T * I&hajajo vsako sredo po ceii poli. Veljnjo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za o et rt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 22. novembra 1876. O b s e g : Kako bi se Unska dolina dala posušiti. Kmetijski tabor v Dolu. Kako dobro suho meso narediti. tijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) O Pratiki1' za kmete nekaj. trgovcem o novi postavi od 8. sušca 1876. 1., kako naj rabijo koleke (štempeljne) pri svojih računih. cvétke (kryptogami) ob potu od Poženka na Šent-Urhsko goro. (Konec.) — Popotne črtice. (Dalje.) vrstne novice. >> Slovanské simpatije Slovanu niso greli. u Kme - Razjasnilo Taj no-Mnogo- Govor poslanca Hermana v zbornici poslancev 11. nov. o predrugacenji politične uprave Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kako se Unska dolina dala posušiti. Spisal M. Perući. Ker so letos bile ke povodnji po mnozih krajih naše dežele in še posebno na Notranjskem , zato se začelo tanje preiskavat ) kaj k tega ? Posebno sl. deželni odbor izprožil, dobro pregledati Unšk dolino pri P1 ; trpe I hudo kvaro ker so tudi tam ljudje od vode Zadela je mene velika čast, da sem bil med možmi ki so to preiskavali, in zato se mi zcli dolžnost, obšir-neje izpregovoriti o nekaterih stvaréh, ki so zeló važne pri tem vprašanji. * Pred v mise vzamem pripomočke, s katerimi bi se ta nesreća odvrnil kak Unška dol } hočem geolog kratkem popisati ustvarj y Apnenikove gore notranjske dežele so prava domo- vina podzemeljskih dupl ali jam Te dupl so na- vadne votline ter druga se druge tako držé žej ali vodotočem podobni žlebov da jih ali ne leže ali razno gori po stopnicah iz kovih dupl v mnozih pokl ve- Vot- ko ali tudi tako, kakor bi se šio druge v drug Veči ima na po tleh apnem-. ter po teh tera jih amah klep y stenah nizdolu viseô kapnik , lovnato ali glinasto blato. Povsod lna. ka- kodar stén ne brani apnéna kapl y pod potoki vred, kateri često ponicújej ter votlino širijo vode s v te dupl njih dalje tekóč. Zatorej tem duplinam širjava in po bočina vedno raste y njih strop nazadnje že ne more na sebi držati kamenja z drugo téžo vred, zaradi Česar se potlej vse skup vdere in posuje. Kedar je tak podsèd globoko pod zemljó člověk tega nič ne vidi, ali čuti vendar, , tedaj ker se zemlja s potresom zaziblje; kedar je tak zasip više ter bliže zeraeljnega površja, tačas vdrto kamenje za seboj na- redi rúpo (razpoklíno in globánjo), podobno ali mlin- skemu grotu aii kotlů. y Mnogo tacih potresov, ki se ne čutijo dalec okrog pride, kakor je podoba, samo zato, ker se je ondukaj pod zemljo-kaka duplina posula. Semkaj bi utegnili spadati potresi na Krřmu, katerih je bilo 1866. leta decembra meseca mnogo, jako močnih; pozneje jih že ni bilo toliko čutiti, a ponavljali so se vendar do 1874. leta, posebno okolo Tomišijega. Tudi Kras ki »V.V«, J/U^uuv/ X J UVAi u. id O, 0.1 je pod seboj ves votel od samih duplin, ima često jednake potrese, katere mu delà posipanje podzemeljskih jám. Na Notranjskih apnenikovih tleh se pogostoma vdirajo rupe ali globánje; najveće izmed njih imajo po več tisoč raetrov premernika. Tudi Unška (Planinska) dolina je s tem načinom postala. V rúpici, katera se je pred tremi leti prvič pokazala blizu Ložke pile(žage), prebrskaval sem na- plávje, v katerem nisem našel nic živalskih ostankov, razven samo jednega navadnega zelišča, imenovanega ,,paludinina orbicularis^, katero je kar na vrhu rastlo. (Dalje prihođnjic.) Kmetijski tabor Dolu. Kmetijskega tabora v Dolu pod Ljubljano se je dne t. m. vdeležilo blizo 300 poslušalcev, ki so bili ve- * Našim čitateljom je iz poročil deželnega odbora znano, činoma premožni gospodarji iz fare Dolske, St. Helen- da je sl. ministerstvo kmetijstva dovolilo državno podporo za ske in Ihanske. Pač veselo bilo je videti, ko so po preiskavanje vodonosne Unske doline, in da tuđi si. de- končani službi božji zbirali se odlični kmetijski gospo- želnega odbora volja je, dodati tej podpori svoj deléž, ter da darji in koj bila je prenapolnjena sicer obširna šolska y da so zunaj gospod Witschel z gosp. Perucijem je dobil zato nalog, sobana; njena okna so se morala odpreti z ozirom na dotično dr. Vicentinjevo brošurico preiskavati ostali zamogli tudi slišati poduk. Več kakor 200 pa zanimivi ta svèt. Gosp. Witschel je v posebnem poročilu jih je moralo oditi, ker niso našli prostora. Očitno zna- podal dež. odboru svoje mnenje, katero g. Perući hvali kot menje y da se izvrsten operat ; da pa vzlasti naši Notranjci izvedó kaj o poduk; kmečko ljudstvo zanima za kmetijski treba mu ponuditi prilike in zato podučiti njunih preiskavah, izročil nam je on pričujoči spis, katerega smo radostni vzeli v svoj list. Vred. v Oeravno so zadnje „Novice" prinesle že poročilo o tem * * Ponicevati: voda ponicùje, znači: voda se pod zanimivem kmetijskem taboru, smo vendar radi tudi tem vrsti-zemljo izgublja, in tisto mesto, kjer voda ponicùje, ime- cam prostor dovolili za to, ker bolj na drobno razkladajo nujemo ponikve. Pis. poduk gosp. prof. PovŠeta. Vred. kakor je velečastiti gosp. župnik Uolski Jarec Ijud- na veliko naše g*> stvo o važnosti takih kmetijskih shodov poduči!. Govoril nam je dobro znani rojak prof. F. Povšé iz Gorice; izbral si je kot predmet glavna vodila, obljubil i bo v prihodnjem govoru nas podučil, kako imamo ravnati s travnik ki so pri nas silno > nemarj Slavni kmetijski družbi pa se pr po katerih se ima dandanes gospodar ravnati, ako hoče, jemo, da nam je oskrbeia ta poduk da mu kmetija res več dobička donaša, na pr. umno in obilno gnojenje, umno ravnanje z gnojem v hlevu in ahva!j Posavskih kmet na gnojišču, zbiranje gnojnice; vse to stvari naših posavskih vaséh še silno zanemarjene y f razen ga najti umno riapravlj enega gnojišča Dolskemu župniku; gnojnica se razliva po cestah ki kajti pri so v n Je navadno siv t tedaj zgorel itd. Ko > gnoj nam je gosp. go vornik razložil veliko redivnost gnojnice, katero naj bi zbirali v posebno za to napravljene gnojnične jame; ko kako nam je popisal, kje imamo napraviti gnojišče in da z njim ravnati, da naj ga dobro z voli pohoditi damo, plastasio dva palca na debelo pokrijemo z zemljo, naj gnoJ večkrat vržemo peharček gipsa v gnojnico ali na tudi v hlevu y in je dokazal, da bo gnoj potem 7 posebno če ga polivamo vsaj vsakih štirnajst dni z gnojnico, namesto suh in siv, prav masten, špehast in veliko bolj rediven, so začeli možje pritrjevati in že do sedaj občna tihota in velika pazljivost spremenila se je da v izredno pozornost; bilo je brati