskih rpčnih delih, kakršnega si same žele. Pomisliti treba. da so vzrpk temu največ vpj ne in povo.jne razmere. Zadnji dve leti  voine se za to potrebni materijal sploh ni dobil. a po voini so pa cene istemu tako narasle. da sp zppet velike težkoče s tcm predmctom. Moram sicer svoje učenke pohvaliti in na tihem se iim celo čudim. da niti ena ne pride brez materijala v šolo, ako slučaino ne pozabi ali čc »mama še niso šli v mesto,« anipak naj navedem le en primer: V tretiem šolskem letu se po učnem redu prične s pletenjem. Učenke se vadijo najprei nasnovne. desne, leve in skrajne pentlje in koi nato pričnemo z nogavico, kar je na kmetih najboli praktično. Torej ves oddelek plete nogavico, a vsaka ' učenka ima različnp številko bombaža, da celo oosamezna učenka nima vselei za cel par nogavic enako debelega bombaža. ker ga ji starši premalo kupijo. Učiteljica bodi potrpežljiva do skrajnosti ter noučui .radi diference vsako učenk.o posebei. ker inoraš paziti, da bo izdelek pravilen in uporaben, Lažje in nianj odgovornosti staršem ie pri drugih oredmetih. kakor pri risanju, računstvu i. t. d., kjer se poučuje ves oddelek naenkrat. Pri ročnem delu na kmetih pa tvori vsaka učenka svoj razred. Ako ie višiemu šolskemu svetu do nanredka v tem oredmetu, naj misli, kako bi se rešilp vprašanje glede nabave materi.iala vsai za eno celo solsko leto in za vse učenkc hkratu. Ali naj učiteljica pri sedanji slabi Dlači založi stopetdeset in tudi več učenk z materijalom? Za četrto šolsko leto n. pr. sem za pretečeno in tekoče šolsko leto preskrbela primerno blago za narodne vezenine. . Učenke izdeluieio urednasnik v narodnem mptivu. V začetku tekočega šolskega leta sem potrošila za tp Dribližno 2000 K, katere sem si s skromnimi počitnicanji prihranila. Preskrbela setn s tem trideset učenk z ročnim delom, a za vse je pa meni, kakor gotovp vsaki mpji koleginji kaj takega nemoeoče. Tudi tp svptp bi bila rada pprabila za svpje potrebščine, a odrekla sem se jim. Prosim tudi, naj bi se za ta. kakor za ostale predmete kupilp pptrebna učila. Izpbrazba ie bila pred vpjnp v primeri s plačo in ugpdnpstmi več kot zadostna. Učiteljica je službpvala, dpkler je mogla gibati ter dpkler ji nisp odrekli pomoči tudi na.imočne.i§i naočniki iti potem io je avstriiski zakon brcnil kot neporabno. Striniam se z zahtevo po temeliitejši izobrazbi. Pozabi pa naj se ne, da se ne bodemo orištevale kot man,i vredne bodočemu naraščaju in sicer radi Drakse, katero smo si tekom službovanja oridobile. Sai pravi italijanski pregovor, da v.elja več praktika negp gramatika. Kar ie učiteliic iz predvoine dpbe ni ena i se ni posvetila temu poklicu iz gmotnih ozirov. ainpak. ker je čutila veselie že , izza otroških let do tega predmeta ter je ; kot taka v službi tudi v izobrazbi gotovo napredovala bpdisi s čitanjem. bodisi z izvrševaniem raznih v njeno stroko spadaiočih nredmetov. Tudi v gosDodinjstvu menim. da ni vsaka učiteljica ž. r. d. nesposobna. Naifinejšim pojedinam tnorda ne bi bila kos, kar si pa nižji in srednji sloj smeta privoščiti. prinesta bi oa pkusnp in užitnp na mizo. V nomoč so nam tudi knjige na razpolago. Videta setn. da se jih poslužuieio