iz lie možakov ) želijo še poslušati govornika, ki govoreč o tako navad-nih stvaréh jim je marsikatero resnično pa grenko pre-greho dokazal. Govor je potem obsegal znamenit stá- vek : da zemlja mora dobivati ne dovolj 7 ampak tudi njej in za dotično setev primernega gnoja, katerega pa posebno naši kraji nimajo veliko, ker nam je Sava odnesla najlepše travnike, na njivah pa se le vse preveč silimo s pridelovanjem pšenice , katera onemu go-spodarju, ki mora plaćati ptuje delavne moči, gotovo nobenega čistega dobička ne prinaša, morda več stane en mernik, kakor ko bi jo na trgu kupil, namestu da bi na njivah přidělovali rastline za klajo, katere da-jejo izvrstno piČo, s katero moremo vec živine rediti $ V ' • zivi- ki pa je pravi steber gospodarstvu; vsled obilniše noreje pa bomo tudi več gnoja dobivali, ki bo storil naša polja rodovitniša. Ce že orjemo, kopljemo, sejemo, plevemo , žanjemo in mlatimo, skrbimo za to, da bo žetev obilna t kajti ravno z umnim in pnmernim gno- jenjem si moremo bogateje žetve zagotoviti, in tako do-8eči, da 3troški ne bodo veči od dohodkov. Priporočal nam je gosp. profesor posebno nemško deteljo (lucerno), o kateri nam je natančno vse povedal, seje, obdeluje kako se 7 kako « • tekne gipsanje in gnojenje z mešanim gnojem (kompostom). Ko je razpravljal me- šani gnoj y ko je našteval, koliko stvari bi lahko pora- bili za kompost, katere sedaj brez koristi ležé na dvo- cestah itd., in marsikaterikrat skrunijo • V v * risči 7 na tnali j snažnost, so se možaki spogledali in pritrdili, da so sami krivi revščine, ker ne marajo poslušati dobrih na-svetov móž, ki se pečajo z umnim kmetijstvom. našim gosp odi nj am je govornik priporočal, Tudi da spravljajo na kompostni kosti kup pepel 7 pepeluško 7 7 creva 7 kri itd. sploh kuhinjske odpadke. naj saje, Med priporočanimi rastlinami za klajo je omenil tudi : špar- gelj orjaško kravje zelje, kostrebo, lupuu, (inkarnat) deteljo itd., posebno pa krmensko peso tero nam je govornik prav gorko priporočal že iz tega vzroka, ker pri nas zarad pomanjkanja travnikov živini veliko slame pozimi pokladamo, katero bi dokaj bolje porabili , ako bi jo zrezali na slamoreznici in zabelili ali pomešali s to peso. Vspeh tega govora se že kaže, ker že so nekateri lupino papezevo ka- 7 gospodarji naročili seme lucerne, špargeljna in krmen- ske pese. Konečno še razodenemo občno željo 9 naj bi se ponavljalo tako podučevanje. Gospod govornik nam je Za gospodiiije kaj. Kako dobro suho meso narediti. Po gotovih skušnjah se naredi to tako-le : Gnjati in sploh svinjsko meso , katero hoče gospodinja sušiti naj se se koj toplo 7 ko je prešič zaklan bil in je meso po krvi dobro uriba z zmesjo , v katero se vzame 32 del s o 1 i t a r j a ; s tem delov kuhinjske soli in pa dobro uribano meso naj se potrese obilo z rže ni mi ali pšeničními otrobi, potem pa naj se ovije v mehki sušivni papir in obesi v dimnik. S tem se ova- da meso ne diši po dimu in ne dobi neprijetnega ruje, žrkovega okusa ? tudi se tako ovito meso preveč ne osuši. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po ,,Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Dné 11. Meseca novembra. Leta 1408. 500 let ni bilo tako bud m kakor 11. t/vv aw ui vilu u u u u u i lu ^ y aaaui jg bila to leto; pozeble so celó korenine drevea in trt. 1866. Ukaz cara Ruskega zapoveduje odpravo 7 in 12. 12. 13. 13. zemlj iških služnosti na Poljskem pa osvobodbo druzih stanov od grajščakov. 1742. Razglas Pruskega kralja Friderika II. spod- buja kmetovalce, naj sadijo mur be. 1850. Se je odprla kmetijška šola v Tečen- Liebwerdu na Ceskem. 1510. Je Pedro Ksimenes prvi vpeljal trto Riesling iz Rheingau-a na Spanjsko. 1835. Ognjeni kamen, ki je padel izpod neba je v Lanzièreâ-u na Francoskem celo pri-stavo z vso opravo in živino v malo minu- 7 14 1468 tah vpepelil. So po kroniki Filipa Comines-a v Fran- 14 1636 chementu pri Littich-u vino za ljudi vojvoda Burgundskega s sekiro dělili in v klo-bukih odnesli. Se tu lpi n korén (^Semper Augustus) v Haarlem u na Holandskem za 13.000 gold. 14 1860 prodal Se ustanovila kmetijška šola v Pe 15 1755 trovskojem pri Moskvi na Ruskem iz popolnem rde 16 1811 17 1796 deževalo rdeč čega neba v okolici Ulma So se ustanovila učilišča za kmeti j st na preparandijah Ceskih. Je umrla Ruska cesarica Kat II iskrena pospešiteljica kmetijstva in kmetij skih naselbin. (Dalje prihodnjič.) 7 M Pratiki" za kmete nekaj. postavljen. Če pa kdo kolek samo překřiž udari svoj lastni pečat, ali če na-nj zapiše ali nJ UUU 1 « O f V j 1UUVU1 J^ VUM V y Slavnoznani gospod Trientl je, kakor časnik družbe in leto ali pa svoje imé dan, mesec kmetijske v Insbruck u poroča, v občnem zboru one y v se po takem ne izpoini dolž- 3ni koleki družbe 7. dne u. m. govoril tako le : nosti o kolekib, in vsi taki nepostavno porablj • ^ - m « • ^ / ^ J m se štejejo za nič. 14. v ukazu od 28. sušca leta )) Ljudstvo sploh ne bere veliko. Ce priđeš v 100 1854. v drž. znk. štev. 70.) hiš, ne bodeš našel bukev ali bukvić, tedaj tudi kme- Ob enem bodi tijskih ne, pa tudi kmetijskega časnika ne. Le koledar pristojb (pratika) pride v vsako hišo in se bere. ob enako pomnjeno v se to, da sta računsko dgovorna, namreč tisti f kdor Ker je tedaj ta drobna stvarica skor edino berilo račun pisal, in tisti J« kmečkemu ljudstvu, zato naj družbe kmetijske večo kolik , komur je pisan, ter da pri prelom postavi je treba plaćati petdesetkrat toliko } i skrb obračale na to knjižico , da ne bi obsegala samo imen svetnikov po dnevih, spreminov lune in lažnjivega i raj š stalna pristojbi krajc.) znaša. kraj po prerokovanja vremenskega, temveč da bi tudi prav na kratko in razumljivo dajala poduka v kmetijstvu, pa še tudi kakošen drug dober poduk, ki ga potřebuje prosto ljudstvo. Tako more postati pratika koristnejša Naravoznanske stvari. i knjižica, kakor stvu ne koristi pa marsikateri debel časnik, kateri ljud ga ne bere. Domoljubni možje naj bi tedaj vsako leto skrbeli, da ljudstvo ob novem zato, ker letu dobi take hrane i in v svesti si morejo biti, da bodo Tajnocvétke (kryptogami) ob potu ođ Poženka na Šent-Urhsko goro II. 8 tem pospešili znanost v kmetijstvu in po njem blagor dežele." Reči moramo, da nas je ta spis velecenjenega moža y ki ima za napredek kmetijstva velike zasluge, jako raz-veselil, ker je najlepše spričalo zato, da družba kme- lep tijska naša že od leta 1845. pravo pot hodi, da vsako porobko leto izdaja tako imenovano ,,veliko nratiko" , v kateri lebrosum Popisal S. Robič. (Konec ) Ko