tudi izvežbani kuharji. Poučevati torei deklice v kuhanju, snaženju stanovatiia. v pranju. šivanju, ! krDauju in v pomivaniu loncev tudi zakaienih vsai za svojo psebo lahko rečem, posebno. kar sc zadnjih tiče, da se ne i strašim. saj to morarn orakticirati vsaki j dan. ka.r mi je velikoboli neprijetno, ka- I kor pa držati srp v roki. Neodrešena domovina. —r Gorlška MatJca. Z nasiljem hočeio Italijani udušiti narodno zavest našib bratov, z delom in naobrazbp pa jo dvisaip in množe naši bratje. Eden najbolj zgovornih dokazov tcga plemeniteira dela so kniisre »Goriške Matice«, ki jih ie izdala za leto 1922 delavna »Goriška Matica«. Troje lepih knjig poklania Goriška Matica . svoiim r>rijateljem, troje knjig dokument;-a naše kulturno delo. Na prvem mcstu ie v tetn pogledu Koledar, ta. ki bo gotovo vsled svoie zanimive v?ebine dobrodo.šcl prijateli vsake priinorske hiše. Koledaj pa ima tudi velik aeitat-ričen potnen. ker prinaša slike skora.i vseh mož. ki so zaslužni za našo stvar v Prinioriu. Zabavna knjižnica prinaša roman dr. Remeca »NaŠi Ljudje«. Ime pisatelja jamči za dpber uspeh romana. Kot tretjo knjigo je treba omeniti Gorske Dravliice goriškega pesnika Jože Lovrenčiča. Knjigo krase številne in zelo posrečene ilustracije goriškega slikarja Bucika. Če upoštevamo težavne razmere Dod katerimi žive naši Gpričani, in če hočemo biti pravični mora.mo razmere UDOštevati. potem moramo Goriški Matici k njenim letošnjim knjigam le čestitati. Zato priporočanin kniige Gpriške Matice ne samo titeratom. temveč tudi vsem Slovencein. Vsak začetek ie težak in zato ie treba clemenito stremljenje Goričanov podpreti.Naše narodno prosvetno delo. Šolske Ijudske knjižnice. SNUJMO ŠOLSKE LJUDSKE KNJIŽNICE! (Prejeli smo sledeči predlog, ki ga v polnem obsegu odobravamo.) Nekaj pravil za osnovanje šolskih Jjudskih knjižnic: 1. Šolske ljudske knjižnice naj se osnujejo v vsakem kraju, kjer se nahaja špla. 2. Knjige naj izbere učiteljstvo in naj izposluje, da sme v to svrho uporabiti tudi knjige iz lokalne učiteljske in šolarske knjižnice, ki so zato primerne. 3. Sedež knjižnice naj bo vedno in principijelno v šoli. 4. Uprava knjižnice naj bo v rokah učiteljskega zbora, ki voli knjižničarja vsako leto in sestavi poročilo. 5. Lastnik knjižnice naj bo šola in odgovoren za njo šolski voditelj. ali pa učiteljski zbor dotične šole. 6. Iznc.so.Hiisjo nai se knjige direktno staršem ali pa potom solskih otrok, v kar je pa sestaviti poseben knjižnični red, ki bi se izdal lahko za vse šolske ljudske knjižnice skupno za Slovenijo. 7. Prispevkov za vezavo in nabavo novih knjig naj se ne pobira od izposojenih knjig prisilno, ampak naj bodo prostovoljni, da ne odbijenjo nikogar s tem od čitanja. Siroski naj se skusajo kriti s pi.- stovoljnimi prispevfci ob prireditvah šolskega odra. 8. Ne daj nobene knjtee v promet, dokler ni vezana in ne izposojuj na predolge roke za čitanje, da se knjige ne zamažejo in ne poizgube. Liudska predavanja. —pp Roditeljski sestanki. Tezno pri Mariboru. Pri nas se vrše od časa, kar se je poslovenila tukajšnja šola, s prav dobrim uspehom vsako leto roditeljski sestanki. Isti so posebno na teh prej nemških šolah neprecenljive vrednosti ne sarao v vzgojnem, temveč tudi v narodnem oziru. Te sestanke vodi naš vztrajni š. vodja A. Brumen, ki je znart že odprej, kako spretno zna gojiti vez med šolo in domom. Pri teh sestankih, ki so bili vedno prav povoljno obiskani, obravnavale so se sledeče teme: 1. Potreba stika med šolo in domom. (Predaval š. vodja A. Brumen.) 