prideva iz te tišine na prosto gled oČém odpi vidiva na levi štorov 5 tù se in se v kratkih stavkih razkladajo kmetom potrebni kme tij8ki nauki, zraven pa se privrže še kaka druga koristna drobtinica. žgali Zdaj » Bracbyth. veluti ahaj îr se zopet pota mnogo Brachythecium sa- Kdo bi sva pri apnenci, rjel so ansko leto apno žgani ilovici se mah prikazal da bo že čez leto in dan na pre se je Trgovske stvari. ) y sèm-le mah „Fu ki vendar je tako. Vselil ti povedati jbolj taka mesta ljubi hygrometrica" (f j kaj pa * ne vem Razjasnilo trgovcem Podvizajva se, da prid do križa Ondi prav lični mah „Bryum argenteum", ki v većih in jd o novi postavi od 8. sušca 1876. manjših pkih s svojimi drobnimi stebelci podobnimi 9 kako naj abij koleke (štempeljne) pri svojih računih vejcami zares sreberní skalnaté razpoke. Memo njega kamenji ter skaiovji ,,Grimia apocarpa vidi V se Kako naj se rabijo koleki po tej novi postavi y Je c. kr. finančno vodstvo Kranjsko razglasilo 24. dne (orthos mum , ~ r ------J " « — «.vr.j. f — Grim u tako imenovan), „Ortothrichum anomalum" gidulum" (trichos las in stoma y oč), „Ortotr. lenocarpum", ,,Trichosto u. m. št. 10.865 sledeči poduk trgovcem'"') (kupcem): trichum flexicaule (lepto usta) yy Lepto tenak) ; pod klancem pa Da se ne dvomi, kako je treba koleke rabiti na peščenih tleh: „Racomitrium canescens u pri trgovskih računih, naj bodi trgovcem opomnjeoo pred vsem to, da v tem oziru postava od 8. sušca leta 1876. nič ni spremenila. Pristojbinska dolžnost (Gebiibrenpflicht) od računov se bode tudi vprihodnje izpolnjevala na dvojni da se kolek , Rakoršnega je treba in mitrion = k a p i c a) ; na levi strani pota pod tacih krpa drevjem pa: „Leucobryum glaucum" (leuk bryon = mah). Dospěla sva do listaika pod Flegerjem (rakos bel in Tukaj se način y namrec od pristojbine (Gebiïhr), že pred izdelovanjem računa albicans prilepi na prvo stran vsake pôle še nepopisanega in cbeilos nabaja prav obilno „Dicranella varia", „Scapania aequi loba" (skapané = lopatica), ,,Scap. nemorosa", „Scap Plagiochila asplenoides" (plagios y n P papirja in se potem z besedami tega računa tako nada pride v ravni črti na spodnji barvani krajec ena vrsta pisanja, a nikdar ne nadpis stix bič) bio), „Mastigobryum trilobatum" (ma y yy Metzg pise, koleka ), „Lepidozia reptan furcata" (po Metzg tako u vsaj (naslov), ne trgovcev podpis (imé ali firma) y ali a še nič če popi- ) dalj ; ©podaj , ^J^1 la&jjutjt; »» cucra prirodoslovcu Weberju), „Jungermania (lepis je k in o z o s potj pa Webera kdo v ta namen vzame zato natisnjen san list, tedaj naj koleke přilepí tje, kjer je prostor ,,Jung. albicans nalašč pražen ostal, da se na-nj more kaj zapisati, in greben in koleos albicans crenulata" (po Jun germ an u), „Jung. trichôphyll « in kolek je potem z besedami tega račuaa treba zopet Lophocolea bidentata" (lopho y tako napisati, kakor je zgoraj povedano. Tudi se utegne (sark Na trati pri znamenji raste ,,Sarcoscyphus Funkii meso in kolek tako na list prilepiti, da med kolekom in med y tisto vrstico, kamor list kaže pisati, ne Ogledovaj cyph ) se miakuže doli od znamenj nega prostora za kakošno pisanje. Kedar je tako, tedaj da, še predno se račun začne pisati, na kolek ostane nič praz- pota zapaziva : „Hypnum cuspidatum", „Hyp. palust poleg « Je treba »Hyp pri m w^i T C% • j^AXJ jJUULU uuopiuaiuui y y y J 1 * fT ^OU y filicinum", „Brachythecium rivulare", v potoku Fontinalis antipyretica", ki v dolgih -----j r * — ~v jr,w"v') j^» * ujiiuu pa „jL'uuvu svoj pečat udari tak urad »(gosposka) , kateri je v to kosmih v vodi sem in # Lep e se vije število raznih mahov drugačiti, da je nekako lože razumljiv trgovcem, katerim je Razglas je treba bilo v slovenski besedi nekoliko pre- tem popotovanji ogledovala kaj sva na namenjen Vred. Za nameček ti podam še imena praprot, ki tudi so tajnocvetke in se ob tem potu nahajajo Te so „Polypodium vulgare", „Pteris aquilina" , „Blechnum spicant", „Asplenium Filix femina", „Aspl. Ruta mu-raria", „Aspl. Trichomanes", „Phegopteris Driopteris", „Aspidium Filix mas" in „Cystopteríx fragilis". Zdaj pa z Bogom! Slovo jemaje od tebe naročam ti samo le to se: ako bi slišal, da kedó dvomi, ali se res vse to, kar sva ogledovala, ob tem potu nahaja, pověj mu, naj se potrudi priti k meni na goro, in vse mu bodem z najveČim veseljem razkazal, povrh ga pa še s čašo vina in skorico kruha prav prijazno podvoril. Ozir po domovini. P o p o t li c crtice. Spisal političen sitnež. (Dalje.) Črnomelj leži v nekakem kotlů tako, da zagledaš mesto še le, ko si skoro že v njem. Razen nekaterih poslopij v sredi města so hiše bolj revne in zeló zapuščene. „Predmestje" pa ima še to posebnost, da je skoro pred vsako hišo dvor ali marveč gnojišče, ki zlasti ob gorkem vremenu nepopisljivo vonjavo s sebe spušča. Taka gnojišča so sicer prav dobra in potrebna za njive, a pred hišami tik ob cesti niso niti kinč mestu niti zdravju koristna. Naravnost rečem — in na mi spoštovani Crnomeljčani tega ne zamerijo — da sem že v več vaséh vec čednosti videl, kakor tu, in da ne-prijeten vtisek delà na popotnika, ako otroke s „pujski" vred valjati se vidi po gnojiščih. Naj bi novému okraj-nemu glavarju gosp. Mahkotu obveljalo, kakor koli odstraniti to nadlogo! V mestu najdem hitro znance v, ki omajijo kmalu moj sklep: čez dve uri že odriniti dalje, in mi prigo-varjajo, naj ostanem čez noč, ker mislijo napraviti v čitalnici majhno veselico. Ker nikdar nisem bil posebno trdovratne narave, se kmalu dam^pregovoriti, posebno ker me je mikalo videti nekoliko Crnomaljskega svetá. Poročniki letajo sèm, letajo tje, in zvečer ob 03mih se res zbere lepa družba gospojic in gospodov v prostorni dvorani čitalnice, ki ima tudi še precej pristojin oder — nič manjšega od Ljubljanske čitalnice , in dosti dober glasovir. Kmalu razgovor postane živahen, in družbica hoče plesati, — in takim željam ne gre se ustavljati. Kdor rad pleše, temu se lahko gode, in temu pripisujem jaz resnico, da so se vrtili prav zadovoljno celó, ko sem jaz — kot samouk po občni želji, ki je od mojih rok pričakovala gotovo veče spretnosti — sedel za glasovir in s svojimi davno že pisanja bolj ko glasovira vajenimi okornimi prsti nekaj okroglih zabrenkal. Veaela družba ne gleda na uro ; zato je bilo res že za-rano zjutraj, ko smo se razšli, jaz z obČutkom člověka, kateremu je v prijetni in častiti družbi večer prenaglo pretekel. Naj bo zato tu še enkrat hvala izrečena Crno-meljkam in Črnomeljčanom, posebno gospodu predsed-niku čitalnice, ki so mene gosta v tako prijetno družbo sprejeli. Zgodaj zjutraj se podam proti gostiinici, kjer sem bil pustil svojo lahko popotno robo in naročil si posteljo; a ker je gostilnica že zaprta, sprejmem prijazno ponudbo gospoda učitelja in grem ž njim. Spal sem dobro, zbudilo me je jutranje solnce, ki je radovedno pogledalo skozi okno, kaj še delam v postelji. Naglo skočim s postelje in se napravim za odhod , a gospod učitelj me razveseli s ponudbo, da mi hoče par dni na poti druščino delati, ker ima ravno čas. Sedeva tedaj na voz, katerega nama je prijateljstvo skoro vsililo. Tretjič prelomljen program peš-hoje! Ta prestopek pa sem pozneje sam zagovarjal s tem, da je pot proti Ad- lešičem, katere sem imel zdaj na niti, ne le dolga, temuč tudi dolgočasna, brez vsake zanimivosti. Skoro je že poldne, ko se pripeljeva na Adlešiče. Vas je zeló raztrseena, tu pa tam gleda kamenje iz zemlje in leskovina pokriva griče. Streljaj od cerkve teče v globoki strugi Kolpa, unkraj se vidijo Hrva-ške vasi in vinske gorice. Z griča dol se vidi tudi grad „Podbrezje", močno, temno zidovje ob bregu Kolpe ali „Kupe(í, kakor pravijo, lastnina barona Apfaltrerna. „To je mikaven grad" — pravi moj spremljevalec, „nazaj gredé ga greva gledat." ,,Jaz nimam posebnega veselja gledat teh še zdaj stojećih prič robstva našega naroda" — odgovorim mu, ker mi je imé „Apfaltrern" zopet sprožilo neprijetne in britke misli. Pred župnijo, precej obširnim in dosti lepim po-slopjem, se vstavi voz, ki naju je sem pripeljal. Vesela, da ne bo treba več pretresati nama kosti, poskačeva na tla in posloviva voznika. Gospoda župnika, znanca in prijatelja mojega po duhu in peresu, ni domá, moj spremljevalec me pelje tedaj k gosp. učitelju, ki nama pové, da je gospod župnik šel z družbo v Marijin dol k ondašnjemu gospodu ,,plovánu", kakor tam imenujejo župnika župnije staroverske. Za njim tedaj, ker me je želja gnala, spoznati tega duhovnika in njegove farane. Gospod učitelj Adleški, ki je tu dobro poznan, se nama prijazno ponudi za spremljevalca, tedaj hajd na pot ! Dobre četrt ure in na meji smo in sicer na suhi meji brez vsega mejinega znamenja. Pač, znamenje je, in sicer vidno znamenje. Brž unkraj Kranjske zginejo ti sadna drevesa, le tu pa tam je še kaka samotna češplja, najbrže po kaki šogi tje zanešena. Hiše so borne bajte, živina leži med spleteno ograjo pod milim nebom, sploh je videti, kakor da bi ljudje nič ne držali na stanovališca. Revščina povsod gleda iz majhnih oken. Na polji med turšico , memo ajde skoro edinim sadom, kar sem mogel videti, zagledamo prve ljudi. Obrazi so vsem bolj črnkasti, iz njih strli neka posebna temnost. Oblečeni so sicer kakor Beli Kranjci, le ženske, ki imajo pa v obrazih isti čudni temni svit, se razločijo od Belih Kranjic s tem, da imajo nekaka pokrivala na štiri vogle in vsaka predpasnik crn. Videti je, kakor da bi po kaki reci žalovale. Ko smo memo polja koračili, nas pride vse radovedno gledat. Puščoba, revščina in zanikernost, ki se je tu povsod kazala, mi sproži vprašanje: Je li zemlja tako nerodovitna , da ne raste niti poljski sad niti sadno drevje, ali pa so ljudje leniV — Odgovori se mi, da zemlja sama na sebi ni nerodovitna , kar se kaže brž unkraj meje, a da so ljudjé zeló zeló zanikerni in leni, ter iščejo prihodka povsod rajše, kakor iz zemljišč. Zato jim tudi Kranjci nič kaj ne upajo in naši duhovni morajo z njihovim „plovanom" v dobrem prijateljstvu živeti, da je mir ob meji. Sploh pa so mi pravili, da narod ta je zeló zapuščen in malo vreden , čeravno si gospod „plován" na vso moč prizadeva prestrojiti ga v pridnejše in manj divje ljudí. Jaz se pri tej priliki spomnim , da je bila nekdaj v Kranjskem deželnem zboru izrečena želja in neki predlog sprožen, naj bi se ta kraj, ki je bil nekdaj lastnina Kranjske dežele , odloči od Hrvaške ter pridobi Kranjski. Temu predlogu bi jaz po tem, kar sem zvedel o Marijindolcih, pritrdil le pod tem pogo-jem, da se privzame le dežela, ne pa tudi ljudje. Mestu njih bi jaz preselil dol par sto pridnih Gorencev, in stavim svojo glavo, da bi kraj kmalu dobil vso drugo podobo, ker je zemlja gotovo rodovitnejša, vreme ugod-nejše, kakor na marsikaterem kraju na Gorenskem, kjer vidiš lepo polje in čedne vasi. Po tem se tudi ni ču- diti, da goveja kuga tu vedno čez mejo vhaja. Nemarnost in lenoba jo na vso moč po8pešujete. (Dalje prihodnjič.) unogovrstne novice, V* _ * Zima letoŠnja je zares Čudna. Ze prve dni t. m. je padlo skoro povsod v Evropi veliko snega in nena-vaden mraz do 14 stopinj je sem ter tje nastopil ; v Londonu so celó že 5. novembra imeli 21 stopinj mraza. Zdaj pa je tudi povsod odjenjala zima, in, kakor nekateri vremenski preroki vedeti hočejo, imeli bodemo ae povode nj. * Magjarskim dijakom so jo vsa dijaska društva v Berolinu po telegramu od 27. dne u. m. dobro zasolila, poslavši jim za njihovo sramotno obnašanje in barbarske nakane burni: „pereat!" to je, po naše: „Vrag naj vas vzame!" — nasproti pa so 8. dne t. m. Turki iz Carigrada poslali na predsednika Magjarske akademije telegram, v katerem se zahvaljujejo za bratinska razodetja srčne ijubezni in izrazujejo iskreno hvaležnost za njihove simpatije z navdušenim klicem : Živili Magjari! Živili verni prijatelji in zavezniki Turčije! Politične stvari. „Slovanské simpatije Slovanu niso greh." Kaj vraga! — si bode mislil marsikdo naših bral-cev — kaj pomenijo te besede? in od kodi so? — Prišle so iz ust ministra Lasserja, iz ust ministra strogo ustavovernega. Kako li je to prišlo? Tako-le : Znano je, da imajo priviligirani ustavoverci Dunajskega državnega zbora že od nekdaj strašno piko na c. k. namestnika Dalmatin-skega , barona Rodica — menda zato, ker je, dasi-ravno Slovan po rodu in mišljenji, vendar-le c. k. deželni namestnik in to še z vojno oblastjo. Da se mora tak člověk prej ko prej prekucniti s predsedni-skega stola, to se Dunajskim ustavovercem „par excellence" popolnoma naravno in liberalnim načelom pri-merno zdi; zato so tudi unidan v državnem zboru přijeli za sulico in naměřili ž njo proti Rodiču, natol-cevaje ga, da je ud ,,omladine". Kakega zmaja, kako pošast si priviligirani Dunajski „ustavoverci" pod to ..omladino" mislijo, to nam ni znano; a strašna pošast se jim vendar-le mora zdeti, ker po njihovih mislih bi Rodič zaslužil najmanj strasno preiskavo. Pa res! Cesarsk namestnik, cesarsk general in baron — pa ud „omladine"! Kaj more strašnejšega biti! Toda glejte čudo! To v zboru proti Rodiču na-merjeno sulico, ki bi ga bila imela skoz in skoz