2. O napakah pri domači vzgoji pred in med šolsko dobo. (Predaval š. vodja A. Brumen.) 3. O namenu in koristi šole. (Predaval g. nadučitelj Ivan Tomažič iz Maribora.) 4. O škodljivosti alkohola na človeški organizem. (Predavala gospa ravnateljica Stupca iz Maribora.) To snov je gospa ravnatetjica Stupca predavala dvakrat. Prvič staršem, drugič šoli odrasli mladinl. Pri obeh predavanjih je žela predavateljica, ki zna tako lepo to težavno snov podavati, prav obilo uspeha. Zadnji roditeljski sestanek se je vršil dne 5. III. 22. Predaval je zopet g. nadučitelj A. Brutnen: Kako se vzgaja deco k pokorščini. Snov je podal v prav labko razitmljivi obliki in naši starši so odšli prav zadovoljni. Tega roditeljskega sestanka so se tudi udeležili abiturijenti obeh učiteljišč iz Maribora, ki so imeli priliko videti, kako se vrše taki sestanki v praksi. Tem bodočim kolegom je g. š. vodja nazadnje priporoča! stike z liiK.istvnn. ^ajal jiin nasvete in navodila iz lastne prakse, s katerimi se ljudstvo posebno na deželi pridobi za šolo. To zlasti vpliva na šolski obisk in s tem na napredek. Opažamo to zlasti na nasi šoli, ko smo izkazali leta 1919. mesečno 8—10 otrok, lani in letos pa nikogar. Na sestanku je bilo tndi več učiteljstva iz Maribora. — Franjo Luknar. Šolski odri in pevski zbori. —po Iz. Prcddyora ori Kranju. V ne- delio dne 19. II. in 5. III. ;e nriredilo tukaišnje učitelistvo s šolsko mladino in sodelovaniem članov bivšega trnovskega diiaškega orkestra iavno šolsko predstavo v pfitl šplarskj knjižnici z obširnim in 2elo_,zaniTiiivim snoredom. Da ie bilo zanimanie orenrostesra ljudstva in inteligence za to prireditev veliko, ie.razvidno iz tega. ker so bili skoro vsi prostori obakrat že med tednorn razprodanj. Kljub temu. da je tra.iala prireditev nad 3 ure. ni bilo pri občinstvu opaziti nikake utruienosti, ampak z največjo pozornostjo ie zaslednvalo prizore in dosrodke v igricah »Za domovino«, »Zaviti darcvi« in »Teta iz Amerike«. Med igrami se ie vrstilo Detie s SDremlievanjem orkestr?. eodba \\\ deklamaciie. Pele so se pesmice: Bože pravde. Slovenka sem. Ovam' ovamo Slaviia se §iri Lena naša domovina. Kdor ima srce in Naša stara prava. Trud učiteljstva je bogato poplačan z velikim moralnim in materijalnim uspehom. Vsem. ki so na kakršenkoli način prioomog]i h krasno uspeli predstavi zlasti esr. godbenikom izrekam tem notom nailenšo zahvalo. — Josip Mihelič, šol. vodia. —po Šolski oder v Novi cerkvi pri Celju. 19. II. so učenci v šolskih prostorih vnrizorili \^r>\ ^^a^novani sali^v^c« in »Cista vest«. Med igricami se je pelo več pesmic, med katerimi so se »Naprej«, »Iz bratskog zagrljaja« in »Triglav« posebno omilili poslušalcem. Učenci visjega razreda so nastopili s prostimi vajami in vajo s palicami. Čisti dobiček se uporabi za šoiarsko kuhinjo, kjer dobiva vsak dan nad 60 lačnih .Tugoslovanov toplo kosilce. —po Selnica ob Dravi. Dne 12. 