pre-dreti, vjame — — njegov predstojnik minister Lasser sam in ošteje tistega, ki jo je prvi přijel. Velika osup-njeno8t nastane na to med razvajenimi ustavoverci. Al to niso vrabci , ki bi se dali oplašiti s prvim strelom. Ce s te straní ne gre — si mislijo — poskusimo z druge. In res, v seji proračunskega odseka je glasoviti dr. Giskra spravil vprašanje „o obnašanji Dalma-tinskega predsednika" na oder, in sicer podprt na neko telegrafično pritožbo 2000 besedi od somišljencev v Dalmaciji. To je po Giskrovih mislih morala biti bomba, ki Rodica gotovo vniči. Al najboljši računarji se včasih zmotijo in naleté; tako tudi Giskra. Minister Lasser ga je zavrnil z besedami, kakoršnih Giskra gotovo priČakoval ni — najmanj iz ust ustavovernega ministra. Iz odgovora mini-strovega vzamemo le par najvažnejšib stavkov. Najprvo minister odločno odbija natolcevanje, da bi bil general Rodič ud „omladině", katero dolžé Magjarski prena-petneži veleizdajalskih namenov, dasiravno ji tega niso mogli nikdar dokazati. Ministru se to natolcevanje tako malo verjetno zdi, „da, kar se njega tiče, se mu se ni opravičeno zdelo, Rodica o tem le poprašati, še manj pa sprožiti kako preiskavo." Najvažnejši pa je konečni stávek Lasserjevega odgovora, ki se je glasil na to, da Rodič si prizadeva v Dalmaciji osnovati „srednjo", avstrij ski mislečo stranko in da so Dalmatinci po njegovem vpljivu v državnem zboru že večkrat pomogli ustavoverni ministerski stranki, to je le zasluga Rodičeva. On (minister Lasser) dobro vé, da Rodič je Slovan in goji simpatije do slovanstva, a zavoljo tega ne zasluži graje." Te ministrové besede so hudó razdražile Giskro. zagrizenega protivnika Slovanov in njegove tovariše, nam pa so le besede v smislu pesnika „Worte, nichts als Worte", kakor jih sila časa nanese. Slovan biti in slovanské simpatije gojiti, je v Avstriji in M a gj a rij i še zmirom pregreha, kajti če si Slovan in kažeš Slovana, zmirom si na sumu, da si panslavist, pred katerim se ustavoverci trikrat prekrižajo! Vsaj še nismo pozabili Beustovega izreka, „da Slovani se morajo ob stěno pritiskati". Pa recimo, da bilo bi dandanes v ministerskih krogih prodrlo boljše prepričanje, katerega následek bile bi omenjene Lasser jeve besede; — kako pa se ž njimi vjema neprestano zase-ganje najbolj slovanskih listov in sicer večidel zavoljo tega, ker kažejo simpatije do slovanské reči?! Zato naj ne misii minister Lasser, da gori navedene besede Slovani Avstrijski za kaj več imajo kakor za besede, dokler se ne vresničijo v dejanji! Ustavoverci pa naj se tolažij o s tem, da po ministrovih bese-dah Avstrija brez nevarnosti more strpeti enega sa-mega Slovana, ki jim je po svojem vplivu naklonil to, da so s pomočjo Daimatincev državni zbor si proti ustavi odlušili od deželnih zborov in s tem zagotovili centralistom tisto moc, ki jo do danes še v svojih rokah imajo. Govor poslanca Hermana v zbornici poslancev 11. novembra o predrugacenji politične uprave. Ker celó ustavoverni poslanci priznavajo, da vsled postave od 19. maja 1868. leta vpeljana naprava političnih gospósk po deželah našega cesarstva ni nič prida, je že pred dvema letoma poslanec Gol 1er i ch stavil predlog, naj se politična uprava predrugaci. Ta predlog je dolgo počival v miznici posebnega odseka, kateremu je bil v poroČanje izročen. Zdaj je odsek vendar přišel s svojimi predlogi na dan , in 11. dne se je začela razprava o njem v zbornici poslancev. Poslanec Herman je med prvimi govorniki bil, ki so besede prosili o tem predmetu, in ker je njegov govor jako tehten , podamo ga svojim bralcem od besede do besede. Tako le se je glasil po stenegrafičnem zapisniku: „Neprecenljivo blago za svobodoljubne državljane, pravijo, je samovlada. Jaz bi pritrdil tej pohvali av-tonomije , Če bi se ne reklo s tem, naj kmet opravlja opravila uradnikov, ampak da bi se šio nekoliko dalje, in sicer tako daleč, da naj se dežele vladaj o same. Državi gospodstvo, deželam pa samovlada! to zahtevata red in pravica. O politični upravi dežel in o organizaciji njihovih gospósk bi prav za prav ne bilo tukaj govoriti, ker one po pravici niso zadeve državne, ampak dež eine, zato ne bodem tu razkladal, kako naj se prestrojijo in tudi ne bodem kritikoval do- in oskrbuje. Dobro bo, da si tega duhá Dunajské dr-tienega reforminega nas veta. Za-me ima ta stvar to vrednost, da mi priliko in opravičenje ponuja, zopet žave nekoliko bolj natanko ogledamo. (Predsednik govornika opominja, da naj bolj spoštljivo pognati državnopravno vprašanje in pa ozreti se govori o monarhiji, državi in vladi, kakor doslej, rekši, da on na upravno sistemo. Država tudi ni zmožná koristno ne pozna nobene Dunajské države , ampak le državo Avstrij-premeniti politične uprave, in je brez sile tudi preme- sko-ogersko. To, gosp. govornik, prosim, imejte pred očmi. niti ne more, ker se po enoličnih (enokopitnih) postavah (Dobro! na levi in v središču.) ne more ozirati na različne zadeve različnih dežel in lu ui v ci L § i^.^iiu £jcA\jk\j v lauuui.iu uu^i, iU Herman nadaljuje: In jaz prosim dovoljenja, u« ker bi se morale vsled te premembe ob enem premeniti smem za dežele zahtevati ravno tako spoštovanje. Rekel da občinske in druge od deželnih zborov sklenjene postave sem da si je treba bolj natanko ogledati tega duha katerih pa deželni zbori ne bodo predrugačili , da bi razvideli bomo, da ni dober, ampak sovražen duh ) ) ■BIUH IHMRPIHHi m 1HHIHP. HRMM .(■■■■■■■I H potem država še bolj centralizovala. Po takem ni ga je centralistična sistema rodiia in ki zopet to sistemo pričakovati, da bi deželni zbori nasvetovanim politič- podpira. Prepir med narodi in državo nima nobenega nim ekspozituram, dokier so one državne gospo- vpliva in nic ne pomaga na-nj kazati; ta prepir je sad ske, žrtvovali avtonomijo občin, kakor predlog hoče. Ne Dunajské politike , ki neslogo seje med državo in de- to je potrebno, da bi se država vtikala v vse, ampak potrebno je to , da država sama sebe in svojo sistemo želo 7 med sosedi in sosedi v vsaki deželi posebej. Jaz sem rekel 7 predrugači, in deželam prepusti, da se po svojih oko uprave v obraz posvetiti liščinah in potrebščinah vravnajo in živé po svoje da bocem dubu Avstrijske politične da se vidi, da ta duh, ki ga je centralistična sistema rodila, ni dober, ampak sovražni Vspeh njene uprave je premajhen , da bi dežele dub, ki nemir delà med narodi, seme razpora seje med cesaratvom in deželami. med sosedi in sosedi in celó v nje nih še za naprej in za vselej svojo osodo pustil rokah. Država je, in to brez pooblastila, dosedaj oskr- med prebivalci posamesnih dežel. bovala kraljestva in dežele, ter brez vednosti deželnih na Dunaji kaj slišali o tem. da ne vem. ali so Jaz to je koristno 7 zborov in za njihovimi hrbti drage organizacije vpe- je prav in da so postave dostojnosti in nravnosti nego upravno terim so tudi državne uprave podložne , če noČejo ■ ■HHHflHHÉÉHM HiHH daje ljala, a naposled nič druzega ne dosegla in bode zmesnjavo, strašansk kup gosposk in postav, število napačnih svojih poskušenj gotovo pomnožila, če kar kada mi- zopet organizira vse na dvoje gre. Al praksa, s katero se delà sliti, da se na Dunaji priznavajo k onemu nevarnemu načelu, da politika nima nič opraviti z moralo. (Veselost.) Državi se imamo zahvaliti za pokvaro občinstva Kako bi drugače mogoče bilo, da država, ki se sama po deželah, in za javno nevarnost, za drago zmešnjavo imenuje stranko in se kot stranka tudi obnaša, si vse v ljudskem šolstvu in za popačenje nravnosti, za ska- dovoli, po čemur jej sla gre in za kar ima ravno moč ljeni verski in narodni mir; na kratko rečeno, za svoj gospodarski in nravni propad se imajo dežele edino zahvaliti državi, Dunajski vladi 7 tako 7 pravici reči, da vse naše nadloge prihajajo (Veselost na levi.) Vrh tega pa države, ki se v vse vtika tako, da ni nobena pravica,^ nobeno imetje, nobena svo boda več varna pred njo. Ce opomnim na nekatera de da se sme po janja upraviteljstva, katera kažejo jako široko vest dr 7 IZ Du- zave 7 nočem na nikogar kamenja iueati dokazati naj a 7 pa tudi hočem, da upravna politika nujno potřebuje prenaredbe reforme. O njenih krivičnih volilnih redih in umetno vse spridi, prav za prav še ni, kajti Avstrijske države pridobljenih vecinah ne govorim; to pa vprašam: ali m 7 ampak zveza je posameznih držav , to je cesar- mar centralistična ustava ne obstojí iz oropanih narod- stvo. Imé država namesti Avstrijanske monarhije je skih pravic? (Veselost na levi.) Ali ni bil chabrus javna prekucijsko (veselost) zato, ker je v nasprotji z zgodo- politična goljufija in se mar ne opira državni zbor na vino in notranjim bistvom cesarstva. Vsaj poznate oni chabrus? Ce se slovanskim narodom njih jezik ropar-patent, po katerem so se dežele Habsburške zedinile v sko jemlje ali pa počasi in skrivaje krade, ali ni to nenravno? In mar se to ne godi? Da! sistematično se eno celoto in v katerem je vedno le govorjeuje o deželah Avstrijskih. Na kaj neki se opirajo vladarske pra vice cesarske dinastije, če ne na godi in vkljub 19. Nj. ekscelencija naučni minister dvestransko pogodbo, bi lahko mnogo o tem povedal, kako se delà politika ki se pragmatična sankcija imenuje in ki varstvo daje po narodih. Poglejmo tudi, kako država s katoliško tudi p r a vica m deželnim. Okolišcine v Avstriji so tako cerkvijo ravná in drugim ž njo ravnati pripušča posebne, da se, na priliko, dinastija odpovedala pra- si morete kaj grjega > vice do vladařstva, če bi te pogodbe ne držala. Ker bolj Ali nepoštenega in nepolitične- pa jega misliti? Ali se zaveda tega, da se morate cerk-to na Dunaji prezirajo in se vedno kot država obna- vena in posvetna oblast druga drugo spoštovati in pod- šajo ter ne morejo opustiti 7 da bi dežel in narodov ne gnjetili in po svoji samopridni misli ne preobračali, zato pirati 9 če se hoče družbinski namen izvrševati? Ali ni gre vse navskriž; od bilo prejšnje ministerstvo, ki je hotelo mir med narodi tod zmešnjava v državi in deželah. odstranjeno, in sicer potem , ko je imelo v državnem Ce se pa že o državi govori, bi clovek mislil 7 da narodi in dežele skupaj so država, a o tej državi je zboru većino dveh tretiin zase? In ali ni bilo minister- ki je potem stopilo na krmilo, Slovanom , katoli- 8tV0 ----—-------- j ? ~ v .j ----— „. r ~ — "" —* —- ) . , takrat govorjenje, kedar je treba daj a ti in delati. čanom in konservativcem vseh narodov političen udarec Na Dunaji se je nekaj osnovalo, kar se v nasprotji z v obraz? Njegova dejanja so to potrdiia , in najbrže uno skupnino vede kot država in to skupnino rabi tudi zato tako dolgo stoji in tako trdno. Ali ne goji za vladni materijal in za molzno kravo, in to je Du-, oficijelna država grdo nehvaležnost? Ali ne zatajuje ti najska birokracija s svojimi namečki. Ce se pa pomisli, stih, ki so se za njo žrtvovali, in se linevklanja sebi v kakošne ljudi so nam razna ,,purgarska" ministerstva nečasfc onim, ki so jo izdali in tepli? In kako se spo- v Dunajské kancelije pripravila, in s kakošnimi last- štujejo pri nas dane obljube in pogodbe? Jaz ne verja-nostmi, nameni in po kakošnem življenji so nam jih mem, da ima Turčija manj vladarskih dekretov in slo- vrinila, se pač tudi od te strani lahko ume nevolja vesnih zagotovil, ki pa se ne izpolnujejo. Ali se ne po-dežel, ki nočejo, da bi jih taka država vodila in po sluša vedno bolj na tuje države in se ne iščejo vnanje ministerskih ukazih in uradnikih v podobi odvisnih na- zveze dvomljive vrednosti, namesto da bi se iskala zveza mestnikov na vajeti imela. To nenaravno razmero med z lastnimi narodi? Ce se toliko let malomarno gleda državo in deželami še bolj nestrpljivo, samovlado dežel še bolj potrebno delà duh, v katerem se država vlada nesreča ginečih narodov in kvara nravnosti, ki je huja? kakor vse zgubljene bitve, opiraje se trdovratno na ustavno pismo, če se pusti ali celó pomaga ) da ena da je slavni pokojnik daroval jugoslavenski akademiji klika bodi narodom po glavah in se ne more odločiti k s svojim bratom Ambrozom 10.000 gold., našemu vse-pravičnosti : ali se to more imenovati vladanje? Ce je učilišču pa je sam podařil 5000 gold. Obdaroval je že vso oblast na Dunaji skupaj pograbila, zakaj se ne zdatno tudi društvo sv. Jeronima , društvo Matice in rabi na korist narodom? Narodi in stranke so že davno druga nasa narodna društva. zgodovini naroda na- pritožna pisma svoja vložili, zakaj se ne razsodijo ? Kam šega bode blagi Nikola Vranicani živel na veke. Bodi bo to prišlo, če oficijelna vlada, ki bi morala biti vsem mu zemljica lahka ! izgled, v ♦ aaauiu uiiii u oiau lugivu ««ju i pu tuu i« nivuui j'i » 11 rala oficijelne države — gospoda moja — nas v pogubo litvi 29. oktobra je v vsakem oziru slab izgled daje? Otrpnjena mo- Mekin pri Kamniku 18. nov. Pri srenjski vo- bil izvoljen Anton Z agar iz Godič ki je ključ do vseh naših trpljenj, do vseh naših za župana, Jakob Sitar iz Jeranovega in Jernej Perne vodi, zagrizenosti, do naše notranje in vnanje nezmožnosti, iz Godic^pa za svetovalca. do one omahovalne politike, ki domoljubom