2. se je v prostorlh g. Dopler vprizorila pred^t^va. V/npjeJ ¦ l.Pes^m: Mi smo voiaki. 2. Igra: Tetka iz Amerike. 3. Deklamacija: Mati. 4. Pesem: Naprej! 5. Igra: Darežljivi otroci. 6. Deklamacija: Godec. 7. Govor: Neodrešena domovina. 8. Deklamacija: Neodrešena domovina. 9. Pesmi: Kdor ima srce. Na Gorenjskem. Na občo željo se je predstava dne 19. 2. ponovila, a na 7. točko se je postavilo: »Govor: Šola in dom«. —po Gledališki oder. Tezno pri Mariboru. Dne 26. 12. 1921. je priredila naša šola božičnico. Pred nabito polno šolsko sobo so nastopili v raznih deklamacijah in igrah učenci in učenke iz vseh razredov. Posebno je ugajala igra: Mir Ijudem na zemljl. ter deklamacije učencev in učenk I. razreda. Zapel se je venček narodnih Desini. Po vznoredu so bili vsi otroci ob- .-" , • 'CT ..-„•_ r ,,i _ ., , ^ UictlUVctili. z.— l. i cilijkj i-uiiiiai. —o V Trebn__jn ie 12. marca t. 1. priredila šolska mladina igro »Šaljiva Klara«. Malčki. bodisi vile ali palčki so izvrstno pogodili svoie vloge. Izredno je ugaial nekajere naravnost oresenetil vrli šolarski pevski zbor. Mnogobrojna udeležba občinstva i.a ie dokazala. da ie rav-no s šolskim odrom premosten jarek, kiie ločil dorn in učitcljstvo. —po Pustna nedelia se je vršila v znamenju plesa in oopivanja, a naši šol. odri so preskrbeli svojim občanom priietno. zdravo. ceno in lepo zabavo. Tako ie bilo tudi v Žičah pri Konjicah. Gdč. učiteljica Minka Bezlai je uprizorila s svoj.mi malčki dvodejanko »Sneguljčica«. Videlo se ie. da io ie stala uprizoritev mnogo truda. ker-.so igrali po večini otroci iz prvega šol. leta. Palčki so bili zelo srčkani in znali prav dobro svoje uloge. Srca vseh pa ie na mah osvojila predstavlialka Sneguljčice. ki je tudi ojvorila predstavo z ljubkim nagovorom. Pogled na občinstvo nam je pričal, da zelo pazno slediio igrici. ki je bila res izborna naštudirana. Solze so igrale v očeh gledalcev. — Tudi fantje in dekleta iz Žič so natn s svojimi eno- ozir. dvodejankami pripravilj prijetno zabavo ter s petiem mešanega zbora. Tudi pri teh ie bila udeležena gdč. Bezlai s svojim ukom in svetoni, — Uspeh moralen in grnoten (ta za ubovre šolarie) ie bil popolen. Le tako napre.i no začrtani ooti. —o— Književnost in umetnost. —k »Niiva«. 19.—20. štev. Vsebina: Jožc Bohin]ec: Problem problemov, Fedor Večcrin: Administrativna razdelitev drž. s posebnim ozirom na Slovenijo, Vladimir Knaflič: Novi program socialnih demokr.. Stane RaDe: Vprašanie etičneea izvenken.esionalneua oouka na liudskih šolah. Ogfis: 0 davčnih sindikatih. —k Dnevnik mladega človeka. Vincenc Štepanek, prevedla Vida Pivkova. V uvodu čitam.o: Zanimiv dnevnik. ki ga obiavliamo v izvlečku, nas seznanja z mladeničein. ki se ie navzel v velikem mrstu nek^ifa noscbnega duha. Sokolstva nc umeva. za žlahtne zabave in za ide-alno strcmlienie niir.a zrnisla. Služba ga ie postavila v maihno mestecc. v nisarno velikcga mlina. kier se čuti začetkom tuica. Svojc utise si zapisuie v dnevniku. kako ie tudi niee"a nrevzcla globoka ide-ia Tvršc^eea Sokolstva. —k npnMmiM cmo 3. 6poj nHCTa Tpe3bchoct, iTraoiiTfi; ^pvniTaBa Tppr.BeHOCT_i y KpajbeBHini Opfia. XpBa-ra \\ O/TOBeHana.Ih lasn TpouiKOM MHimcTnprTBa HapoAHOra 3,npau.r_.a. ypei.yje: Hin;o.ia T- Tsvpi-ih. OBa cBecKa 3a MapT HMa OBaj ca^pjKaj: Ilpini SpojeBH. JIp. JoBan JTaHHh: XVI-Me^yHapo;qn_ KOHrpec npoTHB aj_Koxojiii3-jia. Hnno.ia B. J^aSerah: Tpe3BeHOCT h m-poiuo npocnjehHBaBbe. JoBaH Ymr^w. IIo ^pyrH nyT. /KpTBe a,.KoxoJiOBe. JlHCTaK,HayM0Ba ^onyHa »C_apoce;icKe CnoMeHHue«. BnJi>eini;e. BnjecTH. Hama nticMa KlbH5K'JBH0CI. Naša gospodarska organizacija. —g Brezobrestno posojilo »Učitsljskemu konviktu«. (11. izkaz.) Marija'Ažmanov.a v Litiji 1200 K: Zinka Rodetova v Šmartnem ori Litiji 1000 K; Karolina Klcmenčičeva v Toplicah na Dolenjskem 1000 K; Fran Zacherl v Ljutomeru 1000 K: Marija . Skazova v Velenju 1000 K: Aloizii Vodar v Grižah pri Celju 1000 K; Liudmila Schreinerjeva v Št. Jurju ob iuž. žel. 1000 K: Jakob Kovačič v Spodnii Polskavi (Pragersko) 1000 K; Josipina Roffinova v Šmartinu pri Slovenjgradcu 1000 K: Antoni.ia Vaupotova v Slovcnigradcu 1000 K. Marija Arnuševa v Šmartinu ori Slovenjffradcu 1000 K; Matilda Šmidova v Podgorju pri Slovenjgradcu 1000 K: Janko Pertot v Ptujuokolica 1000 K: Marija Abulner-Pczdirieva v Ljubljani 1000 K; Ana Likozarjeva v Ljubljani 1000 K; Minka Mikličeva v Gomilskem v Savinjski dolini 1000 K; Anka Celnarjeva v Boštanju ob Savi 1000 K: Mara Lavričeva v Lokah pri Št. Juriu ob Taboru 1000 K: Adolf Rosina v Omožu 1000 K: Draera Zajčeva v Gotovliah 1000 K: Zvonka Jurglova v Lehnu pri Breznu ob Dravi 1000 K; Ivanka Straškova na Sladki gori 100U K; Mariia Otrrizkova v Kostrivnici 1000 K; Zinka Furlanova v Šmartnem pri Litiji 1000 K: Milka Sepetova v Marenbergu 1000 K: Ljubo Dermeli v Ljubljani 1000 K; Ludovik Černei v Celju 1000 K; Anton Porekar na Hnmu pfi Ormožu 1000 K; Joško Bizjak v Celiu 1000 K: Fina Bizjakova v Celju 1000 K: Andrei Pirjevec v Muti 1000 K: Tončka Voršičeva v Ptuju 1000 K: Mariia Kitova v Roffaški Slatinl 1000 K: Štefi Boičeva v Št. Petru v Saviniski dolini 1000 K: Peter Jankovič v Vojniku 1000 K; Rudolf Wudler v Petrovčah 1000 K: Š>imon Vodenik v Limbušu 400 K. Josip Purkhart v Št. llju pod Turiakom 500 K. — 11. izkaz 37.100 K; prej izkazanih 199.450 K; skupaj 236.550 K. — Odbor društva za zgradbo »Učiteliskega konvikta« v Ljubljani. —g Vseni predsednikom okr. uč. društev so se razposlale poštne položnice. da Došlieio event. nabrani denar za bloke »Uč. konvikta« Poslale so se po 3 položnice za poznejšo vporabo. Neprodanih blokov ne vrapajte. ampak iih obdržite, se bodo že počasi razprodali. Tovariše predsednike prosimo, da pobero denar pri tovariših in s:a skupno pošljejo, ker ie cene.je in enostavneje radi vknjižbe. Kdor ni dobil položnic. naj jih zahteva Dri vodstvu deške osnovne šole na Jesenicah. Vse vrle tovarišice in tovariše prosimo. da Dridno m vstrajno prodajajo bloke ter tako poinagaio sebi, da se uresniči iskrena želja nas vseh in da bomo enkrat s ponosom sledali na naš učiteliski dom. Ker smo mogoče prezrli izpremembo v odborih posameznih »Uč. dr.« srno razposlali položuice večinoma na stare naslove, zato prosimo. da iih vsak odda onemu, ki mti ie razprodaia blokov poveriena. Tovariši iz radovliiškega okraia oddaite denar tov. Schiffrerju na prihodn.iem zborovanju, ki bo 5 aprila v Podnartu. Treba ie poravnati tiskarniške in druge izdatke. zato nrosimo! Iz naše organizacije. Iz glavnega odbora UJU v Beogradu. + Na seji Glavnega Odbora UJU dne 22. II. t. 1. se je predsednik spomnil člana Glavnega Odbora Živojina Krstiča, nčitelja — šolskega nadzornika, ki je umrl. 2. Na predlog urednika »Učittija« je bila izbrana komisija, ki bo pregledala rokopise za tisk. Člani te komisije so: J. B. Jovanovič, šol. nadz., Dim. Pavlovič in \ ujina Petkovič.- 3. Enako je bil izbran književno - redakcijski odbor za »Narodno Prosveto« i. s. Milan Popovič, podpredsednik UJU kot predsednik; člani: Mihajlo Jovič in Mihajlo Stankovič. 4. Na predlog blagajnika je bilo sklenjeno, da se dohodki in gotovina naloži v Učiteljski Zadi ugi in Potrošački Zadrugi. + LČITELJSKO DRUŠ. KRANJ- SKEGA OKRAJA zboruje 24. marca ob 9. uri v ljudski soli v Kranju. 1. Poročilo odbora. 2. »Notranie in zunanie življcnie rastlin.« predava s:. tov. Anton Vidic iz Vi.lesove.sja. 3. Volitve odbora in deleeatov. 4. Slučainosti. Odsotnost naj se opraviči. Za kosilo naj skrbe društveniki saini. + KOZJANSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA redni letošnji občni zbor se vrši v sredo, dne 22. marca t. 1. ob 10. uri v Kozjem. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Došli dopisi. 3. Radojevičev načrt šol. zakona. (Poroča tov. Lovše.) 4. Tajnikovo poročilo. 5. Poročilo blagajničarke. 6. Volitve novega odbora. 7. Slučajnosti in plačevanje članarine. Udeležba obvezna! Odsotnost je vnaprej opravičiti! — Podpredsednik. + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA PREKMURJE zboruic v sredo. dne 22. 3. ob 10. v osn. šoli v Cankovi. Spored določimo iz tekočih aktualnosti. Prosim, da pride vsak član-ica pripravljen-a. Pasivnc udeležbe ne šte.iejo meritoric.no. Gostje in priiatelii šole dobro došli. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je imelo dne 18. febmarja v Brežicah svoj občni zbor ob povoljni udeležbi. Predsednik pozdravi navzoče goste: g. Pilgrama, g. Petričiča in gospo Tomič. In naznani, da so društvu kot novi člani pristopili: Poredoš Štefan (Rajhenburg), Kunej Marica (Sevnica), Tavčar Marija (Brežice) in Moric Ruža (Sevnica). Tajniško poročilo je podal tov. predsednik Knapič Janko. Iz tega poročila nav.i.iamo: Društvo je imelo v preteklem letu 74 članov. Med letom je odpadlo 15 članov, in sicer se jih je 13 preselilo v druge okraje, 1 član je umrl, 1 član je izstopil. V tekočem letu šteje društvo 65 članov. V preteklem letu so bila 4 društvena zborovanja s povoljnim obiskom. Daljša predavanja so bila 4. Drnštvo je bilo zastopano na 1. pokr. skupščini v Rogaški Slatini in na 1. drž. skupščini v Zagrebu. Blagajniško porocilo je podala tov. Gomilšek. Isto nam izkazuje 15811.49 K dohodkov in 14.748 K izdatkov. Pregledovalci računov tov. Drnovšek Fran, Novak Vincencija in Kokot Ljudevit, so račun pregledali in ga našli v vzornem redu, nakar se je izrekel blagajničarki absolutorij. — Clanarina za leto 1922. se določi na 300 K, ki mora biti plačana najdalje do 1. dec:embra. Nov odbor se je konštituiral sledeče: predsednik Knapič Janko, podpredsednik Tominc Blaž, tajnik Ravbar Ciril, blagajničarka Gomilšek Ljudmila, pevovodjaKokot Ferdo, odbornik Jamšek Fran; namestniki: Drnovšek Pavla, Novak Vincencija, Gajšek Simon. Radojevičev načrt zakona o osnovnih šolah. 0 tem načrtu so poročali tov.: Medved Jakob o I. in II. poglavju, Drnovšek Fran o III. in IV. poglavju in Jamšek Fran o V. poglavju. Na predlog tov. Čopiča V. se izvoli poseben odbor, ki naj pregledaves načrt in vpošlje izpreminjevalne predloge poverjeništvu UJU. Izvolijo se tova-riši: Knapič J., Jainšek Fr., Drnovšek Fr.in Ravbar C. Predlogi: Draginjski razredi: TovarišČopič V. predlaga: Učiteljstvo brežiškosevniškega okraja, zbrano na občnemzboru v Brežicah dne 18. febr., protestira proti uvedbi draginjskih plačilnih razredov, ki ne odgovarjajo faktičnim draginj^kim razmeram. Denarne zbirke v šoiah. Tov. Drnov-šek predlaga: Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj se pridružuje sklel.u ccljskega učiteljskega društva glede denarnih zbirk v osnovnih šolah z dostavkom, naj se iste omejijo le na zbiranje za narodno-obrambna društva. Nova stanovska društva. Tov. Drnovšek Pavla predlaga: Učiteljstvo brežiškosevniškega okraja smatra ustanavljanje novih stanovskih društev, poleg okrajnih, za nepotrebno in naši skupni stanovski organizaciji naravnost škodljivo. Vsi ti predlogi se soglasno sprejmejo. nakar predsednik zaključi dobro uspeli občni zbor. Prihodnje zborovanje se vrši meseca maja v Sevnici. Predava tov. Čopič V. Clani(-ce) se prosijo, da ob lzplačiiu draginjskih poviškov dne 1. aprila plačajo čim večje zneske na račun članarine za l. 1922. Dtnar na; se vpošlje blagainiča ki na Videm. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUjSKI OKRAj ie zborovalo 9. marca v Ptuju. Udeležba oovoljna, dosti odsotnih ie poslalo ooravičila, malobrižneži pa še spe zimsko soanje. Pevski zbor ie po večletnem počivaniu nastopil v zborovalnici. kakor tudi pri obedu pod vodstvom tov. Čuleka. Zbor je žel innouo priznanja. Poročilo Dredsednika. Poroča o izvršitvi sklepov zadnjega zborovanja. prečita pravila Učiteljske samopomoči. razpravlja o dopisu Jngosl. Matice. Učitelistvo meščanskih šol je zastopano v društvu po tovarišici Scheligovi. O predelavi načrta šol. zakona v Beogradu je prav zanimivo poročal tov. nadzornik Flere. ki nas pa je z nekaterimi točkami svoiega poročila tudi nenrijetno presenečil. Presenečenje pa se ie ublažilo. ko ie zadevo vsestransko stvarno poiasnil. Prepričani smo. da je naš delegat storil vse.. kar ie storiti mogel. Upamo pa tudi. da se bo v načrtu šol.  zakona še prei ali slei kaj spremenilo v smislu našili želj. Nasveti. Tov. oredsednik nasvetuje. da bi- društvo zborovalo boli redko. v nadomestilo tega pa bi se učiteljstvo obširnetra okraja zbiralo večkrat v letu v posameznih kra.iih po krožkih. O tem se bode o priliki podrobneje razpravlialo. K Učiteliski samopomoči ie pristopilo 34 članov. katere ie zdravniško pregledal g. okr. zdravnik dr. Vrečko. Pristopnina se bode pobirala nri prihodnjem zboTovanju. Radi pomanjkania časa se je predavanie tov. Jenčiča Dreložilo na april. Ne pozabimo na članarino! -i- Siovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo v dekliški šoli v Slovenski Bistrici dne 16. februarja t. 1. Otvoritev. Predsednik pozdravi navzoče zlasti novega člana tovariša Janka Živkota iz Studenic ter poroča, da so se opravičili vsi odsotni tov.ariši razen Mahelčanov. Nato se prečita zadnji zapisnik ter se odobri. Poročilo predsedstva. Tovariš predsednik poroča, da je poslal ministru prosvete g. Svetozaru Pribičeviču in glavnemu odboru UJU brzojavko z vsebino, da je Radojevičev načrt šolskega zakona za nas nesprejemljiv ter prosimo njega revizijo. Agitacija za »Učiteljsko Samopomoč«. Dosedaj so le štirje člani našega. društva člani učiteljske »Samopomoči«. Agitacija za to prekoristno društvo se poveri tovarišici Franji Pucovi. Agitacija za »Zvonček«. Ta naj bo skrb vsakega učitelja, zlasti pa voditelja. V vsakem razredu je gotovo nekaj otrok, katerim starši lahko naroče ta mladinski list, ki nudi deci innogo zabave in pouka. Šolski zakon. Pretresoval se je točko za točko Radojevičev načrt za šolski zakon, anketa s tovarišem Planerjem na čelu je stavila izpreminjevalne predloge, katere so zborovalci izpopolnjevali in odobrili ter se pošljejo poverjeništvu. Prihodnje zborovanje se vrši dne 6. aprila v Slovenski Bistrici. LISTNICA UREDNIŠTVA. — Šol. vod. Selnica: Smo izročili Učit. tiskarni, da Vam odgovori. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Socialna zaščlta dece in mladlne. Dr. J. Goršič. Tiskarna zadniga. Str. 126. DLn. 10.—, po pošti 75 p. več. \ —lapl. Knjige Goriške Matice se naročajo L.iubljaTii. Pred Škofijo 21. I. in veijajo 60 K. —kpl. O zemljiški knjigi. konverziiah in testamentih z >Dodatkom« iz 1. 1922. A. Spunde, Juso-slovainska knjiKarna. 12 Din. po pošti 1 Din. vcč. —kpl. Dnevnik mladega človeka. Vinc. Šteuanek, prevcdla Vida PKKina. Izdala in založila Sok. župa v Mariboru. Stane 1.50 Din. —kpl. S!č: Narodni okraski na pirhih in kt>žuhih. Zbirka obsega 41 slfk z ilustrovani_n uvodom. Na kartonu 100 Din.. na navadnem paipirju 75 Uirn. v b zvezkih a lu t)i»- Št. 154. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 14. II. 1922, št. 17331/21 se razpisuie učiteljska služba na petrazredni osnovni šoli v Pišecah v stalno namestitev. Pravilno onremliene prošnje naj _se vlože po nr.duLsani službeni poti najkasneie do dne 10. aprila 1922 pri podpisanem okrajncm šolskem svetu. Okraini šclski svet Brežics. dne 4. marca 1922. Št. 698/m. š. sv. RAZPIS SLUŽB. Vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 4. marca 1922, št. 3033 razpisuje mestni šolski svet v stalno popolnitev nastopna učna iiiesta: a) dvoie učnih mest na mestni barianski šoli, jn sicer eno za nioške in eno za ženske učne osebe. b) mesto stalneea suplenta za deške osnovne šole (samo za moške) s sedežem na I. mestni deški osnovni šoli. Prosilci in orosilke za podelitev za zgorai označcna učna mesta naj vlagajo svoie nravilno opremlienc nrošnje po predpisani službeni uoti pri podpisaneffi mestnem šolskern svetu naikasneie do 10. aprila 1922 hta. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnie se ne bodo upoštevale. Mestni šolski svet l.ublianski. dne 9. marca 1922.