rudeČico v St. Janza na Dolenjskcm 19. nov. obraz sili, in ki delà Avstrijo za alijance nezmožno, ker imajmo tukaj novo^esto na Veliki Cirnik ni zanesljiva in odkritosrčna. Brez morale tudi v poli- Zdaj y al tako, da se Bogu usmili ! Ko Je unidan J. Majcen iz St. Janža tiki ne gre, brez nje ni poguma. Morala v državni upravi se peljal s svojim težkim vozom, sta se konja na sredi je narodom za življenje potrebni zrak, brez katerega ne ceste do vampa v blato pogreznila, da so ju težko ven morejo obstati. dobili. To so pač čudni možje , ki take ceste delajo ! Ne m orale n je centralizem zato, ker je znamenje Namesti da bi jo bili peljali le dva metra v stran in bi neprestane zlorabe moči na njegovih tleh so izrastla bila v suhem, so jo naredili v lužo in močvirje! posilna dejanja, katerih sem omenil. Centralistična si- Ljubljane. nepopisijivo radostjo smo tudi sterna ni zmožná ni zmozna y da y da bila moralna in moralno delala, tu brali govora poslanca Hermana in grofa Hob en- pod načelom morale vse narode zje- war ta v zbornici poslancev o reformi politične uprave dinila k zložnemu življenju druzega, k zložnemu delo- v našem cesarstvu. To so bile mogočne besede, vsa- vanju druzega z družim. Izigraje enega proti druzemu, cemu pravému Avstrijancu iz srca vzete, o katerih radi da bi na ta način pod jarmom imela vse, delà svojim verjamemo , da so potrle ustavoverce v zboru, pa tudi tudi ne- narodom življenje v državi nestrpljivo , pa se priljudno delà na vzunaj. Ker država ne rabi svoje oblasti na pravi moralni način vspeha; vsakemu zunaj zbora, ker vidijo, da se bliža konec njihovemu gospodstvu. Kako „majhen" je bii s svojim govorom Jel nihče več ne želi dr. Giskra, sostvarnik politične uprave leta 1868. y na- Je vse eno ali pa se mu še dobro sproti tema velikanoma! Po pravici pravi ,,Politik" ,vola zgrabi! pri rogovih o da zdi, ako se državi primeri kaka nesreća. Da država s govoru Hermanovem svojo sistemo in svojo politiko tudi na vzunaj ni zmožná in o govoru Hohenwartovem, da so se čuli na strani delovati, to dokazuje njena politika onemoglosti ob uri, levičnikov zdihljeji, da ta govor je njih „nagrobni ko se rodi nov svetovni red. govor". Hermanov ves govor prinesemo v današnjem listu, Hohenwartov pa drugi pot, ki je dvakrat govoril, Velika država , tako govori Avstrijsk domoljub in politik, katero njena politika tako daleč spravi, da svo- ker prvikrat je moral prenehati s svojim celo uro tra-jim narodom ne more vdihniti Ijubezni, svojim prijate- jajocim govorom zarad^ omedlevice in ga končati še ljem ne zaupanja, svojim sovražnikom ne strahú. Ťaka drugi pot čez dni. Enoglasni so vsi časniki o tem, država najbolje" storida testament naredi, kajti njen da je njegova beseda naredila v vseh krogih nepopisljiv obstanek se nagiba h koncu. Omahljiva politika in po- vtisek. In ini moremo ponosni biti, da ga ustavoverni lovičnost pričate zmirom slabost značaja ali razsojevanja, govorniki mnogokrat^ imenujejo „der Abgeordnete von in kdor ene misli ne more popolnem pojmiti in izvesti y y Krain" da je naš poslanec, poslanec Gorenjcev ki ta ni sposoben za državnika, najmanj pa še za Avstrij so izbrisali oskrumbo „mladih" Notranjcev y ki so pri skega, ki mora v svesti si cilja in pa navdušen z nrav- volitvi grdo rogovilili proti njemu in si za svojega za- mmi načeli , trdnega koraka naprej stopati XilLU* UMUWU } il UUV^U aoiuaw U W p l U J ObUJ^abJ y ai\U LJ \JKJ\Š y da osrči prijatelje monarhije in razoroži njene sovražnike. ako hoče, stopnika izbrali 7 / f « • dr. Razlaga. (Sejm sv. OŠpete) je bil prav mrtev, brez kupčije y Imajo na Dunaji moč in voljo , s temeljito spre- še živinske ne. menjeno sistemo in s pokličem drugih mož na čelo oteti (Odbor Matice slovenske) razpošilja ravnokar ro- državo gotovega propada, tega ne vem; a toliko rečem, doljubom po slovenskih deželah pÍ3ino , v katerem jih da narodi Avstrijski s trahom in občutkom neogibljive vabi nabiri slovenskih imen gorá y vodá y kraje v itd. katastrofe gledajo v prihodnost in da je država vsa- svoje f*re za toliko potrebno pravo domaće zemljeznan- kako dolžna, deželam njihovo dozdaj utrgano dedšino stvo- Drug» Pot prinesemo celi ta poziv izročiti v samoupravo. Deželam je treba samostoine, eembra pa ima Matičin odbor svojo sejo _ 1 _ 1/ \) 7 Ift •• 1a v 1 1 9 dne de- Knjige nravno-ozbiljne, složne, krepke, stalne vlade, ki njihove zemljepisi za letošnje leto so za razpošiljanje pripravljeni. (.Družba kmetijska) ima danes svoj občni zbor. seji mestnega odbora), ki se je začela 16. dne zadeve oskrbuje z ljubeznijo in razumom, da se zopet okrepčajo od one siromaščine , v katero jih je pahnilo onemoglo, strankarsko Dunajsko gospodarjenje, ki ima t. m., pa ne koncala oni dan, ker so že same interpela- poguma proti svojim lojalnim narodom"in"stránkám. ciJe župana veliko časa povžile, poročamo prihodnjič. Cesarstvu gre vladařstvo, deželam samo- pa nič, („Sokolov večer" zadnjo soboto v čitalnični go- vlada, centralistični Dunajski državi zato, ker v pravnem oziru ne veljá nič, v monarhičnem pa tudi ne veliko. (Dobro! dobro! na desni.) stilnici je bil prav živahen ? Jeločnik ga je prav Nasi dopisi Karlovca 18. nov. Naj sprejmó „Novice" ža- mikavnega napravil. Petje je bilo izborno , kakor na- vadno, godba domačega šaljivo maskiranega orkestra dobra in komična. Posebno veselost je vzbudil šaljivi duet „postreščeka in komisijonarja", ki sta ga gospoda Jeločnik in Bizjak jako dobro pela. „Slovenski pregovori in izreki" , predstavljeni v uganjkah ali živih po-dobab so bili prav kaj novega in zato posebno všeč au uuiwivu "V I • A1MJ VJUJV jjiwu^^ £ia- uuuau y o \J uju pia V JOk c* j uu vg^c* AU u a tu ^uouuuv »QV>Vj lostno vest, da je 15. dne u. m. po dolgi bolezni v 70. občinstvu. Ker se dadó izpeljati brez stroškov in po- letu eden bov. svoj starosti umri baron N i k V sebnih priprav bili pripravni posebno za veselice po jodličnejših in najzaslužnejših naših domolju- vseh naših čitalnicah, katerim bo gosp. J. Aléšovec potrdilo teh svojih besedi naj vam služi le to, v Ljubljani prav rad postregel ž njimi, če se do njega obrn ej o. Prostori čitalnične gostilnice so bili polni UUIUVJU« 1 1UDIUU VlVUiUlVUV/ ^UOWIUIVV OV uju UUUilj in gostilniČar je z jedjó in pijaČo, posebno z izvrstnim pivom pokaza!, da njegova gostilnica ne zasluži tako 23 let star in v Celovcu 16. dne t. m. je stal glasoviti hudodelec Fran ce scon i pred porotno sodnijo. Ta člověk, po rodu Lab zanemarjena biti , kakor je to bilo zadnji čas menda največ po hujskanji nekaterih, katerim je razpor načelo. bil. zeló W ** * ; 0F imr'0* I je več časa trgovsk agent ena oseba, je přetekli mesec na Dunaji, bival j\j uujoaauji ucaatci ju, nabcuui jo laa^ui uavíCtu. v^i je uauuji oao uivai, pOStnega pÍSmOUOSa Gliffa gn (Slovensko gledišče.) „Lowoodska sirota" v gle- zovito umořil in to po prav prekanjenem načinu. Šelj gro dišči, na čast godú presv v obče dobro predstavljena in s pohvalo sprejeta je posebno zasluga gospice Podkrajškove cesarice razsvitljenem, je bila namreč v Dunaj bližnj mesto Wienerneustadt in ondi > kar gospé ekaj denarja z napisom na svoje ime na pošto dal ter se potem zopet na Dunaj vrnil. Namen tega Je bil pi3monosa ki d iz pošte ljudém don m Odi jeve in gospoda Schmidta. Tudi nove igralke so se za novinke vrlo držale. Hiša je bila zeló polna. Tretja letošnja predstava bo v pondeljek 27. dne t. m. pismonos v Wiener Neustadtu na pošto dani denár iz večkrat veliko denara ima, umoriti in oropati Ko mu z igro Robin" >> Ena se more omožiti", „Išče si imena u in „Dr. vse tri prav mične igre (Čitalnica nasa) začne zimsko sezono z besedo poste pri s pištolo v , vzame pismo, v tem hipu pa pismonoša vstřelí. Nesrečni pismonos, se vé da se ^ W W w ^ w V W VA«« » w» w WM * J/ % M III V/ 44 vy W ^ KJ U grudi na tla. Ker pa ni bii hipoma mertev mu J — v un/uvum — wvuvwv " " - jj . v.«. " " «»«• «v» J/« " I ^ U LU t. lu t 1 VO " « LUU prihodnjo nedelj o zvečer. Program se udom razpošlje vveže vrvico okoli vrata in ga davi; ker pa tudi to ni kmalu. pismonosa naredilo popolnoma mrtvega, mu adnj veljá : y Okrožnica ministerská od 29. julija še zmirom vrat přeřeže, pobere pismonosu iz poštne torbice vsa ,Slov. Nar." " in „Slovenec' in soboto. sta skusila to v petek denarna pisma v znesku 13.000 gldt in nekaj čez je doprinesel to hudodelstvo (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacherica" v svojem in pismonosa mrtvega zaklene listu britke solze pretaka o nenadni smrti Višnjegor- potem po železnici v Celo skega B r e gar j a — edino le zato, daje po njem . Ko pustí svoje stanovanje Nemudoma bití jako ^ uuui uuui icu1 u1u uicu1 ult uu1uk.ui1, občutljiva zguba zadela ustavaško stranko Kranjsko." potem pa zapustí Celovec, rekši, da gre svojo mater v otrokom imel ond bodi tebi nič meni svojo ljubico z par dni okoli Višnjegorcih je stari šaljivi pregovor, da „imajo polža priklenjenega", od Bregarja se je pa reklo Višnjegorce na ustavoverski ujzdi, moralo je res tako biti. 9 da ima on in po „Laib." spisu Milan na Laško obiskat. In res se podá po železnici na pot, al na postaji v Francensfeste ga po policijskem popisu spoznajo in zasačijo ter na Dunaj tiraj pismonosa usmrtil. 16 t. m Novičar iz domaćih in tujih sodnijo, kateri ta j i 1 , kjer je stal pred porotno ^«„w* xj. kar je storil. Na vprašanj je vendar tako grozovito s pismonosom ravnal dežel. Iz Dunaja. — Včeraj se je končala v zbornici po- přeřezal, je rekel je pervič vstřelil, potem dávil in mu na da to storil adnj zakaj , da ga še vrat zato — • • *~J — , «uviuiu. i^v pviwíl«», JVy l^aoi, U(t JC LU OlUIU 1C iàcHU , slancev razprava o politični upravi. Govorilo je ne še popolnoma mrtev ne bi preveč trpel mnogo poslancev, a nikogar ni bilo, ki bi bil trdil, da niki so grozovitega hudodelnika je 8edanja osnova političnih gospósk dobra; slišalo je umora krivega spoznali, in sodnij ministerstvo mnogo britkih besedi od svojih lastnih privržencev; državopravna stranka pa ni le obsodila politične uprave, ki so jo stvarili Giskra et consortes, krivična lica h obsodila, s da po střelu Porot-zavratnega ga je na smrt na gi Prav tako tem, da ga noče milosti cesarjevi Vsaka sodba bila bi ampak obsodila je tudi celo vladno sistemo. Kakor na Iz Dalmacije. Volitve volilnib mož za volitev drugem mestu rečemo, sta se z oštro, pa temeljito kri- poslancev v deželni zbor so se izvršile z lepo zrnato tiko najboij odlikovala Herman in Hohenwart, in narodne stranke. Zato je tako silno v butgetnem od- posebno Hohenwartov govor je na ministre naredil oči- boru divjal dr. Giskra, Bojamonti ev kum in Ljubiše viđen vtisek. On je pri tej priliki razložil svoj federa- pokrovitelj. Ker so se tako srečno izvršile volitve vo- listični program, iz katerega se lahko razvidi, kako se lilnih mož po deželi, upati je, da so tudi volitve pohode vêdel, če zopet pride na krmilo državno. Da bode ministerstvo še hude ure imelo od svoje lastne stranke, to kaže nekaka prestrojitev slancev 18. dne t. mvza narodno stranko srečne bile. Iz Istrije. — Ce tudi se niso volitve v deželni zbor tako izvršile, kakor so narodnjaki želeli, so vendar us ta v over ski h klubov za oni čas, ko pride nova za narodno stran mnogo bolje, kakor vsa prejšnja leta. ~ bo pogodba z Ogersko v obravnavo, ki pa se bo menda začela po medbožičnem prestanku državnega zbora. V se Sloga' Res, da pravih naših ljudi — pravi naša tudi to pot malo v zboru, al duhovniki in uradniki, ki • v • tej razpravi bo menda, kakor je podoba, Sk e n e niso našega naroda , bodo pravičniši proti nam, kakor je to bila dosedanja večina Poreškega zbora. dogodbah na jugu danes zavoljo pičlega prostora zvonec nosil. Zdaj se je izvedel račun Dunajské razstave leta 1873., po katerem moremo pač reči: Bog nas varuj ne moremo obširno pišati; več tacih razstav! Dohodkov je bilo stroškov pa 19 f milijonov ; 15 milijone milijonov, naloženih dav- toliko povemo, da mirú ne bo, ker Rusija pogojem drugih vlad noče pritrditi. keplačilcem, je tedaj maslo tistega „volkswirthschaft-lichen Aufschwunges", ki ga je v nebó sedanje ministerstvo kovalo leta 1873. Pre8vitli cesar ni potrdil klošterske postave, ki jo je sklenil lani državni zbor. Liberalci se hudo jezijo, katoličani pa so hvaležni cesarju. Ministerstvo je te dni zbornici poslancev predložilo postavo o tem, koliko naj se za prihodnje leto v našem cesarstvu nabere rekruto v. Barometer burze kaže na neugodno politično V Žitna cena v Ljubljaiii 18. novembra 1876. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 9 fl. 10. banaška 10 fl. 94. tnrsice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. rži 6 fl. 40. ječraena 4 fl. 70. prosa 4 fl. 70. ajde 5 fl. 85. ovsa 3 fl 57. Krom pir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 17. novembra. vreme, kajti ažijo srebra gre zmirom više in je včeraj Unirani državni dolg 60 fl. 60 kr. Ažijo srebra 109 fl. 75 kr. bilo 12, cekini pa so stali na gold. 12 kr. Narodno posojilo 65 đ. 70 kr. Napolendori 10 fl. 2 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj