t l\
N, \ nAi Onn »inLiounwr i inniunu
S : ■ »■■
¿agtam % 4 JUL. 1913
Št.
¿.it Beilagetf

3.1
riboi\ dne 24. julija 1913.
Tečaj XLYII.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroški
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — No
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice.
Na Balkanu.
Bolgarija je naznanila rumunski, srbski in grški vladi, da sprejme vse njihove mirovne pogoje. Radi tega je pričakovati, da se te dni sklene mir ali pa vsaj premirje. S tem je Rusija dosegla to, kar je želela, popolno ponižanje Bolgarije.
Bolgarija je morala zaprositi za mir, ker je popolnoma odrezana od sveta. Na vseh straneh so jo obkolili sovražniki. Brzojavna zveza z drugim svetom je v rokah Rumunske in Srbske in zato pride le to v svet, kar ti dve državi dovolita. Dovoz živeža za armado od zunaj je nemogoč. Ljudstvo ob mejah je prestrašeno, ker od vseh strani koraka sovražno vojaštvo proti Bolgariji, zato se zateka v glavno mesto So-jijo. Nad 60.000 beguncev z mej se nahaja že v Sofiji. Ljudje, pribegli iz vseh vetrov, širijo najgorostas-nejše novice. Tudi živeža je začelo v Sofiji primanjkovati. Po deželi se je bati gladu. Polja so pomandra-na in niso obdelana. Ako se še nekoliko dni zavleče sedanje stanje in ne sklene vsaj premirje, bo vse ljudstvo glasno kričalo po kruhu. Tako so Srbi in Grki maščujejo nad ljudstvom, ki je držalo hrbet za najsil-nejše turške napade, da so si med tem lahko zasedli zemljo, ki je po pogodbi in narodnosti bolgarska.
V teh zmedah so celo Turki dobili zopet pogum ter so šli po zemljo, ki jim je bila pred kratkim od Bolgarov vzeta. In tudi proti temu sovražniku se ne gane niti srbsko niti grško orožje, češ, Bolgarija je v vojski proti Turkom storila svoio dolžnost, da nam jih je potolkla, sedaj pa zopet lahko vse pridobljeno izgubi, če le mi svoje obdržimo.
Vedno bolj jasno postaja, da je hotela Rusija to bratomorno vojsko. Na eni strani je obetala Bolgariji, da jo bo podpirala. Ako se zaplete v vojsko zaradi pogodbe s Srbijo, na drugi strani pa je hujskala Srbijo in Grško, da se ne smeta udati. In ker se je bilo bati, da bosta Srbija in Grška sami za-se vojaško preslabi nasproti Bolgariji, je še Rumunijo pridobila proti Bolgariji in tudi v Carigradu ni ganila z mezincem, da bi turške poražene čete ne šle po Odrin in o-zemlje. Zakaj je Rusija to hotela? Ker noče velike Bolgarije, ki bi drugim balkanskim državam narekovala politiko, morda kedaj tudi politiko proti Rusiji, ampak njena volja je, vse države na Balkanu naj bodo približno enako velike. Zato je morala biti Bolga-
rija sedaj ponižana in tepena. Sicer pa Rusija dobro ve, da govori srbsko-bolgarska pogodba za Bolgarijo in da je makedonsko ljudstvo po govorici in značaju bolgarsko, vendar tukaj ne govori pravica, temveč politika.
Bolgarija je tekom zadnjega tedna dobila novo vlado. Dr. Danev, ki je spretno vodil pogajanja v Londonu, se je izkazal za nespretnega voditelja politike. Brezpogojno je zaupal Rusiji, da ne bo pustila Bolgarije ponižati. Zaračunil se je. Na njegovo mesto je stopil kot ministrski predsednik Radoslavov in kot zunanji minister Genadiev. Oba sta pristaša sa-mostalne bolgarske politike, ki ne stavi vsega na tuje kocke. Takoj sta začela pogajanja s sovražniki, ker je dr. Danev čakal, dokler ni bila Bolgarija popolnoma v pesti, obdana od vseh strani od sovražnika.
Nemčija na Balkanu.
Kakor smo že večkrat poročali, je bila od vsega početka Nemčija ona država, ki je hujskala Rumunijo proti Bolgariji, naj se bori za prvenstvo nad balkanskimi državami. To se je opasalo že v vojski Bolgarov proti Turkom, ko je morala Bolgarija odstopiti Rumunom Silistrijo. Hujskanje Nemčije je bilo pa sedaj tem uspešneje, ker je tudi Rusija hotela, da se Rumunija postavi proti Bolgarom in njihovo moč o-meji. Rumunija ima protestantsko vladarsko hišo Holien-colercev, .dočim izhaja bolgarska vladarska hiša iz katoliške rodovine Koburžanov. Izve se pa sedaj tudi, da Nemčija podpira Srbijo^ in Grško. Da podpira Grško, so zopet rodbinske raz ae;:e \raes. Grška kraljica je sestra nemškega cesarja Viljema. Da podpira tudi Srbijo, je zgolj nasprotstvo proti Avstriji. Nemčija lioče, da je Srbija čim večja in da ima potem Avstrija vedno opraviti na jugu z nezadovoljneži zunaj in znotraj države. Nemčija bi tudi ne ganila z mezincem, ako bi kedaj Hrvatska, Bosna in Hercegovina ter Dalmacija pripadle k Srbiji. Le slovensko zemljo in Istro hoče ohraniti pri Avstriji, kajti nemški most do Adrije ni iznajdba avstrijskih Nemcev, ampak pruskih. V avstrijskih zunanjepolitičnih krogih vlada nad zadržanjem Nemčije opravičena nevolja. Razmere med nami in Nemčijo niso nič kaj prijazne. Vidi se, da Nemčija dosledno zasleduje takozvani Se-nererjev program, po katerem naj bi se Avstrija o-slabila in potem postala čisto navadna zavezna državica Nemčije.
Za Avstrijo je skrajni čas, da se nasproti svoji hinavski in nepošteni prijateljici postavi na lastne noge.
Zahteve bolgarskih sovražnikov.
Rumunija si ni upala proti Bolgarom, dokler so bili močni, nastopiti; ko so oslabeli, je prijela za o-rožje. To je grdo in strahopetljivo. Sedaj hoče imeti še za to svoje zahrbtno zadržanje plačo,, od Bolgarije zahteva lep kos zemlje, takozvano Dobručo.. Obenem si še prisvaja nekako vodilno vlogo med balkanskimi državami. Srbija baje že uvideva, da ji preti od Ru-munije v tem oziru nevaren tekmec. Vendar je verjetno, da zavezniki proti Bolgariji Srbije ne bodo pustili na vodilno mesto, kajti Srbija je med njimi edina slovanska, Grška, Rumunija in Turčija so Slovanom tuje države.
Tudi Srbija ne pozna zmernosti. Ne samo, da zahteva za-se bolgarsko zemljo v Makedoniji, ampak tudi od stare Bolgarije hoče odcepiti vidinski, trnovski in kiistendilski okraj. Bolgarija bi naj bila za naprej nekoliko večja državica kakor Črna gora, prava igračica v srbskih krempljih. In nihče ne pride Bolgarom na pomoč. Tudi Avstrija se obotavlja, odločno nastopiti za ohranitev bolgarske države, ker se boji, da se s tem odtuji Rumuniji. Toda Rumunija bo Avstriji le tedaj na pomoč, ako bosta to nemški in ruski car dovolila.
Grčija, za katero dela nemški cesar Viljem politiko, si prisvaja celo morsko obrežje. Niti Srbija niti Bolgarija ne smeta na morje, kajti Slovan po nemških nazorih ni ustvarjen za trgovino po morju. V istini ni nobene slovanske države na celem Sredozemskem morju. Nemčija skrbi sedaj za to, da bi naj je tudi v bodoče ne bilo in zato je nasvetovala Grčiji, naj zasede vse obmorske, od Bolgarov Turkom odvzete kraje, kar je seveda srčno rada storila.
Turčija zahteva, da mora tvoriti mejo med Turčijo in Bolgarijo reka Marica.
Turčija hoče Odrin.
Turška armada se pomika v treh kolonah proti Bolgarom. Glavna armada prodira ob železnici, ki veže Carigrad z Odrinom, desna ob Črnem morju proti Lozengradu, leva pa gre iz Rodosta proti Dimotiki. Cilj turške armade je — Odrin. Bolgari imajo v teh pokrajinah le malo vojaštva, ker so ga pritegnili sko-
Ftujska pisma.
(Sodobna premišljevanja).
II.
Naglo so širili Turki svojo oblast v Evropi. L. 1356, so se na okornih, iz hlodov zbitih plavih prepeljali čez dardanelsko morsko ožino ter so zasedli prvo evropejsko mesto Kalipolis ali Galipoli, kakor je dandanes imenujejo. L. 1301 so dobili v svojo oblast že mesto Odrin. L. 1389 dne 15. junija, na sv., Vida dan, so bili Srbi docela poraženi na Kosovem polju. Dne 17. julija 1. 1393 so Turki z naskokom vzeli bolgarsko prestolnico Trnovo. Po ulicah je v potokih tekla krščanska kri, hiše pa je uničil plamen. Oblast krvoločnih Turkov se je zdaj razširila notri do Donave.
Tako razširjanje turške moči je začelo skrbeti ogrskega kralja Sigmunda, ki je bil ob enem tudi nemški cesar, ter se je jel posvetovati z raznimi vladarji in knezi, da bi udarila na sovražnike Kristusovega imena. In res se je zbralo do 100.000 vojakov iz cele Evrope. Dne 28. septembra 1. 1396 se je vnela huda bitka pri mestu Nikopolis ob Donavi. A sreča kristjanom ni bila mila; bili so do cela poraženi in na vse strani razkropljeni. Kralj Sigmund sam s Hermanom celjskim se je komaj rešil. — Tri dni je sultan Bajazid počival na bojišču, potem pa je odrinil proti Ogrski. Mitrovici nasproti prebrodijo divjaki Savo ter neusmiljeno divjajo in ropajo po Ogrskem, fina od teh roparskih čet se spusti ob Dravi dalje in pridrvi prvikrat na slovensko zemljo — na Štajersko pred Ptuj. Ljudje so spravljali ravno zadnje poljske pridelke in so se pripravljali za zimo, kar so se pri-podile na brzih konjičkih divje trume krvoločnih Turkov, kakoršnih Slovenci dozdaj še niso videli. Kamor so prišli, povsod so zapuščali za seboj pogorišča in razvaline strašne grozovitosti. Ptuj ni bil pripravljen
za brambo, zato so ga divjaki zasedli in zažgali, prebivalce iz mesta in okolice pa polovili in jih odgnali z živino in drugim imetjem vred v strašno sužnost. Siltberger poroča, da so Turki takrat odgnali s seboj okrog 16.000 ljudi razne starosti; nekaj so jih pustili na Grškem, druge pa so tirali v Malo Azijo.
L. 1445 je prihrulo pred Ptuj okrog 12.000 Turkov. Divjali in plenili so od Ptuja do Gore in Lem-baha. L. 1479 jih je prišlo do 30.000. Kamor so pridr-li, povsod se je nebo žarilo od ognja. Med Muro in Dravo ni bilo videti drugega kakor dim in plamen. Tudi Ptuj so napadli, a ga niso mogli vzeti. Enako so 1. 1483 pozno v jeseni ropali okrog Ptuja. Prav strašno je bilo 1. 1493. Meseca avgusta je prilomastil iz Hrvaškega na Štajersko Jakub-paša z 8000 konjeniki ter je drl naravnost proti Ptuju. Mesta se ni mogel polastiti, zato je tem silneje razsajal po okolici. Celih 15 dni so turški divjaki lovili kristjane, požigali hiše in cerkve ter doprinašali nepopisna grozodejstva. Razsajali so tudi okrog Celja 111 po enem delu Kranjske. Valvazor piše, da so gnali s seboj na Turško 0-krog 10.000 kristjanov in, kakor pripoveduje koroški letopisec Unrest, so 3.500 kristjanom odsekali glave.
Toda kdo bi mogel napisati vsa grozodejstva, vse zločine, vse muke, vse trpljenje in vso škodo, ki so jo ti trinogi storili slovenskemu narodu? Kdo bi mogel opisati bridko tarnanje in zdihovanje onečašče-nili žen in v sužnost odpeljanih deklet?
Vsi potrti se pritožujejo kranjski stanovi v pismu do papeža Siksta IV., 1. 1474 tako-le: „Svete zakramente teptajo, hiše božje razdevajo in koliko božjih služabnikov in koliko tisoč ljudi je kruti nevernik pomoril v poslednjih letih! Kako neusmiljeno je ločil žene, može in otroke ter jih je — Bogu bodi potoženo — nage, bose, lačne in žejne z zvezanimi rokami na hrbtu odgnal v večno sužnost! Kako nečloveško 0-skrunjajo uboge žene in device, da prežalostno vpije-
jo na pomaganje! Kako brezsrčno delajo s starimi ljudmi in nedolžnimi in otročiči, ki jih sekajo v kosce, če jih ne morejo tirati s seboj! Oh, kaj trpe ubogi ljudje, katerim je vse pobral in požgal, kar so premogli, in ker brez strehe in zavetja ne vedo, kje bi se skrili pred grozovitim sovražnikom! O kako žalostno, da morajo usmiljenja vredne matere z malimi otroci bežati v črni noči, v dežju in nevihti in da dece nimajo pokriti s čim! O, to je mraz in trpljenje, strah in revščina! To so bridkosti, bolečine in jok! Človeško srce jih ne more umeti, nihče ne popisati, nihče ne dopovedati!"
Strašno je bilo 1. 1476. Diholski župnik Unrest na Koroškem poroča: „Takrat ni bilo menda družine, ki ni žalovala po sorodniku, ki je ali ubit ležal ali v železnih verigah ječal pod oblastjo krutega neverca. Ni je bilo družine, ki ni bolestno gledala na razvaline svojega imetja. Štiri mesece se je Turčin takorekoč r-prehajal po slovenskih pokrajinah. Koliko kristjanov je pomoril, koljjto v večno sužnost odpeljal, koliko devic in žena oskrunil, da so kar mrtve obležale, koliko cerkva in krajev je razdejal, kdo jih je štel?"
O napadu 1. 1480 nam poroča nek rokopis, ki je shranjen v sekovskem župnišču, tako-le: „Monštran-ce, kelihe so ugrabili, božje hiše so izpremenili v hleve, kjer so plesali in oskrunjali jih z nečistostjo ter drugimi grdobijami. Duhovnike so žgali, vtapljali ali drugače morili in jili veliko gnali v bridko sužnost. Žene in može z družinami vred so zvezali ih tirali s seboj. Novorojeno deco so materam trgali, morili in metali čez plotove. Veliko množico zalih deklet so odpeljali v težko sužnost. Nedolžne otročice so basali v luknjaste vreče, da so molili glave skozi luknje in milo ječali, da je bilo groza. Kar je bilo močnih., so jih odgnali, slabotnim pa glave odsekali. Povsod je bilo na kupe ubitih živali, umorjenih ljudi in ni ga bilo, ki bi jih bil zagrebel. Psi in volkovi so se gostili."
ro vse na gr'ško-bolgarsko(srbsko bojišče. Turki prodirajo zelo naglo proti Odrinu.
Do 16. julija so turške čete prispele že do Bu-nar-Hisarja, ne da bi bile naletele kje na odpor Bolgarov. Kristjani beže pred Turki. Dne 15. julija so se polastili Turki kolodvora v Lile-Burgasu, kjer se je vršila zadnje dni oktobra 1. 1912 znana krvava bitka med Bolgari in Turki. V soboto, dne 19. t. m., so prinesli listi poročilo, da je oddelek turške brze konjenice pridrl že pred Odrin, glavna moč turške armade je pa zbrana ob reki Ergene, kakili 50—60 km pod Odrinom. Ruski in francoski poslanik sta 18. julija turškemu velikemu vezirju v imeni svojih vlad sporočila, da se naj Turčija ozira na mejo, ki je določena med Turčijo in Bolgarijo. Turški ministrski svet pa je sklenil dne 19. julija, naj se turška armada polasti Tracije in Odrina. Carigrajski uradni listi razglašajo, da bo prihodnje dni turška armada zasedla črto Marica-Odrin. Vojna struja v mladoturški stranki je namreč spoznala sedaj za ugoden trenotek, da dobi zopet nazaj toli važni Odrin in del izgubljenega ozemlja v Traciji. S tem si upajo obenem pridobiti zaupanje, ki so ga zadnji čas izgubili pri turškem ljudstvu. Skoro gotovo pa velevlasti ne bodo pripustile, da bi se turška državna meja pomaknila nad črto Midia—Enos. Kakor poroča italijanski vladni list „Tribuna", se že ta teden snide v Carigradu mednarodna komisija, ki ima nalogo, določiti natančno mejno črto Midia—Enos.
Toda komaj smo zapisali zgorajšnje vrstice, že poroča londonski list „Times" z dne 21. t. m., d a s o napadli T u r k i d n e 20. julija ©"d rin ter se ga po kratkem boju z o d r i n s k o posadko, polastili. Turške čete plenijo, p o ž i g a j o mesto ter morijo prebivalce. Glasom nekega poročila iz Sofije se je turška kavalerijska četa polastila pod poveljstvom Enver-bega tudi mesta L o z e n g r a d. — V kolikor ta poročila odgovarjajo resnici, bomo poročali med najnovejšimi vestmi.
Bolgarsko-srbsko bojišče.
Bolgarske čete na severnem bojišču, katerim poveljuje general Kutinčev, so se na bojišču umaknile proti Ferdinandovem in Caribrodu na bolgarsko ozemlje.. Pomikajo se, braneč svoje postojanke, proti Sofiji. Večji boji so se bili zadnje dni pri prelazu Sv. Nikolaja ob srbsko-bolgarski meji nad Pirotom. Bolgarske čete so se po krvavih bojih umaknile proti jugu. Bolgari so podrli za seboj vse mostove. Pri Krivi Pa-lanki so se vršili zadnje dni manjši boji. Srbska poročila pravijo, da so Srbi vrgli Bolgare zopet nazaj, a tem poročilom ni mnogo verovati, ker imajo bolgarske čete še vedno zasedeno mejo pri Krivi Palanki. Neresnična so tudi srbska poročila, po katerih naj bi stala srbska armada pred Kustendilom.
Kakor poroča bolgarski tiskovni urad, so Srbi in Grki dne 18. in 19. julija skoro na celi bojni črti
O napadu 1. 1492 nam pripoveduje Valvazor grozne reči, ki so jih doprinašali Turki pod Ali-pašo na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Kristjane so morili na raznovrstne načine, njih glave so nabadali na sulice in skakali okoli njih. Otročiče so butali z glavami ob plotove in zidove, da so se možgani razlivali po tleh. Dekleta in žene so oskrunjali, zale in i-menitnejše pa kakor pse vezali. Človeški udje so ležali po cestah in potih, telesa umorjenih so parali, se ž njihovimi črevesi prepasavali ter celo pekli in žrli človeško meso.
L, 1529 je šel sultan Soliman z veliko armado proti Dunaju, da bi si ga osvojil. Toda namera se mu ni posrečila; junaški brambovci Dunaja so vse njegove napade odbili in sultan se je moral brez zmage vrniti. Zato so pa posamezne roparske čete njegove razbite armade tem strašneje divjale po Avstrijskem, Ogrskem, Štajerskem itd. Zgodovinarji nam poročajo, da so besni Turki vse pokončali in požgali, kar so ugledale njihove oči. Mesta in trge so izpreminjali v podrtine, cerkve in kapele so oropali in onečaščali, setve na polju in mirne vasi so zažigali. Otročiče so parali materam iz teles ter jih nabadali na sulice. Na tisoče prebivalcev je bilo ubitih in odpeljanih v suž-nost.
Glejte, predragi Slovenci, tu sem navedel nekaj zgodovinskih poročil, iz katerih lahko spoznate, kaka grozodejstva so uganjali Turki po naših krajih. In to je trpelo okrog 300 let, ker prvič so bili Turki na Štajerskem leta 1396 in zadnjič leta 1710. Čudno, da smo Slovenci še vendar v tolikem številu ostali! Kako omikan in izobražen narod bi bili mi zdaj, če bi se bili ta leta tako mirno razvijali kot so se n. pr. Francozi in Nemci!
Se več kot mi pa so trpeli naši južni bratje Hrvati, Srbi in Bolgari, kateri so bili deloma nad 500 let pod njihovo oblastjo in si nikdar niso bili varni ne življenja, ne premoženja, ne sami, ne njihove žene in otroci. Zato je umljivo, kako so lani Srbi in Bolgari planili kot en mož na divjega Turčina ter so neusmiljeno klestili po njem, dokler ga niso štrli v prah in mu tako vsaj malo povrnili krivice, katere so ti divjaki prizadeli njihovim pradedom. In mi Slovenci smo z neizmernim veseljem spremljali njihove zmage, radujoč se prostosti svojih bratov, a tudi radi tega, ker smo videli v teh zmagah vsaj deloma zadoščenje za vse grozovitosti, katere so divji Turčini storili slovenskemu narodu.	Dalje.
napadli bolgarske postojanke. Bolgari so napade odbili. V okrožju Kočane so potisnili Bolgari Srbe nazaj ter so neko srbsko divizijo zasledovali več kilometrov daleč.
Bolgarsko-grško bojišče.
Armada generala Ivanova se le polagoma umika. Ustavlja se v okrožju doline reke Strumice skoro korak za korakom grškemu prodiranju. Levo krilo I-vanove armade se je dne 17. t. m. umaknilo pred grško premočjo mimo mesta Nevrokop nadSeresom. Desno krilo so Grki dne 16. t. m. napadli pri Vronti (zahodno od Strumice). Grkom se je posrečilo po večur-nem boju premagati bolgarske čete, ki so se brez posebnih izgub umaknile dalje proti severu. Dne 19. julija je desno krilo Ivanove armade med Strumico in Pečevem porazilo drugo grško divizijo, ki se je v velikem neredu umaknila. Namen Ivanove armade je, da zadržuje grške čete, da ne morejo iti na pomoč Srbom pri Krivi PalankL
Biumuni v Bolgariji.
Rumunska armada je torej zasedla pokrajino Dobručo, katero je vedno zahtevala od Bolgarije. — Rumunska vlada je v krajih za črto Tuturkan—Bal-čik nastavila že svoje upravne uradnike. Rumunske čete so poleg Dobruče zasedle sedaj že vse desno obrežje reke Donave do srbske meje. V Rušču-ku, kjer je bilo majhno bolgarsko vojno pristanišče, so Bolgari potopili vse svoje ladje, med njimi tudi ca-rovo, da bi ne prišle v roke prodirajočim Rumunom. Bolgari so pričakovali, da se bodo Rumuni zadovoljili z zasedenjem Dobruče, toda rumunska armada prodira vedno dalje v sredino Bolgarije. Dne 16.. julija so rumunske čete zasedle mesto Orehovioa, ki je važno bolgarsko trgovsko mesto. Glavna moč rumunske armade je prestopila Donavo pri bolgarski trdnjavi Ra-hova. Velikanski most za prevažanje rumunske armade so napravili rumunski pionirji v 754 urah. Prehod armade se je izvršil ponoči od 17. na 18. julija. Prisostvoval mu je tudi kralj Karol.. Odposlanstvo bolgarske občine Rahova je prosilo glavnega poveljnika rumunske armade, princa Ferdinanda, naj se prehod ne vrši ponoči, kljub temu pa je armada prekoračila Donavo ponoči. Od Rahove se vali glavna rumunska armada proti Sofiji. Bolgari se ji povsod brez boja umikajo. Rumunska poročila zatrjujejo, da bo stala te dni rumunska armada že pred 'Sofijo.
V petek, dne 18. t. m., je neka brza rumunska kavalerijska kolona z jezdečo artilerijo trčila pri mestu Ferdinandovo (kakih 80 km od Sofije), na bolgarsko brigado, ki je imela nalogo, kriti umikanje bolgarske Kutinčeve divizije. Po kratkem boju se je bolgarska brigada udala s poveljujočim generalom vred. Rumuni so odvzeli Bolgarom 12 topov. Bolgari so se očividno udali vsled tega, ker so imeli bolgarski poveljniki naročilo, da se ne smejo ustavljati rumun-skim četam. Rumunska armada ima lahko delo. Bolgari se jim nikjer ne ustavljajo. Tako so prednje straže rumunske zahodne armade prodrle 20. julija že do mesta Orhanija, ki leži komaj 30 km severovzhodno od glavnega bolgarskega mesta Sofije. Neka rumunska kavalerijska Četa je 16. t. m. zavzela pri Tirnovem važno križišče bolgarskih železnic. Tako je sedaj Sofija odrezana od pristanišča Varna ob Črnem morju, od koder je dobivala živež in vojne potrebščine iz tujine. Na Bolgarskem vlada radi prodiranja rumunske armade veliko razburjenje.
Srbsko in grško prijateljstvo se krha.
Srbi in Grki so sedaj edini proti Bolgarom, kakor so bili prej vsi balkanski zavezniki proti Turkom. Toda zdi se, da bo tudi srbsko-grško prijateljstvo trajalo le do tistega trenotka, ko pride med njimi do delitve osvojenega ozemlja.
Ko so vdrli bolgarski četaši v Gjevgjeli in pobili do zadnjega moža tamošnjo 2000 mož broječo srbsko posadko, pridrvele so grške čete v Gjevgjeli, da je zasedejo. Od tega časa Grki niso več zapustili mesta in so tudi namesto srbskih nastanili pri mestni u-pravi same grške uradnike. Pred nekaj dnevi je srbski vojvoda Putnik pozval grški generalni štab, naj mesto, ki je bilo le začasno zasedeno od Grkov zopet prepustijo Srbom. Grki sicer srbsko zahtevo niso popolnoma odklonili, pač pa so izjavili, da se mora ta zadeva urediti še-le po končani vojski. Grki so vkljub srbski zahtevi ostali v Gjevgjeliju in ne prikrivajo, da nameravajo zasesti tudi železniško postajo Strumica in Demir-Hisar ter tako prodreti 50 km nad mejno črto, ki je bila poprej določena. Preti torej nevarnost, da se lahko razvije med Grki in Srbi resen spor. Med grškimi in srbskimi vojaki pride vsak dan do resnih spopadov.
Poleg tega še želijo Grki vzeti v svojo posest mesto Bitolj (Monastir), češ, da v njem stanujejo večinoma Grki. Bolgarska zahteva po tem mestu, ki je povzročila pravzaprav, sedanjo vojsko, je pomaknila grško zahtevo v drugo vrsto. Sedaj pa torej hočejo Grki to mesto zasesti ter pravijo, da je mestno prebivalstvo po veliki večini grško in da je tam le malo družin, ki bi bile srbske narodnosti. Bitolj je tudi končna postaja železnice Solun—Bitolj.	*
Grška grozodejstva.
Bolgarski poveljnik, ki poveljuje četam proti Grkom, je dne 14. julija brzojavil v Sofijo: Pri bojih za sotesko Rupel (nad Demir-Hisarjem) je streljala grška artilerija v bolnišnico, ki stoji v bližini železniške postaje Demir-Hisar, dasi je bila na bolnišnici
______ ________ 24 julij al913.
•■MCMMBHHBB	r» M Pl ivilllll Bil	................««■ " <■■■	■ II 1 «1 l	™™™
razobešena zastava Rdečega križa. Del bolniških stre-žajev je zbežal, druge pa so z bolniki vred Grki pomorili. Nekaj bolnikov je plezalo po tleh, da se rešijo, a ni verjetno, da so prišli na varno, ker so Grki toliko časa streljali, da so vse porušili.
Ko so grške čete vkorakale v mesto Kilkiš, so grški vojaki pomorili in razmesarili vse prebivalce, zažgali mesto in celo vlomili v katoliško cerkev, čeravno je vihrala na njej francoska zastava. Grki so zasledovali nekaj Bolgarov, ki so zbežali v cerkev, in so jih z nekaterimi menihi vred pomorili. Nato so oropali cerkev in jo razdrli. V boju za mesto Seres je bil nek grški pop, kateri je vodil neko grško prostovoljno četo proti Bolgarom, usmrčen.
Neko drugo bolgarsko poročilo pravi: Grška kolona, katera se pomiče po dolini reke Strumica, je zažgala med potjo vse vasi in druga sela. Ubogo makedonsko bolgarsko prebivalstvo nima ne strehe ne živeža.
Turška grozodejstva.
Ko so bolgarske čete zapustile dne 15. julija mesto Rodosto ob Marmarskem morju, so Turki bolgarske, armenske in grške prebivalce pomorili. Divjaški Turki so kričali: „Pobijmo krščanske pse!"
Bolgarski vjetniki v Belgradu.
Ko so bolgarski vjetniki korakali p»- belgraj-skem trgu, so jih tamošnje branjevke obdarovale s sadjem in jestvinami, kar so vjetniki večinoma na mestu hlastno povžili. Bolgari so korakali v najlepšem redu kakor na vežbalisču. Na nekem mestu plane iz množice neko nedoraslo bolgarsko dekle — služkinja pri nekem belgrajskem trgovcu, ter se oklene starejšega bolgarskega vojaka. Bil je njen oče. Prizor je na vse navzoče globoko vplival in častnik, ki je vodil vjetnike, je dovolil, da je smel Bolgar s hčerko stopiti iz vrste.
Politični ogled.
—	Avstrija. Z Dunaja se poroča, da namerava, vojna uprava zahtevati, da naj se število rekrutov za skupno armado in za avstrijsko deželno brambo poviša za 35.000 do 40.000 mož, za ogrsko deželno brambo pa za 6000 do 8000 mož. Vladi se še o tej zahtevi vojne uprave nista sporazumeli. Dosedanja tozadevna pogajanja niso bila obvezna. Povišanje se izvede v več letih. Vojna uprava predloži svojo zahtevo prihodnjemu skupnemu ministrskemu svetu. Ce skupen ministrski svet predlogu pritrdi, se predloži predlog jeseni delegacijam. Vojna uprava utemeljuje svojo zah-ievo s povečanjem armade v Nemčiji in glede na u-vedbo 31etne službene dobe na Francoskem. Skoro vse sosednje države imajo razmeroma večje število stalnega vojaštva kot naša država. Ce postane zunanji politični položaj napet, mora navadno naša vojaška uprava vpoklicali rezervne čete, kar povzroči veliko gospodarsko škodo in vznemirjenje prebivalstva, V vojake pa morajo tudi družinski očetje in gospodarji, tako, da trpijo škodo družine in tudi upoklicani sami. Da se temu odpomore, se hoče zvišati stanje vsakoletnega števila rekrutov.
—	Goriško. Na Goriškem divja sedaj hud volilni boj. V nedeljo, dne 20. t. m., so se vršile ožje volitve. Takozvana stara struja Slovenske Ljudske Stranke pod vodstvom dr. Gregorčiča se je v splošno pohujšanje zvezala s slovenskimi liberalci. Volila je liberalnega kandidata Kovača, a liberalci so se zato obvezali, da v kmečkih občinah proti dr. Gregorčiču ne postavijo svojega kandidata. Za liberalnega kandidata so pri ožji volitvi glasovali tudi socialni demo-kratje. Radi tega je zmagal liberalec Kovač z 8910 glasovi, dr. Brecelj pa je dobil častno število — 8227 glasov. Na laški strani je zmagala katoliška stranka z vsemi kandidati. Danes, dne 24. julija, se vrši volitev za kmečke volilne okraje. V slovenskem delu dežele si stojijo nasproti: pristaši mlade in stare stru-je S. L. S. in liberalci, ki se imenujejo „neodvisne"... Na italijanski strani bo skoro gotovo zmagala katoliška stranka, Liberalci so že pri volitvi v splošni skupini dobili 1500 glasov manj kot pri prejšnji volitvi.
—	Slovensko-Hrvaško. Po celem Slovenskem se pripravlja ljudstvo na katoliški shod, ki obeta biti letos posebno veličasten. — Čuvaj bo baje vendar moral končno pustiti svojo službo na Hrvaškem. Listi namreč poročajo, da bo že te dni za novega komisarja in obenem bana na Hrvaškem imenovan baron I-van Škrlec. Za Čuvajem se Hrvatje ne bodo jokali, saj so se pod njegovim banovanjem gazile pravice Hrvatov v toliki meri, kot še nikdar poprej. Kak bo novi ban, oziroma komisar, se še ne da reči. Skoro gotovo tudi pod Skrlecem Hrvatom ne bodo cvetele rožice, ker je mož Madžar in bo moral plesati tako, kakor bodo piskali nasilni Madžari. Novi ban je star 50 let. Za hrvaškega ministra pri ogrski vladi bo imenovan bivši hrvaški ban grof Teodor Pejačevič. Grof Tisa je dne 22. t. m. predstavil Skrleca in. Pejačeviča cesarju v Išlu. — V Celovcu se vrši te dni porotna obravnava proti Dalmatincema pl. Luki Bona in Veljko Miliču, ki sta obtožena veleizdaje, ker sta ob priliki balkanskih zmag proti Turkom izražala vskli-ke, ki so bili baje naperjeni proti Avstriji.
—	Češko. Deželna uprava te dežele, katero vodijo po večini češki in nemški liberalci, je popolnoma zavožena. Letni primanjkljaj v deželni kasi znaša 140 milijonov kron, ki se mora pokriti z najetjem posojila*
Tako znaša skupni dolg češke dežele že ogromno svo-to 254 milijonov kron. Ker deželne doklade dajo deželi na leto samo 40 milijonov kron, je finančni položaj Češke brezupen. Deželni odbor je nameraval zvišati doklade in uvesti davek na pivo, da bi dobil novih dohodkov, a cesar tega zvišanja ni potrdil. V več okrajih učiteljem ne morejo več izplačevati plače.
—	Moravsko. Namesto umrlega katolišlco-narod-nega poslanca T. Šilingerja je bil dne 16. julija izvoljen katoliški Ceh dr. Ignac Svetlik. Proti njemu so nastopili 4 kandidati, a je vse premagal. Dne 17. julija je bil otvorjen deželni zbor. Za deželnega glavarja je cesar imenoval krščansko mislečega grofa Otona Serenija, za njegove namestnike pa Ceha Začeka in Nemca Jelineka. Novoizvoljeni poslanci so v tej seji položili obljubo. V seji dne 18. t. m. se je po kratki razpravi sprejel začasni deželni proračun, na kar se je zasedanje zaključilo.
—	Italija. Tudi v Italiji imajo častnike-izdaj alte. Te dni so v Cerviji zaprli bivšega oddelnega šefa vojnega ministrstva, grofa Friderika Morazzo della liocca. Dokazalo se mu je, da je dolga leta prodajal Avstriji vojaške tajnosti italijanske armade. Rocca je star 70 let. Ž njim je bilo v zvezi več oseb, ki so mu pri izdajstvu pomagale. — Italijani imajo v Tripoli-tarriji večne skrbi. Arabski rodovi se jim se vedno u-pirajo. Dne 18. t. m. je prišlo v Cirenajki zopet do večje praske med italijanskimi in vstaškimi četami. Poraženi so bili vstaši.
—	Kitajsko. V tej državi vladajo zelo gnile razmere, skoro enake kot v Turčiji. Kitajci so lansko leto odpravili cesarstvo in proglasili ljudovlado (republiko). Za predsednika so si izvolili državnika Juanši-kaja. Mož hoče Kitajsko preustrojiti po evropskem načinu. Vojaštvo se naobrazuje, šole se stavijo pod njegovo vlado, podpira se trgovina in tudi katoličanom je baje Juanšikaj precej naklonjen. Vsi Kitajci pa niso dovzetni za njegove novotarije. Pristaši prejšnje vlade uprizarjajo po obširni državi upore. Po poročilih, ki prihajajo iz Kitajske, je izbruhnila zadnji čas tam pravcata prekucija (revolucija). Na jugu države imajo prekucnili premoč. Celo vojaštvo je stopilo tam na stran vstašev. Več pokrajin je odpovedalo zvestobo vladi. Vladne in vstaške čete so se že na več krajih sprijele. Dne 17. t. m. so severne (vladi zveste) -čete pri Pukovu premagale ustaše in jih pognale v beg. Rusija in Japonska pošiljata na kitajsko mejo nove čete, da udarijo na Kitajsko, če bo treba
Strašno neurje v Gradcu.
V sredo, dne 16. julija, je obiskalo mesto Gradec in okolico strašno neurje. Ob 2. uri popoldne so pridrveli ogromni črni oblaki nad mesto. Začelo je strašno treskati, padati toča in lilo je kakor iz ška-la. Zaporedoma so se utrgali oblaki. Strela je švigala kot na sodni dan.
Najhujše je bilo okrog 5. in 6. ure. Lilo je neprenehoma, voda je strahovito naraščala. Potoka Sc-hockel in Leonhardbach sta se izpremenila v reki, z zahodnih graškili višin je drla visoka blatna voda, podobna reki, proti mestu. Voda je poplavila okoliške kraje: Marija Trošt, Andric, Stiftingtal, St. Lenart in Wallendorf ter je vdrla najprej v oni del mesta, kjer stoji cerkev Srca Jezusovega. Več metrov visoki uniazano-rjavi valovi so zalili z velik silo ves prostor ob Ditrichstein-trgu in do Miinzgrabna. Ves ta prostor je bil v par minutah pod vodo, promet pa u-stavljen. Voda je udrla v nižje ležeča stanovanja, trgovine, kleti in skladišča ter jih napolnila.
Prihiteli vojaki, požarni brambovci in drugi moški so nosili ljudi, ki jim je pretila nevarnost, iz -stanovanj. Mnogo ljudi pa je zbežalo na strehe in podstrešja. Cerkev Srca Jezusovega je bila popolnoma obdana od vode. Valovi so podrli zidovje uršulinske-ga samostana ter zalili z blatom in kamenjem prej ta-.ko krasen vrt. Valovi so podirali plotove, ruvali drevesa ter odnašali z vrtov rodovitno zemljo. Nekatere trgovine in hiše so bile več metrov globoko zalite v vodo. Mnogo blaga in premičnin je voda odnesla. Požarni brambovci in vojaki so se silno trudili, da bi pomagali, kjer je bila nevarnčst največja. Nosili so ptančke in otroke ter obupujoče žene na varno. Odvodni karali v preplavljenem delu mesta so bili skoro vsi zaliti, iako, da se voda ni mogla odtekati v nje. Šele, ko je okrog 8. ure zvečer prenehalo liti, se je nevarnost zmanjšala, Voda je počasi odtekala, a še dru-drugi dan 17. t. m. -so bili nekateri deli ulic podobni jezerom.
Povodenj je zahtevala 3 človeške žrtve. Ob 9. uri zvečer so v Naglerjevi ulici št. 40 izvlekli prvega utopljenca, 08 let starega delavca Ilsingerja. Valovi so nenadoma vdrli v njegovo nizko stanovanje. Ni bilo več rešitve, četudi je klical na pomoč. Tudi iz sosednje hiše, št. 42, so se slišali ob istem času klici: ,Na pomoč!" Izpumpali so vodo iz te hiše in so našli utopljenega 601etnegaksilografa AViedenlioferja. Njegov boj s smrtjo je moral biti grozovit. Skozi okno je hotel na ulico, toda ni mogel predreti železne mreže. Našli so ga mrtvega z glavo ob tleli, noge so mu tičale med omrežjem. Voda je segala do stropa. Na glavi utopljenca je ležala omara, ki se je prevrnila. — Kot tretja žrtev pa je umrl v bolnišnici v petek lito-graf Peter Doki. Mož je z veliko vnemo pomagal reševati kar se je dalo, a se je pri tem tako močno pre-Jiladil, da je umrl.
V neko stanovanje v Raimund-ulici Je udrla voda 2 metra visoko. V stanovanju se je nahajala sli-karjeva žena M. Puntigam z otrokom. Uboga žena se ni mogla več rešiti. Na vso moč je klicala na pomoč. A kdo si bo upal v deroče valove, ki so obdajali hišo. Končno se ojunači nek častnik, ki se je vrgel v valove ter je z največjim naporom rešil ubogo ženo in otroka gotove smrti. V tovarni Matthoy, katera je bila od vseh strani obkoljena z vodo, so požarni brambovci po silnem naporu rešili 15 delavk, katere si same niso mogle pomagati iz mučnega položaja. Sličnih in enakih slučajev je bilo mnogo.
Skoda, katero je povzročila ta vremenska nesreča v Gradcu, se ceni na več milijonov. Uničenega je mnogo pohištva, pokončanega mnogo trgovskega blaga, trpele so pa tudi stavbe in vrtovi. Mnogim delavskim družinam, ki so stanovale v njihovih stanovanjih, je voda pokončala vse imetje. To, kar so imeli ob času nesreče na sebi, edino to je rešeno. Od vseh strani pošiljajo za ponesrečene družine milodare. V nedeljo, dne 20. julija, so deklice, pa tudi druge osebe, hodile v Gradcu po ulicah in so nabirale milodare.
Neurje je divjalo tudi drugod. Graška najbližja okolica je vsa poplavljena. Najlepši vrtovi in njive sc uničene. Tudi iz Spodnjega Stajerja prihajajo od mnogih strani žalostna poročila o viharjih, nalivih in toči. Kako pa je bilo v drugih deželah, poročamo na prilogi med novicami „Iz celega sveta".
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
27.	nedelja- 11. po Binkoštih; Pantaleon, mučenec.
28.	pondeljek: Inocencij, papež; Viktor, mučenec.
29.	torek: Marta, d.; Beatriks, d.; Olat, kr.
30.	sreda; Abdon in Seneu, muč.; J ulita, muč.
31.	četrtek: Ignacij Lojol, spoznavalec.
1.	avgusta: petek: Vezi Petra, ap.; Makabejski bratje, muč.
2.	sobota: Porcijunkula; Alfonz Ligvor . škof.
Iz poštne službe. Poštna pomočnica Gizela Sora pri Sv. Lovrencu na Dravlskem polju , je, ipie-novana za poštno ekspeclijentinjo isotam.
Iz učiteljske službe. Na štirirapzrednici v Za-vrču, tretji plačilni razred, je oddati metsio učitelja; prošnje do dne 5. avgusta. — Naj enorazrednici v Virštanju je razpisano mesto učitelja+voditelja,; prošnje do dne 9. av|gusta.
*	Osebna vest. Konceptni uradnik poštnega ravnateljstva v Gradcu, Franc Janžekovič, je bil dne 19. julija na graškem vseučilišču proglašen za doktorja prava.
Obolel je velečastiti gospod duhovni svetovalec Martin Meško pri Kapeli prav nevarno za pljučjnico.
*	Duhovniki-jubilarji. V naši škofiji slavijo letos sledeče jubileje: dne 25, julija vpokojeni dekan in župnik vuzeniški, č. g. Tomaž Mraz, OOletnico mašni-štva; dne 25. julija: čč. gg. Ivan Gajšek, župnik v St. Vidu pri Grobelnem, in Ivan Sparhakl, vpokojeni župnik pri Št. Petru na Medvedovem selu, zlatosmaš-ništvo; čč. gg. dekan Jakob Caf pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, Anton Fišer, župnik iz 'Mozirja, Matija Frece, vpokojeni župnik z Belih vod, Martin Jurko-vič, dekan v Ljutomeru, Franc Kitak, superior pri Sv. Jožefu pri Celju, Jožef Sattler, vpokojeni župnik s Črne gore, Jožef Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Henrik Verk, župnik na Vidmu, Vinko Bauman, upokojeni kaplan pri Sv.. Ani na Krember-gu. 401etnico mašništva; Anton Bolkovič, župnik v Ar-tičah, Franc Cerjak, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine, Jakob Cinglak, kaplan v Vojniku, Jakob Kitak, župnik v Šmartnem za Dreto, Frane Lekše, župnik v Lučah, Jakob Marinič, župnik v Majšpergu, Ivan Sušnik, upokojeni župnik s Crešnjevca, Alfonz Svet, župnik pri Št. Vidu blizu Ptuja, Franc Vračun, župnik pri Sv. Miklavžu blizu Slovenjega Gradca, dr. Anton Medved, profesor v 'Mariboru, Franc Moravec, kanonik in stolni župnik v Mariboru, Ivan Vreže, profesor v Mariboru, 251etnico mašntštva,
*	Kdor čuti katoliško in narodno, naj se poda na katoliški shod v Ljubljano! Tako vsklika glasilo koroških Slovencev, „Mir", ki na uvodnem mestu v posebnem pozivu, ki so ga podpisali vsi voditelji koroških Slovencev, vabi na katoliški shod v Ljubljano. Slovenci in Slovenke iz vseh slovenskih pokrajin — dne 24. avgusta bodi veličasten tabor vseh katoliških Slovencev v beli Ljubljani!
*	Stare zastave, pod katerimi so naši dedje krvaveli in zmagovali za domovino, bodo v posebni skupini v slavnostnem sprevodu katoliškega shoda. Slovenci in hrvatje bodo navdušeno pozdravljali te priče njihovega junaštva.
*	V Marijino Celje gre romarski vlak iz Maribora dne 11. avgusta in se vrne dne 13. avgusta.Vožnja tje in nazaj stane v HI. razredu 8 K 80 vin., v II. razredu pa 15 K. Iz Au-Seewiesen do Marijinega Celja je še peš 7-8 ur. Kdor težko hodi, si mora obenem z romarsko karto naročiti tudi že voz iz Au-Seewiesen-a naprej, ker ga drugače ne bo dobil. Voz stane za osebo tja 5 K. Natančni vozni red bomo objavili še-le prihodnjič ali pa ga bomo vsakemu poslali obenem s karto. P r e č. g g. dušne pastirje u ljudno prosimo, da ljudi na to romanje opozorijo in denar zbirajo ter skupno naročijo vozne listke.D eiiar se pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koro-i'kacesta, št. 5. V Mariboru sebod o dobili vozni 1 i s t e k i tudi v tiskarni sv.
Cirila. Pred 6. avgustom se vozni listeki ne bodo nikomur poslali. Zadnji čas za priglašenje je 4. avgust.
*	Katoliška cerkev v Ameriki. Kakor je razvidno iz zadnjega poročila, živi v Združenih državah v Severni Ameriki in na njim spadajočih otokih 23,329.000 katoličanov. Minulo leto je bilo sezidanih 373 novih cerkva. Katoličani imajo 2 vseučilišči, 13 srednjih šol, 21 dekliških akademij (višjih šol), 12 akademij za mladeniče, 1 šolo za gluhoneme, 4 obrtne šole, 6 sirotišnic, 18 bolnic, 75 medicinskih fakultet (učilišč) si je izvolilo za predsednika dr. Lyona, dekana jezuitskega vseučilišča v St. Louisu. Za prvega blagajnika Združenih držav je bil imenovan John Burke, odločen katoličan, ki se javno blagoslavlja s križem in nosi buciko, okrašeno s križem.
*	Moder kateliet. Pišejo nam: Skrbno srce ka-tehetovo ne sme zapustiti mladeniča, kadar mu izstopi iz šole, marveč ravno v tem trenotku mora biti njegova glavna briga, da ga napoti na pravo pot. Poznam kateheta, ki ima navado, vsakemu izstopivšemu mladeniču naročiti „Naš Dom", da mu tako pokaže pot za bodoče javno življenje. To se mi zdi zelo modro. Za političen list še mladenič nemara ne bi imel mnogo smisla, a „Naš Dom" je tako urejen, da se ne more imenovati političen, a da vendar tudi ni brez barven. Kdor čita „Naš Dom" in se drži njegovih naukov, ne bo zašel na kriva pota. To se mi zdi zelo važno enkrat tudi javno povedati.
*	V spomin Božidarja Flegeriča. V nedeljo, dne 17. avgusta t. 1. se vrši pri Sv. Bolfenku blizu Središča slovesno odkritje nagrobnega spomenika in spominske plošče pokojnega ljudskega pesnika Božidarja Flegeriča. Slovesnost se prične s cerkvenim opravilom in konča z ljudsko veselico na Flegeričevem domu. Natančni spored in razne podrobnosti se objavijo pravočasno.	4
*	Vzgoja v pregovorili. Otroci se nič manj ne uče z očmi, kot z ušesi. — Otroci se govoriti hitro na-uče, molčati včasih vse življenje ne. — Otroci naj čakajo, da jih vprašaš. — Otroci so pravo veselje matere in blagoslov hiši. — Otroci so dostikrat most do neba. — Mali otroci stopajo materi na obleko, veliki na srce. — Ena mati bo prej zredila 7 otrok, nego 7 otrok eno mater. — Otrok je biser, ki ga je pa treba še brusiti in likati. — Otrok je ogledalo staršem, pa tudi najdražji zaklad, kajti vse drugo bodo morali nekoč pustiti na zemlji, otroke pa — tako morajo upati — bodo vzeli s seboj v nebesa. — Otrok je kakor ladja, ki je zasidrana v pristanišču. Oče in mati sta kakor jez, ki ščiti ladjo pred valovi in viharjem. V mir-
. nem pristanišču čaka ladja, da jo oblože, preskrbe in utrdijo za nevarno vožnjo po morju. Šola in dom utrjujeta otroka ter ga oborožujeta za nevarne viharje v življenju.	< )
*	Zeleno, Pokori o. Zopet je pretečeno nedeljo iz Nemčije k nam priseljeni lutrovski pastor Mahnert peljal svoje verske in politične ovce iz Maribora na Pohorje ter jih navduševal tudi iz narodnega stališča za to lepo gorovje. Nikdar niso Nemci bolj hrepeneli po posesti Pohorja nego ravno zadnje čase. Zato pa je tudi sedaj kot kedaj dolžnost ponosnih prebivalcev zelenega Pohorja, da branijo slovensko posest in ime. Nemcem zakličemo najodločneje: Roke proč od našega slovenskega Pohorja!
*	Neruska poš.ouost v pravi Ifiči-. Nemci in pa nemškufarji vedno skrinjo, da se ne pozabi na-nje. — Šentlenartski Mravljak, laški Drolc sta pobrala denar, ki so ga znosili vlagatelji v njune hranilnice, ubogi kmetje, člani posojilnic, pa trpijo in plačujejo izgube. V Inomostu na Tirolskem je bil velik Nemec, ki je bil celo visok uradnik pri tamošnjem c. kr. drž! gozdarskem uradu. Imenoval se je baron pl. Khun Ta mož je bil hud nemški liberalec. Imel je mastne dohodke pri nemški alpski ljudski banki, kjer je bil nastavljen, predno je stopil v državno službo, kot u-radni vodja. Ta mož, ki je imel vse polno visoko zvenečih plemiških naslovov, je poneveril pri banki tekom zadnjih let nad pol milijona kron, nekatere vesti pravijo, da celo 800.000 K. Sedaj so prišli goljufiji ve-
, likega nemškega liberalca na svetlo ter so ga zaprli. Ta „čedna stvar" bi bila zopet za „Štajerca", a on o tem ne bo poročal, ker je mož, ki si je prilastil toliko tytega imetja — liberalen Nemec.
*	Svojega imena se sramujejo. Kadar so pri nas na Štajerskem volitve v državni ali deželni zbor, nastopajo liberalci vedno kot „neodvisni". Takrat zataji liberalna stranka svoje ime in hoče pod krinko neodvisnosti loviti glasove za svoje „neodvisne" kandidate. Ime „neodvisen" daje ob času volitev liberalcem upanje, da pod tem nedolžnim naslovom vlo-vijo kaj glasov. Ce so volitve, je neodvisen dr. Ku-kovec, neodvisen Roblek, neodvisen dr. Božič, neodvisen dr. Ploj, neodvisni so naenkrat vsi liberalni prvaki. Enako je v drugih deželah, kjer še životarijo liberalci. Pri volitvi v goriški deželni zbor so postali naenkrat vsi liberalci „neodvisni". Zatajili so svoje pravo ime, liberalni agitatorji so romali od kraja do kraja ni priporočali liberalce kot „neodvisne" kandidate. In še to jim ni nič pomagalo. Samo eden „neodvisni" je zlezel pri volitvi splošne skupine po ožji volitvi v deželni zbor, druga dva pa sta propadla.
Ob času balkanskih zmag nad Turki je državno pravdnistvo obdolžilo dalmatinskega notarja Bona in advokata dr. Mičica veleizdaje. Obravnava se je vršila prve dni tega tedna ne v Dalmaciji, ampak pred deželnim sodiščem v Celovcu. Toda tudi celovški nemški sodniki niso našli na obtožencih nobenega veleizdajskega madeža ter so jih oprostili.
*	Slovenski vojaki v Skadru. Kakor poročajo razni dunajski listi, se bo danes, dne 24. julija, odpeljal 4. bataljon 87. pešpolka po Lojdovem parniku „Urano" iz Pulja v Skader, da zamenja tamošnjo avstrijsko vojaško stražo. Poleg tega bataljona se odpelje v Skader še tudi oddelek s strojnimi puškami, oddelek pijonirjev in zdravstveni (sanitetni) oddelek. — Število avstrijske posadke v Skadru bo znašalo skupno 400 mož.
*	Važno za vojaške novince. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se bodo od letos naprej vojaški novinci, ki so slabše narave in bolj slabega zdravja, vežbali v posebnih oddelkih. S takimi novinci se bo postopalo milejše. Kdo se bo uvrstil v oddelek za slabotne novince, bodo odločili vojaški zdravniki. Pri vsakem polku oziroma bataljonu se upeljeta 1 ali 2 taka oddelka.
*	Vojaški dopust za časa žetve se radi slabega vremena zadnjih tednov podaljša v nujnih slučajih celo za 14 dni. Tako je odločilo vojno ministrstvo. Naročilo je kornim poveljstvom, da naj dovoljuje v tem smislu za kmečke sinove podaljšan dopust posebno za kraje, kjer je žetev radi slabega vremena zaostala.
*	Razstavo prašičev priredi Kranjska kmetijska družba dne 16. septembra t. 1. v St. Jerneju na Dolenjskem. Razstavljeni bodo le plemenski mrjasci in plemenske svinje. Tako skrbi Kranjska kmetijska družba za razvoj domače živinoreje. Cilj naše Štajerske kmetijske družbe pa menda je: gospodarski napredek nemškega dela dežele. Svinjereja je v naših krajih, če se jo primerja z drugimi deželami, ravno vsled krivde nemškega deželnega odbora in liberalne gospode, ki sedi v odboru kmetijske družbe, zelo zanemarjena. Štajerska kmetijska družba hoče Slovence navaditi le na podpore, za samostojno delo jih ne navaja. Potovalni učitelji pa so kakor kokoši, ki malo zakokodače, ko znese jajce, potem pa odide. Svoje govore povedo, potem pa gredo.
*	Pomanjkanje krme se že povsod bridko Čuti. Sena ni bilo niti za polovico toliko kakor navadno, tudi otave ne bo mnogo. Radi tega se prižene sedaj na naše sejme zelo mnogo živine. Cena je zadnje tedne zelo občutno padla. Mesarji celo za pitano živino plačujejo komaj do 80 K sto kg žive teže. Na zadnji graški sejem se je prignalo čez 1500 glav goveje živine. Toliko živine na graškem sejmu že leta in leta ni bilo. V severnih deželah: na Češkem, Moravskem in v Šleziji so imeli letos obilo sena. Radi tega se čuti tam pomanjkanje živine. Splošna družba za vnovče-vanje živine na Dunaju hoče spraviti na Spodnji Sta-jer kupce za našo živino. Člani Osrednje zadruge se pozivajo tem potom, da naznanijo zadrugi v Maribor, če bi se dalo dobiti v posameznih krajih ob železnici srednjetežkih volov za več vagonov. Navede naj se cena in število živine. Kupci pridejo le tedaj, če se zagotovi dovolj živine za nakup.
*	Davek na samce so vpeljali na Francoskem. 301etni samci bodo morali plačevati 20%' doklad k dosedanjim davkom. Samci, ki ne plačujejo nobenega davka, so samskih doklad oproščeni.
*	Tržno poročilo. Trgovina z železom letos baje zelo slabo napreduje. Največja avstrijska železni-narska družba „Alpine-Montan", ki ima n. pr. skoro vse gornještajerske železne pudnike in tovarne v svoji posesti, bo baje radi pomanjkanja naročil na železo odpustila s 1. avgustom večje število delavcev; o-stalo delavstvo pa bo delalo na teden samo 4—5 dni. — Cena žitu se po malem dviguje. Na višje cene vpliva slabo vreme in povodnji, ki so zadnji čas posebno na Ogrskem ugonobile mnogo žetve. Pšenica in koruza sta pridobili 10—12 vin. pri 100 kg. — Avstrijska trgovina posebno močno čuti vpliv balkanske vojne. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da se je lansko leto izvozilo iz Avstrije za 743 milijonov kron blaga manj kot 1. 1911. — Cena živini na naših sejmih še vedno pada. Enako je tudi na Kranjskem in v drugih deželah na jugu. Krivo je pomanjkanje sena.
*	Loterija, v kateri vsakdo zadene I V mislih imamo turške srečke, po kojih igralnem načrtu mora vsaka srečka zadeti vsaj 400 v srečnem slučaju pa tudi 400.000 zlatih frankov. Kupnina za to iz-borno srečko znaša samo K 4'75 mesečno in pomeni to vplačevanje toliko, kot nalaganje denarja v hranilnico, katerega lastnik turške srečke brez ozira na dobitke dobi, če hoče srečko zopet prodati. Kdor hoče tedaj z majhnim rizikom poskusiti svojo srečo s Brečkami, v sreč. slučaju tedaj obogateti, v najneugodnejšem slučaju pa dobiti večji del ali v doglednem času vsled naraščajoče kurzne vrednosti tudi ves vplačani denar nazaj, ta naj takoj naroči izborno turško srečko, da zamore biti deležen že prihodnjega žrebanja dne 1. avgusta t. l.,pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov in pa več nadaljnih dobitkov po 30 tisoč, 10 tisoč, 2500. 2 tisoč in 1 tisoč frankov. — Pojasnila daje in naročila sprejema za Slov. Stražo g. Valentin Urbančič Ljubljana, Kongresni trg 19. — Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne loterije in daje zanesljiva in točna zadevna pojasnila.
*	Za Slov. Stražo je poslala 2 tisoč obrabljenih znamk Kristina Langeršek iz uelja. Hvala! Nadalje sta poslali lepo število obrabljenih znamk mladenki Katika .Sever s Huma in Marija Hrastnik iz St. Lovrenca nad Mariborom. Živeli I
*	Našim fantom in dekletom toplo priporočamo knjigo „Dragoceni biseri", ki jo je spisala Pepica Senica. Vsak Orel in vsaka članica dekl. zveze naj jc takoj naroči. Iz nje se bo naša mladina mnogo lepega in koristnega naučila, kar je ravno v tem resnem času toliko potrebno. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri Pepici Senica v Šmarju pri Sevnici ob Savi. 1 komad stane s poštnino vred samo 60 vin., 10 komadov pa K 5 20.
*	Postojnska jama. Letos se vrši prvič velika poletna veselica v Postojnski jami že v nedeljo, dne 3. avgusta.
Dva mladinska shoda.
Dekliški sliod na Ložnem.
Na visokem Loženskem hribu se je v nedeljo, dne 13. julija, zbralo na dekliškem shodu nad 800 deklet iz rogaške dekanije, iz Makol, iz Majšperga ter
od Sv. Petra v Prišlinu na Hrvaškem. Maševal je v romarski cerkvi MB. domači župnik g. Roškar, pri-digoval pa je župnik Gomilšek. Od 4.-3. ure popoldne se je vršilo pred cerkvijo krasno dekliško zborovanje pod vodstvom g. župnika Gomilšeka. Govorile in deklamovale so: Žerak Mar., Kamenšek Jera in Jerič Mar. (Sv. Florijan), Jernejšek Jera in Zerak Hel. (Stoperce), Senekovič Rozalija (Kostrivnica), Hajnšek Pepca in Stojnšek Antonija (Rogatec), Zbil Marija (Sv. Križ), Vogrinc Uršula in Helena (Zetale), Drofenik Mar., Verk Mar. in Vehovar Ana (Sv. Peter na Medvedovem selu), Tkavo Mar. (Makole). Dekleta so govorila izvrstno. Navdušenje je bilo veliko. Z velikim veseljem smo na shodu sprejeli vest, da se je pri Sv. Florijanu osnovala Dekliška zveza s 35 članicami ter Marijina družba s 40 družbenicami. Na shodu se je položil temelj podružnice Slovenske Straže za Sv. Florijan in Rogatec. Med zborom so zapele mladenke skupno več lepili pesmic. Nato. je imel pete litanije kaplan g. Jože Krajnc, sklepno pridigo pa župnik Gomilšek. — Vreme je bilo lepo, razgled krasen ter veselje nad vzornim shodom splošno. Naša dekleta niso mogla prehvaliti shoda. Naj rodi raželjene sadove !
•	Mladeniški shod na Sladki gori.
Kljub vedno nagajajočemu vremenu se je kar najlepše izvršil mladeniški shod v nedeljo, dne 20. julija. Mladeniči so prihiteli iz Šmarja, Ponikve, St. Jurja in Zibike, od Sv. Petra na M. selu, Sv. Križa tik Slatine in iz Poljčan. Po procesiji s sv. Rešnjim Telesom je pridigoval župnik Gomilšek, sv. mašo pa je opravil kaplan Hribar. Ob 2. uri popoldne se je na lepo okrašenem prostoru pred župnikovim gospodarskim poslopjem vršila najprej telovadba Orlov od Sv. Petra na Medvedovem Selu. Prišlo jih je 8 v kroju, pri telovadbi pa jih je nastopilo 11. Izredno so do-padli velikim množicam ljudstva. Proste vaje in rajal-ne pohode so izvrstno izvajali. Slava tem požrtvovalnim mladeničem! Nato se je pričel mladeniški shod pod predsedstvom mladeniča Fr. Verka od Sv. Petra. Zbrane je pred vsem pozdravil domači župnik g. M. Krajnc. Nato so nastopali kaj spretno mladeniči-go-vorniki: Glavač Fr., Buser Fr. in Veran Fr. (Sladka gora), Srimf Fr. (Sv. Križ), Lavrenčič Matej (Poljča-ne), Golob Jan. (St. Jurij ob juž. žel.), Fajs Jožef (Šmarje), Drofenik Al. (Sv. Peter), Orli: Drofenik J. in Vehovar Jož. (Sv. Peter) ter Gobec Miha in Gobec Feliks (Sladka gora). Iskreno je pozdravil mladeniče poslanec Jak. Vrečko iz Ponikve, lepe nauke je podajal župnik Gomilšek in shod je zaključil Fr. Verk z željo, naj rodi kar najlepše sadove. Med zborovanjem so pridno tamburali ponikovski tamburaši, vmes pa je popeval mešani in moški zbor. Za peterškega Orla so zbrali zborovalci 22 K 88 vin., za Slovensko Stražo pa 5 K 57 vin. Po 2,urnem zborovanju je imel g. kaplan Hribar pete litanije, župnik g. "M. Krajnc pa pridigo. Bil je ta dan časten za Sladko goro in izredno lep za vse mladeniče.
Mariborski okra).
m Maribor. Otvoritev novega dravskega mustu bo koncem meseca avgusta. D;an še ni natančno določen. Dela pri uravnavanju trga namreč zelo počasi napredujejo. Tlakovanje trga in cest pri mostu so izvrševali sami tuji nemški delavci, in sicer iz Tirolskega in Gornještajerskega. Tem delavcem se je plačevalo dnevno po 5—7 K. Zakaj tišči državna uprava v naše kraje tujce? Ali ne bi ta zaslužek pristojal domačim delavcem?
m Pesnica. Rančkemu krčmarju Hojniku — ki je velik Nemec, čeravno slovenskih starišev sin — se je naš postajenačelnik hudo zameril. Mož je sicer rojen Nemec, a spoštuje tudi Slovence, ne mara za huj-skajočo politiko nemškutarskih petelinov, ampak gre našemu kmečkemu ljudstvu povsod na roke in zato ga ljudstvo spoštuje. Da bi spravil tega priljubljenega postajenačelnika proč, bo baje pobiral podpise pri občinah in posestnikih. Pomagata mu še dve drugi o-sebi, kateri bi pa ravnali bolj pametno, če bi ne uganjali s Hojnikom vred nemškonacionalne politike. Stricu Hojniku povemo, da se na Dunaju za nasvete in želje rančkega krčmarja zmenijo toliko kot za lanski sneg.
m Sv. Križ pri Mariboru. Prav dostojno in veličastno je pretečeno nedeljo tukajšnja podružnica SI. Straže v zvezi z Bralnim društvom proslavila 10501et-nico zmage križa med Slovani po slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu. Njuna lepo ovenčana podoba v sredini nad odrom je naznanjala pomen slovesnosti. Slavnost je otvoril moški zbor s pesmijo „Hej Slovenci!" Sledil je pozdravni govor organista Fl. Zajko, v katerem je obenem v izbranih besedah mnogoštevilno navzoče občinstvo vspodbujal, naj bo vselej in povsod ponosno na mili naš materni jezik slovenski, v katerem sta že sveta, brata Ciril in Metod našim prednikom oznanjala zveličavne resnice sv. vere. Kaj ljubka je bila deklamacija: „Naš čolnič otmi-ino", ki jo je prav izrazito prednašala Filika Cepe. In zopet so nastopili mladeniči s pesmijo: „Lepa naša domovina". V slavnostnem govoru je domači g. župnik sv. Cirila zlasti mladeničem in možem stavil pred oči kot vzor pobožnosti, modrosti, ponižnosti, čistosti ter ljubezni do svete cerkve in slovenskega naroda. Burno odobravanje, ki je sledilo govoru, je pričalo, da so navdušene govornikove besede našle v poslušalcih dovzetna srca. Tudi mešani zbor je nastopil z dvema pesmima, med kojima je zlasti ugajala veličastna
himna v čast sv. Cirilu in Metodu. Zaključila je lepo slovesnost mladeniška igra: „Kmet Herod", ki so jo igralci naravnost izborno pogodili. Ponosni so lahko naši mladeniči na svoj tokratni nastop tako pri petju kakor pri igri ter so tako zopet pokazali, koliko se da doseči z vstrajnostjo in marljivostjo. Poglavitna zasluga, da se lahko sedaj ponašamo tudi z lepim moškim zborom, gre pač vrlo delavnemu organistu; čast in priznanje njemu in pevcem! Mladeniči, sedaj pa po začrtani in tako lepi poti pogumno naprej! Tudi ljube sosede iz Kamnice, Sv. Jurija in Zg. Sv. Kun-gote smo imeli zopet v svoji sredini; sploh je bila ta slavnost izredno mnogoštevilno obiskana, za kar gre našemu vrlemu ljudstvu vse priznanje. Saj je s tem pokazalo, da ve ceniti in uvaževati veliki pomen takih prireditev. Cisti dobiček lepe nedeljske slovesnosti — 29 K — pripade Slovenski Straži.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, dne 20. t. m. popoldan ob \ na 2. uro je iz na videz popolnoma nedolžnih oblakov udarila strela v tukajšnjo šolsko drvarnico in jo upepelila. Zagromelo in udarilo je obenem, in ko se je začelo kaditi izpod strehe, pa je tudi že solnce pogledalo izza oblakov ter ni bilo pred in ne po tem nobenega bliska in groma. Živino gosp. nadučilelja, ki je bila v prizidanem hlevu, so rešili, tudi nekaj drv so ljudje obranili. To je pri nas letos že drugi požar vsled strele.
m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. je s 1. julijem zvišala obrestno mero za hranilne vloge na 5%, za posojila na 6%.
m Frani. Tbča je dne 16. t. m. napravila na framskem Pohorju veliko škode. Menda 30 let je tu nismo imeli. Vinogradi lepo kažejo, a prikazala se je že tudi plesnoba. Sadja na Pohorju ni nič, pač pa v dolini. Setve so izredno lepe, rž so pričeli žeti. Ako ne bo preveč deževno, bomo imeli obilo kruha; lani smo ga vsi kupovali, ker je potolkla toča vso poletno setev. Sena je povsod manj ko lani. Na Pohorju je sedaj spravljajo, a jim dež hudo nagaja, spodaj pa so lahko in lepo spravili in je že lepa otava.
m Fram. Poročila se je v ponedeljek Jožefa Lešnik iz vrlo narodne in obče spoštovane družine Lešnik iz Frama, z narodnim trgovcem Leopoldom Brg-lez iz Sedlarjevega, okraj Kozje. Nevesta je bila vedno zavedna Slovenka in zvesta družbenica Marijine družbe. Bilo srečno!
m Sp. Poljskava. Dne 10. julija se je vršilo tukaj obdarovanje konjerejcev. Iz okrajev Maribor, SI. Bistrica in Konjice so prignali konjerejoi 101 konj, večinoma kobil in žrebic. Lepe živali so pričale, da je konjereja v naših krajih lepo razvita. Komisija, ki je pregledovala konje, se je zelo pohvalno izrazila o napredku tukajšnjega konjerejstva. Obdarovanih je bilo 59 konjerejcev. Deželno darilo 1700 K je dobil posestnik Jožef Puhfink iz Sp. Polskave. Obžalovati pa moramo, da so bila ostala darila tako majhna. Drugod daje država in razni javni zastopi večje svote za podporo živinoreje. Okrajna zastopa Maribor in Konjice ier bivši slovenjebistriški pa seveda nimajo denarja za pospeševanje domače konjereje. Posilinemci, ki i-majo tam prvo besedo, nočejo, da bi se našemu kmetu boljše godilo.
m Slov. Bistrica. Naši „tihi" liberalci snujejo Sokola. Kje bodo vzeli člane, ko se liberalni mladiči našega mesta lahko preštejejo na prstih ene roke? I-skali jih bodo med slovenskimi kmečkimi mladeniči. Priporočamo našim mladeničem v slovenjebistriški o-kolici, da so previdni in se ne dajo zvabiti po znanih „tihih" liberalcih v nepotrebno sokolsko društvo, ki bo zasledovalo namen, da vceplja v srca slovenskih mla-deničev brezverski liberalizem. Ustanovite si Orla! Kako lepo bi se glasilo: V Slovenski Bistrici se je u-stanovil Orel! Mladeniči, na plan!
m Veliko ljudsko veselica v Kamnici priredi Kat. del. društvo v Mariboru v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. Na vsporedu je godba, petje in razne ljudske zabave.
m Sv. Peter pri Mariboru. Slov. gosp. izobraž. društvo „Skala" priredi v nedeljo, 3. avgusta na vrtu gostilne g. Muršeca veliko veselico. Spored: Govor, gledališka predstava, srečolov, konfeti, godba ter razne druge zabave. Ker je del čistega dobička namenjen Slov. Straži, zato se vsi domači in sosednji Slovenci prijazno vabijo.
m Fram. Dekliški tabor v Framu. V nedeljo, dne 27. t. m. tedaj dekleta z Dravskega polja, s Polskav, Bistrice in Pohorja v Fram na shod, ki mora zaslužiti ime tabor. Pridite z zastavami! Vsaka imej narodni znak n. pr. trobojni pas, ali kratek trak na prsih! Zbirajte Be na državni cesti poleg kapele, kjer krene cesta v Fram. Točno ob 9. uri je odhod v procesiji v farno cerkev. Ob pol 10. uri obhod z Najsvetejšim okoli cerkve, ob 10. uri pridiguje veleč. g. dr. Jerovšek. Po sv. opravilu pa bo shod na starem gradu, kjer bo govoril Vaš znanec veleč. g. dr. Hohnjec. Dekleta, sestavite si kratke govore same! Dekleta pokažite pred durmi Maribora, da ste narodno zavedne I Pripomnim še, da se v nedeljo ob enem obhaja tudi Anino žegnanje.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Gostje poročnega para Gorjup—Kolarič so darovali Slov. Straži 8 K po šentlenartski podružnici Vsi prihodnji ženini in neveste, posnemajte!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Za Slov. Stražo je nabral g. Pukšič Franc na gostiji Toplak Alojz—Pihlar Ivana pri Sv. Martinu 7 K. Posnemajte.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Ponovitev igre: „Marijin otrok sem", prirejena na občo zahtevo po Krčevinskem bralnem društvu in Dekliški zvezi, se je izborno obnesla, Mno-gobrojno občinstvo je občudovalo spretnost naših igralcev in igralk, kakor tudi krasno petje našega mešanega zbora. Glede petja gre hvala g. pevovodji Fra-su in pevcem. Veselo iznenadila je nas vse uprizoritev šaljivega prizora: „Krčmar Stavač". Hvala vsem sotrudnikom, osobito pa g. režišerju.
p Ptujske novice. L*topljenec. Drugega izmed peterih dne 10. julija utopljenih vojakov so našli zopet pri Sv. Marku, in sicer v Stojncih, kjer ga je vo-
da vrgla na suho. — Od druge strani se nam tudi poroča, da so ostale tri utopljene vojake našli pri Ormožu ob Dravi, kamor jih je voda naplavila. — Strela. Med nevihto dne 16. t. m. je strela omamila deklico Marijo Voda na Mestnem vrhu pri Ptuju; šla je proti večeru z bratom iz dela proti domu; kar udari strela v bližnje drevo. Silni puh je deklico omamil, a je kmalu prišla zopet k sebi.
p Sv. Bolfenk pri Središču. V sredo, dne 30. t. m., se vršijo v občini Vitan že v drugič občinske volitve. Pri prvih volitvah so naredili take napake, da je celo ministrstvo moralo volitve razveljaviti. Pa jim vse ni nič pomagalo. Propadli so na celi črti, v III. razredu celo za 22 glasov. Zdaj pa bo še hujše, ako se vsi naši volilci udeležijo volitve. Vitanskemu kovaču povemo že naprej na uho, da bo zopet vse po „šestnajst", ker vsi ne moremo biti tako bogati.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Zadnjo nedeljo so imeli liberalci veselico. Nekaj Sokolov je telovadilo, druge nesreče pa ni bilo. Jedila so bila tako draga, da si jih revež ni mogel kupiti.
p Kostrivnica. V nedeljo, dne 20. julija se je vršil v hiši Janeza Prah, p. d. Lindič, shod S. K. Z., ki se je dobro obnesel. Zbranih je bilo čez 200 volil-cev. Gospod poslanec dr. Jankovič je v kratkem govoru govoril o državnem zboru, o sedanjem političnem položaju, o balkanski vojski. Shod je trajal nad poldrugo uro. Burno so odobravali izvajanja g. poslanca. Izreklo se mu je popolno zaupanje in zahvala.
p Sv. Križ tik Slatine. Pri nas se je vršil izpit iz veronauka dne 16. julija. Obenem je obhajal naš obče priljubljeni č. g. kaplan Franc Cerjak svojo srebrno sv. mašo. Bog ga ohrani še mnoga leta! Vič. g. dekan je končno še blagoslovil temeljni kamen za cerkveno hišo, v kateri bo stanovanje za organista, soba za posojilnico ter prostorna dvorana za izpraševanje ter družbene nauke.
p Dijaška kuhinja v Ptuju. V drugi polovici minulega šolskega leta so darovali za to kuhinju: 300 K je volil umrli biseromašnik M. Šinko v Središču; 200 K Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 20 K Posojilnica v Ormožu; po 10 K: Kralj Jožef, dekan v Zavrču, Pšun-der Ferdinand, mestni vikar in Toplak Fr„ davčni upravitelj v pok.; po 8 K; dr. Ivan Fermevc, odvetnik in prof. Anton Kolarič; 6 K dr. Leo Brunčko, koncipijent; po 4 K: Kaz. Bratkovič, c. kr. notar, Lad. Jerše, c. kr. davčni oficijal, Ant Jurca, c. kr. komerc. svetnik, Martin Kojc, c. kr. davčni upravitelj, dr. Josip Komljanec, prof., Jan. Možina, nadučitelj v pok., dr. Štefan Sagadin, c. kr. sodnik, Lucij Selinšek in Pij Vakselj iz reda oo. minoritov, Al. Senčar, trgovec, Ferdo Skuhala, uradnik, dr. Bela Štuhec, zdravnik; 3 K Avg. Jager, me3tni kaplan; po 2 K: Al. Brenčič, trgovec in Valentin Kajnih, učitelj; po 1 K: Zupane Jos., dež. vinarski inštruktor in Jos Zmahar, sodni uradnik. Odbor Dijaške kuhinje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in prosi tudi nadaljne blagohotne naklonjenosti.
p Mladeniški shod se priredi v nedeljo, dne 3 avg. na črni gori pri Materi božji za ptujski in sosedne okraje. Govorita gg. dr. Hohnjec in jrlr. Korošec. Mladeniči iz zahodnih župnij so zbirajo pri podružnici v Zupečji vasi, mladeniči iz vzhodnih župnij pa v župnijski cerkvi pri Sv. Lovrencu na Dr polju ter gredo v procesiji na Goro. Po sv. opravilu bo takoj zborovanje, po večernicah pa skupen odhod in telovadba pri Sv. Lovrencu na Dr. polju, pri kateri nastopijo središki, ptujski, mariborski, hočki in slivniški Orli. Shod ima tudi namen proslaviti Konstantinov jubilej in 1050 letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Mladeniči, dvignite se in prihitite v obilnem številu na mladeniški tabor h Gorski Materi Božji dne 3. avgusta!
p Svetinje pri Ormožu. Slovenska dijaška zveza priredi s pomočjo domače Dekliške zvgze v nedeljo, 27. julija veliko narodno veselico na vrtu g. Pihlarja v Zerovincih. Na vsporedu je igra „Domen", tam-buranje in petje dij. tamburaškega in pevskega zbora. Vse prijatelje prijetne zabave in vse ljubitelje naših katoliško-narodnih dijakov vabijo k najobilnejši udeležbi prireditelji.
p Ormež. V nedeljo dne 27. t. m. ima ormoška Mladeniška in Dekliška zveza v prostorih Ormoške posojilnice svoj redni mesečni sestanek. Prezaval bode g visokošolec Hodžar. Začne se ob 3. uri.
Ljutomerski okraj.
1 Mala Nedelja. V nedeljo, dne 13. julija, smo po pozni službi božji spremili pridno hčerko g. Franca in Marije Trstenjak v Sitarovcih k zadnjemu počitku. Frančika, kakor so jo skrbni stariši nazivali, je bila vzgledna deklica in pridna učenka. Ob odprtem grobu so ji Č. g. katehet spregovorili par besedi v slovo. Nazadnje so ji še zapele učenke nagrobnico kot zadnji, skupni pozdrav. Daj Bog mladi in nežni žrtvi sveti raj!
1 Kapela. Nova maša č. g. Bratkoviča radi bolezni č. g. župnika Meškota ne bo dne 27. julija, ampak dne 3. avgusta.
1 Murski Zasadi. V nedeljo, dne 20. t. m., je toča hudo pobila pri nas vse pridelke na polju, v goricah in sadonosnikih, posebno jabolka so to leto zelo obrodila, sedaj pa nam je toča vse potolkla, in sicer ta mesec že drugikrat. Za to leto je ves naš up uničen.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Opozarjamo in vabimo že danes na veselico, ki jo priredi pri nas štajerski pododbor Slov. Dijaške Zveze, dne 10. avgusta z igro „V Ljubljano jo dajmo".
1 Radgona. Slov. kat. izobraževalno društvo v Kadgoni priredi v nedeljo, 27. julija veselico na vrtu g. Fr. Nedoka v Zetincih s prav zanimivim sporedom. Prijatelji smeha in poštene zabave pridite! Za slučaj slabega vremena se preloži veselica na prih. nedeljo.
Siovenjgraški okraj.
s Razbor pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo, dne 20. julija, je priredilo tukajšnje Izobraževalno društvo dve igri: eno moško „Kazen ne izostane" in eno žensko „Pri gospodi". Igri sta jako lepo izpadli. Igralci in igralke so svoje vloge jako dobro izvršili, čeravno so vsi Še-le prvokrat nastopili na novem odru. Prosimo, le večkrat še napravite kaj takega. Prav lepo se zahvalimo vsem dobrotnikom, ki so pomagali z denarnimi, pa tudi z drugimi prispevki, k novemu o-dru. Največja zahvala pa gre pridnemu fan u Alojziju Kavtičnik, ki je vso slikarijo in druga dela na odru izvršil, kar je res občudovanja vredno.
s Šaleška dolina. V nedeljo, dne 20. julija, je zborovala Jugoslovanska Strokovna Zveza v tem kraju, in sicer zjutraj ob /28. uri v Šoštanju, ob uri v Skalah in popoldne ob 3. uri v Velenju. Na vseh shodili je bilo veliko navdušenje za J, S. Z. Shodi so se prav krasno obnesli, posebno v Šoštanju in v Skalah. Na shodih so govorili dr. Andrej Veble in Celja, Ivan Zupan iz Trbovelj in Vekoslav Zaje.
s Star i trg. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 10. avgusta veliko narodno veselico v proslavo Konštantinovega jubileja.
Celjski okraj.
c Celje. Celjsko c. kr. okrajno sodišče nam poroča: Okoli 10 let stara Karolina Volšek iz Vrhov, št. 31 pri Teharjih, je že opetovanobrez vsakega vzroka pobegnila od doma. To je storila zopet meseca a-prila t. 1. Sedaj se potika baje po konjiškem okraju. Da se dekle popolnoma ne pokvari, se priporoča, da vsakdo, h kateremu se zateče, to nemudoma naznani c. kr. okrajni sodniji v Celju in obenem tudi svojemu županstvu s prošnjo, da otroka odpravi v domačo občino k starišem.
c Celje. Gostilno Pleterski na Bregu pri Celju je prevzela dobro znana gostilničarka gospa Marija Vihar.
c Celje. Dne 18. julija je umrl eden najstarejših celjskih meščanov, g. ces. svetnik Kari Traun.
c Hmelj. Od zadnjega poročila je bilo vreme za hmelj bolj srednje ugodno. Dež, solnce, toplo, hladno, se je vrstilo eno za drugim, tako, da hmelj v rasti le srednje napreduje. Dne 16. t. m. je zadela braslovško občino huda nevihta s točo, ki je po celi občini tu več tam manj občutno škodo napravila. Predprodaje so se ustavile, ker hmeljarji upajo, da bodo pozneje hmelj dražje prodali. — Kar se tiče svetovnih poročil, je sledeče: Žateo, 14. t. m.: Nekaj solnčnih dni ni rast hmelja nič popravilo, ker so vmes hladne noči. — Ža-tec, 19. t. m.: Ugodno vreme ni vzdržalo. Včeraj se je po hudi nevihti zrak močno ohladil. Radi kažoče se slabe bernje se po lanskem hmelju zelo povprašuje, prodaja se ga po 220 K za 50 kg. — Norinberg, 17. t. m.: Stanje hmelja je še vedno precej ugodno, pa radi vednega deževja se upanje na dobro bernjo zelo krči, — London, 15. t. m.: Ker je skoro po celem Angleškem močno deževalo in se vreme obrača na toplo, u-pajo hmeljarji na boljšo bernjo. Florijan Rak.
c Drami je. V soboto, dne 19. t. m., se je igral v Gruščah 151etni Ignac Peček z vojaško patrono in smodnikom. Ko so zažigali z navadnimi vžigalicami, se je patrona raznesla in odnesla fantu 2prsta na desni roki. Po obrazu in rokah je močno poškodovan. Prepeljali so ga v nedeljo, dne 20. t. m., v celjsko bolnišnico. — Stariši, pazite vendar bolj na svoje otroke!
c Dramlje. Jarnovičeve trgovine bi bilo kmalu konec, če bi imel kaj tako slabega sladkorja in kave, kakor sta njegova popravka v „Slovenskem Gospodarju" od 12. junija in 17. julija. Junija taji, dani Slemen-šeka v cerkvi iz klopi potegnil in vrgel po tleh; pa glej spaka, nride „Narodni List" 17. julija in izblek-ne, da ga „je iz sedeža potegnil". Sto in sto prič bi reklo, da je res tako. — Drugi popravek je enake vrednosti. Meseca julija trdi Jarnovič z vso resnobo: „res pa je, da je bil volilni imenik pravilno sestavljen in da istega c. kr. okrajno glavarstvo ni razveljavilo". Res pa je, da je bilo na naše pritožbe 28 nepravilnosti popravljenih v imeniku. Zapisnik je Jarnovič kot ud reklamacijske komisije z županom vred podpisal in kot tajnik na občinsko tablo na ogled celi, i ari za 14 dni nabil. — Z%dlokom od 18. februarja je c. kr. okrajno glavarstvo dosedanje volilne priprave u-stavilo in pred kratkim je naimestnija rekurz zoper ta odlok zavrgla. — Kaj če ne pride prihodnjič še ta-le popravek: da mu ni ime — Miha Jarnovič.
c Žalec. Hlapec tukajšnje pivovarne, Fr. Kra-mer, je peljal dne 18. julija s težko obloženim vozom pivo proti Velenju. Pri nekem ovinku pridrvi v največji brzini nasproti nek samodrč. Konji so se plašili in voz se je prevrnii v globoki graben. Kramer, ki je sedel na vozu, je pri padcu prišel pod voz in se je zelo nevarno pobil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Voz in sodi so se razbili.
c Petrovče. Zadnjo nedeljo nam je g. V. Steiner razložil v poljudnih in razumnih besedah nalogo krvi in srca v organizmu goveda. Pogoj zdravega goveda: zdrava kri; podlaga zdrave krvi primerna zdrava hrana in sveži zrak. — Polagajte živini dobro hrano in zračite hleve!
c Petrovče. Generalni štab liberalcev v Žalcu in njihovi pobožni pristaši v petrovški občini, hočejo imeti župana na Gorici, moža, ki je včasih sladek tudi na našo stran. Preklicani klerikalci, tedaj vam Bog pomagaj! Vse bom pomandral, če se tja doli privalim med vas ta „črne". Mi pa vam damo dober svet: Bodite mirni in se z odločnim značajem pripravljajte za županski stolec!? V ta namen 3dnevne eksercije!
c Griže. Zadnji petek, dne 18. t. m. so imeli tukajšnji rudarji sestanek s poslancem g. dr. Korošcem radi razmer pri bratski skladnici in postopanja ravnateljstva glede dopustov.
c Frankolovo. Na Anino nedeljo, to je dne 27. t. m., bomo imeli zopet lepo slovesnost. Dopoldne bo nova sveta maša vlč. g. dr. Franca Volčiča iz salezi-janske družbe, tukajšnjega rojaka, ki je bil dne 20. t. m. v Turinu na Laškem posvečen mašnikom. Popoldne pa bo po večernicah ob 3. uri priredila Dekliška zveza tukajšnjega Katoliškega "izobraževalnega društva ganljivo igro: „Božja dekla" z nagovorom in
petjem. Gostje od blizu in daleč ste nam prisrčno povabljeni in dobro došli!
c Svetina. (Ožbaltovo.) Patrocinij Marije Snež-nice se bo obhajal na 13. nedeljo po Binkoštih, to je dne 10. avgusta. Slovesnost se bo pričela že v soboto poprej s sv. križevim potom v mali cerkvi sv. Križa in s petimi litanijami v veliki Marijini cerkvi in pridigo. Potem se bo spovedovalo in se verniki lahko u-deležijo odpustkov svetega leta. V nedeljo bodo 3 sv. maše: ob 6. in 10. uri a Marijini, ob 548. uri pa v kri-ževi cerkvi, kjer bo skupno sv. obhajilo za jubilejne odpustke. Popoldne ob 2. uri bodo večernice, nauk za ude 3. reda ter obljube in sprejemanje udov 3. reda. — Ožbaltov sejem se vrši v ponedeljek, dne 11. avgusta.
c Svetina. V nedeljo, dne 13. t. m., je padel na Svetini Martin Borovšak komaj 3 metre globoko raz črešnjo tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Bil je še-le 6 mesecev oženjen na Teharjih, od koder je prišel k svojim starišem po žalostno smrt. Pa nagla smrt ga ni dohitela nepripravljenega, zakaj bil je še-le zjutraj pri spovedi in sv. obhajilu.
c Vransko. Cita se mnogo v časnikih, kako se pri občinskih volitvah „klerikalci" in liberalci vojskujejo. Tudi pri nas na Vranskem je letošnje leto mnogo takšnih vojsk. A ena je že minula 3. julija. Bile so namreč v trgu občinske volitve. Res pomilovanja vredni liberalci so si prizadevali na vse mogoče načine, da bi prišli do zmage. Slišali so namreč, da je mnogo zavednih volilcev na naši strani. Ta čas sta si pa postala liberalec in sociahii demokrat največja politična prijatelja. Vrančani, ali bodete sedaj tudi obljubili kakšnemu hlapcu liter vina, da vam bo zapeljal g. župana v kamnolom, kakor je pred 2 leti dr. Korošca? Nekemu vašemu volilcu je bilo bojda tako žal, ko je volil vaše kandidate, da se je zato šel kar v Gradec streljat. — Prišla bo kmalu jesen in tedaj bodo občinske volitve v občini Sv. Hieronima. Kakšna vojska bo pa tam? Prav pridno si že brusi jezik Piki (kovač) in se tako s tem pripravlja na agitacijo. Mladina, kličem ti: Na noge, pa pojdi agitirat! Kovač, ti pa batiranke pobirat, a ne za g. kaplana, za slavolok, kakor si se sam izrazil, ampak pobiraj jih rajši za sebe, ker mogoče jih bodeš kedaj potreboval.
Sv. Pavel pri Preboldu.. Tukajšnjo tovarno bo lastnica „Združena avstrijska tekstilna industrija", popolnoma prenovila in preuredila. Dela se izvajaflo z veliko hitrostjo, tako da se bode začelo deloma delati že s 1. avgustom. Tovarna ne bo več predilnica, temveč tkalnica,- Postajvi se 600 tkialnih strojev. Upelje se tudi električna luč. Delavstvo se bo znatno pomnožilo. Ta preureditev je velikejga gospodarskega pomena za St. Pavel.
c Sv. Frančišek Ks. V nedeljo, dne 20 t. m., se je vršil pri nas prvi politični nod, prirejen od K. Zveze. Ob lepem številu udeležencev je poročal naš velezaslužni državni in deželni poslanec g. dr. Ver-stovšek o svojem delovanju in delovanju naših poslancev za ljudski blagor. Obenem nam je razkrinkal tudi naše liberalce in socialne demokrate, kakšni „prijatelji" so našemu kmetu. Da g. poslancu vsi neomajno zaupamo, smo pokazali že pred njegovim govorom s 3kratnim „Živio! "-klicem, posebno pa ob koncu zborovanja, ko se mu je izrekla zaupnica Zelja nas vseh pač je, da pride g. poslanec km^lu zopet v našo sredo.
c Rečica. Pretečeno nedeljo smo imeli ob velikanski udeležbi poučno zborovanje. G. kaplan Hohnjec nas je resno svaril pred izseljevanjem v Ameriko; omenjal je nevarnosti, ki lahko zadenejo vsakega, ki se izseli, da bo treba tudi tamkaj zelo naporno delati, kajti amerikanskih dolarjev se drže krvavi žulji. Razložil nam je tudi pravila družbe sv. Rafaela v Ljubljani, povdarjajoč, da družba nikakor ne podpira izseljevanja, ampak ponuja svoje varstvo tistim, ki so se že odloČili, da se izselijo. Nato je razlagal obširno in zanimivo g. M, Stiglic o gnojenju njiv in travnikov z umetnim, oziroma domačim gnojem. Tako zanimivih in poučnih predavanj želimo še več.
c Gor. Savinjska dolina. Imeli smo že zopet letos hudo neurje. Dvakrat je klestila toča. Dne 9. julija je pobila vse pridelke v mozirski okoliški občini, zlasti v Radegundi. V četrtek, dne 17. t. m., pa je hudo poškodovala toča lepe njive kokarske občine, zlasti Pusto polje, Lača vas, Potok in Pobrežje.
c Laški trg. Uknrla je gospa Sofija Kolškova, soproga tukajšnjega odvetnika dr. Kolška. Blagi go-spej trajen spomin!
c Iz laškega okraja. Zadeva o laški nemški posojilnici je že sicer precej zastarela, vendar čutijo nekateri potrebo, da še vedno na novo spravijo stvar na dnevni red. Pred kratkim je nek mož postave na kmetih prigovarjal ljudem, da je denar v nemški kaši bolj varno naložen kot pa v slovenski. Nimamo nič proti temu, da taki ljudje ljudstvo pomirjujejo, vendar trditi, da je denar v nemški kasi bolj varno naložen kot v slovenski, to ne gre. Da se razumemo. (Opomba uredništva: Naznanite nam ime dotičnega človeka, da ga bomo naučili kozjih molitvic.)
c Sv. Krištof. Znan revež, nekdanji socialno-demokraški agitator, Anton Tršek, je našo občino za božjo voljo prosil za podporo iz ubožno blagajne. Mož je svoj čas za socialistične budalosti žrtvoval celo svojo lahko službo pri premogokopu v Hrastniku in ž njo ludi pokojnino. Gospod Malovrh in vaši verni, ki tako radi govorite o „ljubezni", kje ste pa sedaj vi, da ne pomagate temu svojemu „bratu", kateri kakor pravi revež umira v največji bedi in onemoglosti? Ka-
kor marsikje, menda tudi tukaj velja izrek, da je „ne-hvaležnost plačilo sveta".
c Šmarje pri Selšah. Iz občnega zbora Rokodelske obrtne zadruge smo izvedeli, da je taista enkrat kar 200 takozvanili kmečkih obrtnikov naznanila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju, da bi jih kaznovalo. Ker je Smarski okraj zelo ubog, je pač nemogoče, ljudi siliti, da si dajo svoje čevlje in suknje deiati pri celjskih krojačih in čevljarjih. Vtemoziru bo treba iskati srednje poti, ki bo dobra za kmeta, a tudi obrtnikom ne bo škodovala. Tudi gostilničar Skale, ki je posebno hud na domače „obrtne škodljivce in iušar-je", se ni nikjer učil gostilniške obrti, pa jo vendar prav rad izvršuje.
c Mestinje. Ponesrečil se je .g. Martin Jesenko pri zidanju nove Kristanove kleti na Pečici. Velik kamen mu je priletel v nogo in jo močno poškodoval. — Triletna Marija Grašič je padla pod voz; kolo ji je šlo čez prša. — Pri streljanju z možnarji se je ponesrečil pismonoša Franc Lorenčak, ki je pomagal streljati na predvečer cerkvene slavnosti v Lembergu.
c Celje. V nedeljo, 27. julija popoldne ob 3. uri se vrši v vrtni dvorani pri Belem volu sestanek izobraževalnega društva z namenom, da se ustanovi pevski odsek. Fantje in dekleta iz okolice in mesta, ki imate veselje do petja, pridite na sestanek v obilnem številu.
c Luče. Dne 27. t. m. imamo v kat. izobraževalnem društvu po opravilu shod S. K. Z. Govorit pride posl. dr. Verstovšek.
c Tinsko. Na našem krasnem hribu, ki ga dičita cerkvi sv. Ane in Matere Božje, se bo na Anino nedeljo dne 27. julija vršil velik dekliški shod, ki bo združen z občnim zborom Zveze slovenskih deklet na Štajerskem. Mladenke šmarske in sosednjih dekanij, ta dan se vidimo na Tinskem. Dekliške zveze in Marijine družbe v obližju na agitacij sko delo.
c jurklošter. Mladeniška zveza ima v nedeljo, 27. julija po rani maši izlet na Lisco. Mladeniči pojdimo!
c Gora Oljka. V nedeljo dne 27. julija se vrši velik slavnostni izlet J. S. Z. iz Šaleške doline na Goro Oljko nad Polzelo, ki bo združen s cerkvenim opravilom in zborovanjem zunaj pred cerkvijo. Govornik pride Ljubljane. Pridite vsi.
c Latkova vas. Požarna bramba priredi dne 7. septembra veliko vrtno veselico.
Brežiški okraj.
b Rajkenburg. V predzadnji številki Vašega cenjenega lista ste prinesli dopis iz Rajhenburga, v katerem se omenjajo razne čedne stvari gotovih oseb. Izrekam hvalo dopisniku, da je spravil celo zadevo v javnost, ker upam, da se bo tudi sodnija začela za njo zanimati. Gradiva in prič je dovolj na razpolago, tipam, da se bo cela zadeva iztekla drugače, kot se je pred leti. — J. N.
b Kozjanske novice. Dne 1. julija se je tudi obhajala v kozjanski župnijski cerkvi 251etnica smrti rajnega knezoškofa Jakoba Maksimiljana Stepišnika. Po končanih obredih je preč. g. dekan Marko Toma-žič daroval peto Črno sveto mašo. Navzoči so bili sko-ro vsi duhovniki iz cele dekanije in domači župljani. Domači pevci so dobro peli. — Dne 16. julija okrog 5. ure popoldne je pridrvilo strašno hudourje od juž-no-zapadne strani z gromom in bliskom, da se je bilo bati najhujšega, pa ljubi Bog nam je to pot prizane-sel. Drugi dan je lilo neprestano. Ljubi Bog, obvaruj nas še nadalje ledenegabiča in strele! — Letina prav dobro kaže. Samo lepega in toplega vremena potrebujemo, da bi zoreli pridelki. - Sena je letos nekoliko manj od lani. Otave bo mogoče dovolj. Sadja je malo, ali pa nič. Uničila ga je zima. Vinska trta še vedno nekaj obeta.
Najnovejše.
Na Balkanu. Uradno se potrjuje, da so Turki zavzeli Odrin in Lozengrad. Za načelnika Odrina se je upostavil Hadži Adil.
V Nišu so se sešli bolgarski odposlanci z odposlanci Romunov, Srbov in Grkov, da sklenejo mirovno pogodbo. Zunanji minister Bolgarije, Genadiev, je v sobranju izjavil, da smatra nova bolgarska vlada za svojo glavno dolžnost, da sklene mir z vsemi voj-. skujočimi se balkanskimi državami.
Duhovniške vesti. C. g. Bogovič Ivan je imenovan I. kornim vikarjem v Mariboru. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Toplak Jože! iz Ljutomera kot II. korni vikar v Maribor; Kranjc Marko iz Središča v Ribnico na Pohorje; Kristovič Mihael iz Ribnice na Pohorju v Zavrč; Kraner Vinko iz Zavrča k Sv. Petru pri Radgoni.________
Listnica uredništva.
Sv. Bolfenk: Hvala lepa! Ostalo prihodnjič. — Rajhenburg, Št. Lenart v Slov. gor., Menina planina, Ščavnica, Zreče, Sv. Duh—Loče: Prihodnjič. — Kozje: Ostalo prihodnjič! Le večkrat kaj! — Marijčka Pohorska: Spis, namenjen za 15. številko „Gospodarskih Novic", pride prihodnjič.
Proda se v večjem kraju v Sav. dolini nova, lepa enonadstropna hiša s pekarijo io prodajalno vred in vrtom. Dobro idoča obrt, brez konkurence. Ob enem se lahko kupi lepa hišna oprava. Natančneji pogoji se izvejo pri Ivanu Zupane v Žalcu.	935
Proda se novozidana hiša, 12 let davka prosta ob veliki cesti, v kateri je vinotoč, jako pripravno je tudi za trgovino, ker je na zelo prometnem kraju v sredi med vasmi. Zraven je gospodarsko poslopje in precej zemljišča. Hišajo oddaljena eno uro od postoje Št. Jur ob juž. žel. in ravno toliko od Dramelj. Cena se izve pri Fr. Žličarju, tajniku posojilnice v Katoliškem domu v Št. Jurju ob juž. žel.	-	936
Poziv!
V predalih tednika „Štajerc" štev. 28 v dopisu iz Dornove je neki podlež izlil svoj grdi žolč, da bi me pri pristojnih šolskih oblastih očrnil tervtako dosegel svojo željo, da bi bila podpisana iz Dornove prestavljena. Ker se ta zlobnež skriva za plašč odgovornega urednika, poživljam ga tem potom, da se naj junak podpiše s poluim imenom, da so potem pogledava pri Filipih iz oči v oči. Ako tega ne stori, imenujem ga nesramnega lažnjivca in podlega obrekovalca. Ivanka Svoboda, učiteljica v Dor-novi.	938
Organist in cerkovnik
želim službe. Naslov v upravništvu. 931
P6zor! Prijetno, lepo posestvo, ležeče v celjskem okrožju v bližini trga v prijazni zdravo-zračni ravnini, 15 minut od kolodvora, cerkve in okrajne sodnije. Poslopje v dobrem stanju, hiša s tremi sobami, kamra, kuhinja, veža, dve kleti, gospodarsko poslopje, Skedenj, hram, hlev za 6 govedi, za mleko se lahko mesečno skupi 60 kron. Svinjski hlev s tremi predeli. Zemljišče v obsegu 18.512 kv. m. Travnik z rodovitnim sadonosni-kom; ll'72'i kv. m v ravnini ležečih njiv, 30.746 kv. m bukovega gozda, je radi izselitve rodbine po ugodni ceni takoj na prodaj. Naslov se izve pod „Lepa bodočnost" št. 913 na uprav, lista.	913
Slovenski mladenič, kat. narodnega mišljenja, išče službe kot upravitelj pri kakšni obrti ali večjem posestvu. Ponudbe pod „Slovenski mladenič" poste restante, Maribor.
910
Lepo p&sestvo blizu Maribora obstoječe iz njiv, sadonosnikov, vinograda in gozda, hiša in gospodarsko poslopje, skupaj okoli 10 oralov, se pod lahkimi kupnimi pogoji takoj proda. Več pove August Bruderman, gostilničar pri Sv. Petru niže Maribora.	926
Lepo posestvo se proda takoj; v vasi pri cerkvi in šoli, obstoječe iz zidane hiše z velikimi prostori, veliki hlevi za živino in svinje, travniki in njive vse v ravnini se redi do 5 govedi in do 10 svinj. Kupci se naj oglasijo pri Janezu Švagan, posestniku v Studenicah pri Poljčanah. Ravno tam v vasi se tudi manjše posestvo proda. Poslopja zidana. Redi se lahko 1 krava.	927
Parna mlatilnica to je: lokomobil z 5 konjskimi močmi še kakor nov in mlatilni stroj dobro ohranjen, ki zmlati na dan do 180 dre-venk pšenice, rabljen a dobro ohranjen, tako da zasluži v eni mlatilni dobi do 300 drevenk zrnja, ter se splača gotovo v treh v u-godnem slučaju že v dveh letih, se proda po ceni in ugodnimi pogoji. Primeren bi bil za katero iz med občin na Dravskem polju. Ta mlatilni stroj je videti vsak dan zdaj o mlatitvi pri delu; izplačilo tudi na večletne obroke. Lastnika pove upravništvo.	914
Velika
hiša (vila) blizu Maribora v naj-prijetnejšem, mirnem kraju, 8 minut od mestnega parka z dvojnim stanovanjem, balkonom in verando 1100 □ m vrta se proda. Prilično za penzjionista. Več v gostilni pri „Pošti" (Meden), nasproti glavnemu kolodvoru, Maribor. 879
Več jeklenih pljugov, najboljše sestave, ima izgotovljenih Matej Bregant, izdelovatelj pljugov v Orehovi vasi.	929
Iščem dobro idočo pekarijo v najem ali za kupit. Naslov pod „Sreča" poštno ležeče, Maribor.
Na prodaj je lepo posestvo s približno 4 orali zemlje: 3 njive, travnik, gozd, vinograd, hiša in gospodarsko poslopje, za 6 tisoč kron. Četrt ure od cerkve: Proda: Marija Hržič, Senožki vrh št. 41, Velika Nedelja.	933
Jabolčnica prav domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin".
Muskatin
je žlahtai naravni preparat za napravo dobre domače pijače. Iz Muskatina nareta pijača daje moč poživi in krepča živce.
Muskatin
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja. Iz Mus&atina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Muskatin
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz,
Maribor, Koroška ulica.
Izjava. Mi podpisani Ivan Blumor, kaplan, Jojip 1'urkhart, nadučitelj in Anton čander, obč. tajnik in organist, vsi v Zibiki, okraj šmar-ski, preklicujemo in obžaljujemo vse napram gg Juriju Pevec, posestniku, ter Henriku in Mariji Blazinšek, učiteljema v zasebnih obtožbah in vlogah na okrajni šolski svet Šmarje v Celju storjene obdolžitve, odnosno žalitve kot neresnične. v J. Blumer, J. Purk-hart, Ant. Cander.	923
Viničar se sprejme za vinograd v Razvanju pri Mariboru. Imeti mora 4 ali vsaj 3 delavske moči, od toh vsaj eden močen mož. Pogoji ugodni. Ponudbe s knjigami na dr. Serneca, odvetnika v Mariboru.
845
Lepo posestvo (hiša z dvema sobama, kuhinjo itd., 2 svinjska hleva, vrt in nekaj zemlje pri hiši) se po ceni proda. Pobrežje pri Mariboru, Damgasse 43. 865
Huharlra srednje starosti išče službo v kakem župnišču. Zvežba-na v gospodinjstvu, kuhinji in šivanju. Sodeluje tudi pri društvenih prireditvah in organizacijah deklet. Službo lahko takoj nastopi. Ponudbe na naslov „Slovenka" na upravništvo pod št. 896.
Izdelujem praktične domače milne ter prevzamem vsa ključavničarska dela. Kari Sinkovič, ključavničar, grad, Maribor Bran-disgasse 2.	890
Lepo veleposestvo
v župniji Hoče, meri blizu 100 oralov najlepše rodovitne zemlje, se radi družinskih razmer skupno ali na več delov (na posestvu je več hiš) po ceni proda Kupec dobi vso mnogoštevilno živino, stroje kakor vse izborno urejene premičnine. Na posestvu je krog 40 oralov lepega polnega gozda in krasen travnik. Ker je posestvo zelo dobičkanosno, bi bilo zelo priporočati, da bi to posestvo, ki leži v neposredni bližini Maribora, zanimalo slovenske kupce, kateri imajo prednost. Kupci se naj obrnejo na upravništvo SI. Gosp. pod naslovom „Slovensko veleposestvo" št. 867.
Dobroidoča trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki in gostilna za okrajno cesto z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadnim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega premogovnika oddaljena se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10 tisoč kron. Naslov pri upravništvu.
Loterijske Številke.
Trst 16. julija 1913 62 76 55 54 57 Dunaj 19. julija „	32 39 25 38 20
HENRIK MATIC
— CELJE —
Kolodvorska nI. 7
priporoča svojo o-bilno in vedno svežo zalogo
špecerijskega blaga
posebno kave
od najcenejše do najfinejše vrste, vedno sveže žgano, ter po znižanih cenah od svetovnoznane tvrdke kave in čaja
JULIJ MEINL
DUNAJ.
851
MALA OZNANILA.
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
Učenee se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga pri J. Sorko na Bregu pri Ptuju.	910
Hlla na prodaj. V Mariboru, blizu cerkve svete Magdalene se proda enonadstropna hiša s šestimi sobami, verando, vodovodom, velikim vrtom, dvorom in sadnim drevjem. Več se izve v Mariboru, Poberška cesta 15.	907
Lrpn posestvo z lepim sa-donosnikom, njivo, 3 četrt ure od Maribora, se po nizki ceni proda. Vpraša se pri g. J. Šenekar, posestniku v Krčevini št. 43 pri Mariboru.	908
Krepek in priden mllnarskl ucenee se takoj proti mesečnemu plačilu in celotni oskrbi sprejme v umetnem mlinu Janeza Bohm v Framu.	912
Štefan Kaufman
trgovina t želeraiae
v Radgoni
priporoča najboljše o-celne, kose is srpe, pravo štajersko železo po najuižji ceni in solidni postrežbi. 393
Maksimilijan Poberaj
mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3
se priporoča za vsa stavbesa dela nova in stara, strešno kritje, betonska d- !a, izdelavo načrtov in jiroraiunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Učenca sprejme takoj Anton Ko-larič, kovač in podkovski mojster Žabjek pri Ptuju.	724
Priden učenec iz stroge hiše se sprejme takoj za mesarsko obrt pri A. Vaupotiču, gostilničarju in mesarju v Ljutomeru.	J)25
Priden čevljarski učenec se sprejme takoj s prosto hrano in stanovanjem pri Francu Kovač, La-zarettgasse 13, Gradec.	921
Učenca sprejme Matija Hočevar, ključavničarski mojster na Rago-znici pri Ptuju.	923
Lepo posestvo v Svečini, 13 oralov zemlje in sicer 2 orala gozda, tri četrt orala vinograda, 3 in pol orala njive, drugo sadonosnik, travniki se proda za 10.600 kron. Več pove Janez Fluher, Cirnga, Svečina, Zg. Sv. Kungota. 922
Sprejme se priden mizarrki učenec od 15—18 let star, iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom pri dobri postrežbi, ter z majhno mesečno plačo, katera se poviša po pridnosti, pri Tomažu Ahatz, mesarju, Velikovec, Koroško. 895
Mlin! na tri tečaje s stanovanjem so takoj odda v najem, več pove g. B. Režabek, Konjice. 917
Hraniinica in posojilnica v Št. Jan-žu na Dravskem polju je zvišala obrestno mero tako, da daje posojila po 6 °/o, hranilne vloge pa o
brestuje po 5%
920
Dve osebi, brez otrok se sprejmeta za oferja na Cvajniku, Tapaj-nerjeva viničarija 125 pri Mariboru.	919
Proda se posestvo 25 minut od Ptuja, občina Rogoznica, obsega nekaj čez 7 oralov njiv in travnikov je prav pripravno za mleko prodajat na Ptuj, celo gospodarsko poslopje, zemlja prav dobra in se proda pod ugodnimi pogoji. Pismeno ali ustmeno se je oglasiti pri Francu Habjanič, občinski predstojnik v Jurovcih pri Ptuju. 844
Služba z« organista in
mežnarja v Št. Janžu na Drav. p. Ptuj, se s 1. avgustom odda. Kn. šk. župnijski urad St. Janž na D. polj. 7. julija 1913.	882
Škorjanc, župnik.
Proda se pri Sv. Barbari v Halozah ob okrajni cesti skoraj nova z opeko zidana hiša z tremi sobami, eno kuhinjo, 1 pivnico, blizu hiše veliko gospodarsko poslopje z opeko krito, obstoječe iz 1 sobe za hlapca, svinjske kuhinje, svinjakov, hlev za 3 konje in 4 krave, skednja, listnjaka, drvarnice, ute za vozove in pritlične kleti. Pri hiši je tri orale posestva, obstoječega iz vrta za sočivje, sado-nosnika, vinograda in njive. Hiša je jako primerna za kakega du-covnika-penzijonista, ker leži eno minuto od župne cerkve na zdravem kraju. Cena se izve pri lastniku Cirkuljane, št. 25, Sv. Barbara v Halo^b.	901
Proda i»e posestvo z gostilno zraven toplic Dobrna. Lepa vila z 7 sobami, 2 kleti, kuhinja, 2 štedilnika, novi, zidani svinjski hlevi, zraven lepa soba, kozolec in drugo gospodarsko poslopje. Redi se lahko 7 glav govoje živine in en konj. 8 oralov lepega gozda, njive so vse obsejane, 500 sadnih dreves. Vse v lepi legi. Cena 26tisoč K. Poizve se ravno tam hotel Šemerl 16 pri Decarju, Dobrna. 902
Ker se odtegnem javnemu življenju, prodam nadstropno kito
z vsem špecerijskim blagom, poslopji, sadnim in zeliščnim vrtom za 20 tisoč kron. Zelo dober prostor. Več pove upravništvo. 878
Odda se takoj služba cerkovnika in or-jranlsta. Najugodnejše za ožen-jenega rokodelca, ki bi lahko izvrševal trgovinsko obrt. Prosto stanovanje, kolektura sena in žita. Plača po dogovoru. Več pove župnijski urad Javorje, p. Črna pri Prevaljah Koroško. — Znamka I
Ueene» poštenih in pridnih sta-rišev, ki ima veselje do trgovine, obeh jezikov zmožen, sprejme takoj Rudolf Dergan, trgovec, Laški trg.	888
Išče se 13 do 14 let stara dek-llea za pospravljanje sob, pospravljanje sob, pomagati v kuhinji pri Julijani Seršen, trgovina in gostilna, Veržej, Križovci. 906
Rabljen, (Original-Singer) ilvsl-nl strug za krr-juče se po ceni proda. Maribor, Tegetthofstrasse 6 1/2._ 880
Vešče in poljudno spisana knjiga „Honaervlranje sadja In vsakojake povrtnlne za domačo «porab»" je
ravnokar izšla v tretji, povečani izdaji. Cena 1 K, s poštnino 10 v. več. Dobi se pri Jos. Zupane, dež vinarski inštruktor v Ptuju. 894
Vsem gospodinjam!
Ako želite kupiti dobro in sveže špecerijske blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hoče. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsega„ dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru	8
Klavir se po ceni proda. Maribor, Bismarkstr. 19, II. nadstr. 875
Na prodaj je enonadstropna hiša s pekarijo, ki je tudi sposobna za trgovino mešanega blaga v trgu Konjice. Cena 35 tisoč kron. Da se tudi v najem za trgovino. Naslov: A Podgoršek, pekarija Konjice, hiš. št. 45.	886
Posestvo četrt ure od mesta, pripravno za mlekarstvo, se proda. Vpraša se na upravništvu pod št. 760. (Znamka za 10 v). 860
Malo posestvo četrt ure od želez, postaje in farne cerkvo v Poljčanah se proda. Hiša, 2 svinjaka, 1 kravji hlev, sadonosnik, vrt in njiva. Vse v dobrem stanu. Pripravno za penzijonista ali obrtnika. Cena K 3.400. Vpraša se pri g. Joško v Peklu.	858
Dobroidoča gostilna z šest orali dobre zemlje se pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni gospodarja proda. Vpraša se pri J. Kumnič gostilničarju v SI. Bistrici. 852
Zelo ugodna priložnost za upokojenega duhovnika ali tudi trgovca! Lepa zidana prostorna hiša v neposredni bližini sloveče romarske cerkve se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Cena in pogoji se izvedo pri lastnici: J. Sattler na Orni gori pri Ptuju.	804
Vešče zastopnike, ki bi obiskovali zasebne odjemalce, išče proti visoki proviziji tovarna za sukno. Nemško pisane ponudbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Postfach Nr. 11, Mnichovo (München-grätz) Češko.	799
Lepo posestvo v Mariboru, pripravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi stanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3. Prvo nadstropje.	814
Družinske hiše
novozidane, 6 minut od glavnega kolodvora v Maribora se pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša se pri g. Maček, Krčevina pri Maribora št. 187.	419
Trgovci pozor!
Hiša s trgovino se prostovoljno zaradi slabega zdravja posestnika v najlepšem in prometnem kraja celjskega predmestja z vso trgovinsko opravo prav po nizki ceni in prav ugodnimi pogoji proda. Hiša ima več sob in prostorov, 2 sobi sta še v najemu, 3 vrtovi za zelenjavo in velike brajde; vodnjak z najboljšo vodo ki nikoli ne u-sahne. Hiša je v bližini 4 tovarn, kjer je mnogo delavcev. Trgovina dobro vspeva. Zadnja cena je 10 tisoč kron. Več pove A. Schwigel, Gaborje št. 61 pri Celju. 848
Išče se mizarski pomočnik in u-čenec. Franc Edelstein, mizarski mojster, Kaiserstrasse 18. 846
LISTEK.
Izgnanci.
(Povest iz prvih časov krščanstva),
(Dalje.)
In ta deklica bi bila sedaj vendar godna za možitev. Minul je čas žalovanja po očetu in njena mati je vsled svojega samotnega in skromnega življenja podedovano premoženje gotovo zelo pomnožila.
Nekega dne je prišel Sempronij. oblečen v belo oblačilo, v preddvor palače, in je želel govoriti s plemenito Marcijo Dazumijo.
Ce bi bil Sempronij slutil, kaj se je zgodilo zjutraj istega dne, gotovo ne bi bil prišel.
„Gospa je v globoki žalosti", mu je odgovoril na njegovo vprašanje vratar, Sirec po rodu, v slabi in pretrgani latinščini; „mož umrl, dva sina umrla".
„Vem, toda ta žalost vendar ne more ovirati tvoje gospe, da ne bi sprejemala obiskov. Govoriti moram ž njo o važnih rodbinskih zadevah."
„Potem govorite z upraviteljem, gospod!"
„Tako, tako! Kdo pa je vendar ta srečni upravitelj", je vprašal vitez, „kateremu gospa zaupa tako obširno oblast?"
„Marcel, jako moder, jako izkušen in jako dober gospod."
„Hm, lun, jako moder in jako izkušen — in gotovo tudi jako prijazne zunanjosti."
Sirec je tujca ostro pogledal in njegovo čelo se je nagubančilo. Vedel je, kako so mnogi upravitelji •ob tistem času opravljali posle svojih gospodinj.
„Toda", nadaljeval je Sempronij, „o tem, kar morem govoriti s plemenito Marcijo Dazumijo, upravitelja popolnoma nič ne skrbi."
S temi besedami je hotel vitez stisniti vratarju v roko zlat, navadno napitnino, ki se je takrat dajala pri vstopu v palačo.
Toda Sirec je odtegnil roko, rekoč: „Zakaj, zakaj plačati? — Ne, nikakor ne!"
Sempronij se je jako začudil. Dasiravno je bil že star, je bil ta prvi vratar, ki je odklanjal njegov denar. Pomislil je za trenotek, a da ne bi izgubil časa v dosego svojega namena, je zahteval, naj ga pelje vratar k Marcelu.
Kakor navadno v rimskih palačah, tako se je tudi v Dazumijevi palači prišlo skozi vežo v sprejemno sobo, od koder so vodila vrata v velik, z vodometi in cvetlicami okrašen notranji dvor, iz katerega se je šlo v stanovanja.
Sirec je prosil tujca, naj počaka v sprejemni sobi, da pokliče upravitelja.
Sempronij je z začudenjem spoznal nenavadno preprosto dvorano, ki se je bistveno razlikovala od bogate krasote, ki je bila nekdaj tdkaj, ko je še živel
Iz celega sveta.
Očala za krave izdeluje neka tovarna v Bir-minghamu in jih prodaja pred vsem v Sibirijo. Ondi namreč izpuščajo krave na prosto kolikor mogoče zgodaj, tako, da mnogokrat še leži sneg. Ko posije soln-"¡¡e, se kravam blišči in obole na očeh. Zato so vpelja-Ai za krave očala z zelenimi stekli v usnjatem okviru, ki se z jermeni pritrdijo na rogove. Očala so podobna toristovskim očalom za sneg.
Pri vojakih. Narednik: „Vi, enoletnik služite le eno leto; morali bi torej trikrat več vedeti, kakor pa drugi, ki služijo 3 leta. Ker pa še toliko ne znate kakor oni, ste torej 9krat bolj neumni, kakor bi pravzaprav smeli biti!"
Kakršno vprašanje, tak odgovor Župnik: „Žmahen, Žmahen, ali pridete zopet iz oštarije?" — Žmahen: „I, kajpak, zmerom vendar ne morem biti notri!"
Posledica berila. Zdravnik: „Kakor vidim, gospa, ste se nekoliko prehladih!" — Gospa: „To ni nič čudnega, gospod doktor, ker že 3 dni berem potovanje na severni tečaj!"
Nepokorščina. Župnik: „Gašpar, Vi slabo držite obljubo. Zadnjič ste rekli, da mi pošljete par zajcev, pa jih še zdaj ni!" — Gašpar: „Ko sem oni dan šel od Vas, sem videl dva in jima naročil, naj gresta v župnišče; če nista prišla, nisem jaz kr"/!"
Varčni milijonar. Pri berolinskih jubilejnih slavnostih so na čast cesarju Viljemu priredili tudi „pivski večer". Izbrane množice se je udeležil tudi a-merikanski milijonar Armour. Čudno je bilo, da se pri „pivskem večeru" ni dotaknil niti piva niti smodk. Ko so ga vprašali, zakaj se vzdrži tega, je odgovoril: „Da, sem skozinskoz abstinent. Vzdržujem se alkoholnih pijač in tobaka. In veste, zakaj? Prihranim
s tem na leto najmanj 1000 dolarjev. In to je tudi ne-kaj-" . •
300 nevest med telefonistinjaini imajo na Italijanskem, kjer je ravnokar izšel odlok, ki telefonisti-njam dovoljuje možitev. 28. junija dopoldne je bil dekret objavljen, popoldne je pa že bilo vloženih 300 prošenj za dovolitev možitve. Vse prošnje so se ugodno rešile.
Na potu k zdravniku v smrt. Žalostne smrti je umrl v Trstu 54 let stari kmetovalec Ivan Gombač iz Nakla pri Sežani. Mož ima ženo in 10 otrok in se je peljal s svojim vozičkom in konjem v Trst k zdravniku. V ulici Alessandro Volta pa se mu je splašil konj, ki je v divjem diru prevrgel voz. Gombač je pri tem
Dazumij. Sicer niso manjkali kipi pradedov iz marmorja in kovin med stebri, na katerih je slonel strop, ne krasne mize iz dragocenega lesa; in vendar je pogrešal marsikaj, posebno se je spominjal Apolonove-ga kipa iz dragocenega albastra, ki je bil nekdaj gospodarjev ponos.
Ker upravitelja dolgo ni bilo, je stopil Sempronij k oknu, ki je bilo zakrito z debelim zagrinjalom, je potisnil na stran, da bi videl notranji dvor.
Čaroben pogled!
V senčnati lopi je sedela deklica, stara kakih 10 let, oblečena v belo, s škrlatom obrobljeno oblačilo; na glavi je imela venec iz rdečih rož, izpod katerih so padali črni kodrasti lasje po ramah. Iž njenih nežnih lic je odsevala nepopisna ljubkost in prijaznost. Ko bi bil otrok obrnil svoje oči na Semproni-ja, zasijala bi mu bila iz njih najčistejša in najsrečnejša nedolžnost. Deklica je sedela sredi majhne družbe slabo oblečenih otrok, katerim je nekaj pripovedovala. Sredi krasote in mičnosti pomladanskih cvetic se je zdela deklica kot njihova kraljica in ubogi otroci, ki so bili okrog nje, kakor poljske cvetice okoli blesteče lilije.
Med tem, ko je Sempronij mirno zrl ljubko družbo, ga je razočarala nova prikazen.
Iz dvorane, ki je obdajala notranji dvor, je stopila 171etna deklica, katere se je tesno oklepala mlajša sestrica. Obe sta bili belo oblečeni. Starejša je i-mela zlatoobrobljen pajčolan škrlatasto-rdeče barve, ki je zakril njen mladostni obraz.
„„Toda, sladka Ljubezen!" je nagovorila starejša mlajšo, ki se je nahajala sredi otrok, „mar misliš pri tvojih ovčicah mater in mene popolnoma pozabiti?"
„Zlata Vera", je odgovorila deklica in pogledala milo svojo sestro; „ali ni premalo, da smem govoriti o tvoji sreči le svojim ovčicam, kakor imenuješ ti moje soigralke? J aa bi najrajše oznanila to srečo vsemu svetu."
Ker so se začuli koraki, stopil je Sempronij hitro od okna.
Marcel je obisksvalca prav prijazno pozdravil.
„Moja želja", je začel Sempronij, „je bila pred vsem, da bi govoril s plemenito Marcijo Dazumijo, ker bi rad ž njo poravnal neke osebne stvari."
Marcel je zadnje mesece urejeval Dazumijevo zapuščino in je pri tem našel tudi Sempronijev dolg. Vitez je bil znan kot netočen povračnik dolgov. Marcel je bil prepričan, da je prišel Sempronij prosit gospo, naj še počaka in mu je zato takoj odgovoril:
„Meni je to znano, blagi Sempronij, in jaz te lahko zagotovim, da bo moja gospa blagohotno ravnala s teboj, ako ji zagotoviš gotovo poroštvo."
Vitez, ki v tem trenotku pač ni mislil na svoje dolgove, ampak edino-le na svoj ženitven predlog, se je pri teh Marcelovih besedah jako začudil»
„Kaj?" je vprašal, „plemenita Marcija naj bi uganila mojo namero? Hvala bogovom, da sem prišel
tako nesrečno padel na tlak ob cesti, da je pri priči umrl. Konja s strtim vozom pa je vjel nek dorajžen Tržačan.
Od delavca do vseučiliškega profesorja. Franc Haelka, sedaj profesor na politehniki v Tomsku na Ruskem, je preje delal kot litograf v tovarni za pločevino v Jeni. Pozneje je obiskoval umetno-obrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spisal več del o umetnem tisku, na kar je bil na isti akademiji imenovan za asistenta. Najdaljnja nje- ' gova odlična dela na polju umetnega tiska so dala povod, da je bil sedaj kot profesor poklican na politehniko v Tomsku.
Panamski kanal med Severno in Južno Ameriko so 19. junija srečno prevrtali. Tako je odprta pot skozi Ameriko v Tiho morje. Na tisoče delavcev je prisostvovalo temu zgodovinskemu dogodku.
Papir iz trave. V celi Severni Afriki od Maroka do Rdečega morja, zlasti pa v notranjosti Tripoli-sa, raste v velikih množinah trava „esparto", ki je podobna naši bodalici. Domačini so doslej to travo rabili le za pletarska dela, to je košare, vrvi i. dr. ter je ogromna večina trave ostala neporabljena. Sedaj so pa Italijani dognali,- da more dati ta trava iz-borno snov za izdelovanje papirja, kar bi na mah od-pomoglo velikemu pomanjkanju lesa v Italiji za papirno industrijo. Papir iz esparte je jako ličen in pa trpežen, pripraven posebno za fotografične reprodukcije. Edino težavo tvori okolnost, da v notranjosti Tri-polisa ni vode, vsled česar ni mogoče kar na licu mesta zgraditi tovaren. Ako bi se pa hotela trava v surovem stanju izvažati, bi proizvajalni stroški preveč narastli. Zato je italijanska vlada za enkrat začela s poizkusi, da bi esparto zasejala v Južni Italiji, kjer bi talne razmere za to menda ne bile neugodne. Z e-nakimi preiskavami se pravkar peča angleško kolonialno ministrstvo. Tam gre za slonovo travo, ki je zelo razširjena v Ugandi in je neki izvrstna onov za papir. Trava spada med trajnice in zrasle 2—3 m visoko. Papir, ki so ga za poizkušnjo napravili iz te trave, je izvrsten in vsled dolgih travnih vlaken skoro neraztegljiv. Seveda pa bi bil ta papir tudi silno drag, če bi se izvažala na Angleško surova trava. Zato namerava angleška kolonialna vlada poizkusiti z zgradbo papirnice v Ugandi.
Avstrija in nemška vojaška moč. Listi poročajo: V Nemčiji je sprejel državni zbor novo vojaško postavo. Po tem zakonu bo imela Nemčija sledeče število vojakov: v miru 770.000 vojakov, v vojni 6 milijonov. Po številu prebivalstva bi morala imeti Avstrija,
k njej! Gotovo, gotovo, ona dobi vsako zahtevano poroštvo."
„Gospa je pred kratkim govorila o tej zadevi z menoj in jaz sem bil namenjen, te dni priti k tebi, da se pogovoriva o vsem, ker moja gospa silno želi končne rešitve."
„Res? Jaz in moj sin Marko sva plemeniti Mar-ciji vsak čas na razpolago. V mojem sinu bo našla jako izvrstnega 111 z vsemi čednostmi obdarjenega mladeniča, ki je bil vedno ponos in veselje očetovo."
„Pri blagem spominu", je nadaljeval Marcel, ki ni razumel, v kakšni zvezi naj bi bil Sempronijev sin z njegovimi dolgovi, „pri blagem spominu, ki ga je 0-hranila moja gospa svojemu rajnemu rajnemu možu, in z ozirom na prijateljske razmere, ki si jih imel ti nekdaj ž njim . . ."
„Midva sva bila vedno najboljša prijatelja", ga je hitro prekinil vitez, „eno srce in ena duša. Njegova smrt je bila za-me hud udarec. Gotovo, tvoja plemenita gospa bo ravnala popolnoma v duhu rajnega moža. Kako se bo veselil moj sin!" je vskliknil in stisnil roko upravitelju.
„Čuden človek!" si je mislil Marcel.
„Ravnokar sem jo videl — oprosti mojemu govoričenju", je nadaljeval Sempronij; res čarobna prikazen. Toda povej mi, vrli prijatelj, zakaj pa nosi že nevestin pajčolan?"
Marcel se je začudil, pogledal debelo Sempronij a in rekel:
„Oprosti, ti govoriš vendar o ... — Moja gospa bo do smrti objokovala svojega moža in vedno nosila žalno obleko."
„O, razumem. Toda sreča in bodočnost njenega otroka kakor tudi želja blagega rajnika mora vsaj za nekaj časa spremeniti njeno mišljenje."
„Seveda", je odgovoril Marcel, kateremu je postajal mož radi svojega nerazumljivega blebetanja vedno nadležnejši, „ravno radi blagostanja in bodočnosti svojih otrok smatra gospa za svojo dolžnost, da stvar s teboj najhitreje uredi; a z ozirom na svojega rajnega moža bo ravnala s teboj kolikor mogoče blagohotno."
„O čemur pač nikdar nisem niti sanjal!"
„Moja gospa", ga je prekinil Marcel, „mi je zato podelila vse pravice."
„O", je vskliknil Sempronij, „kar se mene tiče, že danes lahko sklenem pogodbo. Moj sin se bo čutil neskončno srečnega, ako bo prejel največjo srečo v svojem življenju iz rok tvoje velikodušne gospe. Dobri mladenič ne ve še popolnoma ničesar o mojem obisku. Kako bo presenečen, ko mu povem to veselo poročilo !"
„Tvoj sin?" je vprašal začuden Marcel.
„Meni se dozdeva, plemeniti Sempronij, da se midva o stvari ne razumeva in da govoriva popolnoma si nasprotujoče. Menda se še spominjaš dolžnih pisem . . ."	(Dalje prihodnjič.)
ako bi hotela iti roko v roki z Nemčijo, v miru 650.000 služečih vojakov, v vojski pa 5,000.000 bojevniksv. V resnici nosi sedaj v miru vojaško suknjo 350.000 vojakov, v vojski pa bi prišli v poštev 3,000.000. Italija, tretja zaveznica, ima v mirovnem stanju 280.000 vojakov, v vojski pa bi jih spravila skupaj 2!4 milijona. Nemčija gleda baje svoji zaveznici zaradi njune vojaške nejakosti postrani in pravijo, da bo zahtevala, da se tudi v Italiji in Avstriji število vojakov zviša.
Velike povodnji.
Zadnje dolgotrajno deževje je povzročilo na 0-grskem in v Italiji velikanske povodnji. O povodnjih na Ogrskem dohajajo strašna poročila. Mesto Halmi je bilo v veliki nevarnosti. Pozvali so na pomoč vojake. Promet je bil prekinjen. Cela dolina Maroš je 0-pustošena. Mesto Mediaš je osamljeno in opustošeno. Škode je več milijonov. Mesti Maroš Szabo in Maroš Ugra sta popolnoma poplavljena. Dne 10. julija ob 9. uri zvečer je preplavila reka Tisa nasipe. Marmaros-Sziiget je povodenj popolnoma odcepila od ostalega sveta. Podrl se je železniški most pri Hoszumezoju. Prebivalstvo je bežalo pred povodnijo na bližnje višine. Več pastirjev je utonilo. V Mišku se je podrlo več hiš. Popolnoma je poplavljena občina Huszt. Štirje možje so utonili. Nasip je na dalji črti podrt. Veliko živine je utonilo. Pri Slatini je podrla voda železen most. V Dicso Szt. Marton je izstopila reka Kukiilloff. Podrlo se je 30 hiš. Mesto je bilo od prometa odrezano. Reka Črni Koros je tudi nasipe podrla in več krajev poplavila. Žetev je v okrožju 10 km popolnoma uničena. V Mezoju in v Telegdu sta izstopili reki Korros in Hoppany. Telega je poplavljen. Prebivalstvo je bežalo na strehe. V Furti je odnesla voda 30 hiš. Tri osebe so utonile. Samos je poplavila več vasi od Kondel-ko do Szajola. Na 120 km daleč je stala voda 5'/2 m višje kot navadno. Mesti Sajo-Udvarhely in Szeretfalva sta poplavljeni. Železniški most pri Lajomagyarosu je voda odnesla. Železniška postaja Bethlen je poplavljena. Utonile so 3 osebe. Škode je več milijonov kron.
Grozni viharji in povodnji so divjale tudi v Italiji in v Švici. V Severni Italiji so izstopile vse reke in preplavile žitna polja. Skoda znaša samo na uničenem polju več milijonov kron. V mestu Toskana so bile dne 11. julija vse nižje hiše in ulice pod vodo.Tri deklice, ki so se hotele s čolnom rešiti, so se utopile. Okrog Verone je padala huda toča. V Švici so bili v planinah veliki sneženi viharji. Sneg je zapadel na mnogih krajih do 2 m na debelo.
Slovenci! ZapedajtB sel
Trgovino z moho In di-° žetnimi pridelki »
Glavna si. zaloga in velita Izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pp. štrang, uzd, mi, štrikou za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
1 Ravnikar!
Celje
Glavna slov. zaloga suhih In oljnatih barv, čopičev, firneža in
lakov.= Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Točna in solidna postrežba.-** GraŠfta lllica ŠfBV. Zl. ^Točna in solidna postrežba.
T
L
Vedno sveža žgana haga
Na drobno in na debelo!
L
Zaloga rudninskih voda
Goričar & Les Qraika uilca 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaie iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Larnpljciirl, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje tnica Rotovfka ulic 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna za'oja ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba.	
Miaiilnice
geplje, slamoreznice, stiskalnice in mline za sadje in grozdje, sploh vse poljedeljske stroje najboljšega izdelka, vsakovrstno železo, traverze, cement, želez-ninarsko blago, umetna gnojila in čebelarske potrebščine, priporoča veletrgovina z železnino
MERKUR Peter Nlajdič v
Celju
Edina štajerska narodna steklarska
H» debelo I	$S*|gOvina	Ha dpobnol
Franc Strupi, Celje
Gnška eesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Graška uilca 12.
853
Zaloga pohištva.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg.	zadr. z om. por., Maribor, Burgplatz št. 3.
Podružnica v Ptnjn, Sarnitzova ulica.	771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke	cene.
Viljem Abt, razpočiljalnica perutnine
v Mariboru
kupuje po najboljših dnevnih cenah vsako možino raznovrstne perutnine (kokoši, piščance, kapune, race, gosi, purane) in jajc. Vešči nakupovalci ali
pošiljatelji perutnine se iščejo. 706 _______
Svoji k svejim!
Priporoča se največja it najcenejša svetovna prip^znans slovenska trgovina
Rafael Salmič
Celju | Neredni dem*
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarski! zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene I postrežba fetiši mali dobiček I pebro imel
Za dragi denar
lahko kupite povsod vsako blago. — Ce pa želite po ceni in trpežno blago za moške in ženske obleke, gotove obleke, fino perilo, predpasnike, nogavice, kravate itd. potem se obrnite na „Prvo Spodnještajersko razpošiljalnico"
J. N. Šoštanč, Maribor, Gosposka ulica St. 5
Pazite na slovenski napis, da ne bodete te trgovine zamenjali s kako drugo ki se piše Schosteritsch ali Schusteritsch. 680
Franc Kothbauer,
ključavničarski mojster v Maribora, Freihausgas.se (zraven nove trgovske hiše Mayer) priporoča vsakovrstne stavbene stvari in 50 izdelanih lepo brušenih štedilnikov (šparherd), cena a 35 kron naprej. Krajne plošče (leve in desne), plošče 18—30 palcev široke, popolnoma nove Kovane plošče, nove pečice za štedilnike, kurilne ploskve, priprave za krožnike greti ter vse tozadevne predmete prodam po skrajno znižanih cenah, ker mi pomanjkuje radi obile zaloge prostora. Nadalje v stalni zalogi dvojna in navadna vratca za dimnike, železna vratca za pepelnike, napenjalnike za perilo, priprave za vzdigovanje perila z 10 su-kalniki in 2 goniluimi vitili, strehce za sohe ter vsakojake druge potrebne gospodarske in stavnene potrebščine izdelujem in imam v zalogi ceneje kot vsak drugi. Posebno priporočam strelovode in razna omrežja za vrtove. Popravila izvršujem točno, hitro inrpo izredno nizki ceni. Posestniki, oglasite se pri meni. 'Lj rtttTSwftTVI	862
niiiifiiirinnni!
Iščejo
čez 50 let stari kmečki posestniki brez otrok, ki bi hoteli pridnega in treznega, delavnega in izobraženega ISletnega lanta z dedščino 1500 K, kateri ima posebno veselje do kmetijstva, vzeti za svojega. Pridobili bi si na ta način v resnici zmiraj zvesto in popolnoma zanesljivo pomoč na svoje stare dni, ker je bil iant jako dobro in strogo vzgojen. Toda njegovi star riši so mu prerano umrli in zato si želi poiskati na tej poti nove stariše. — Naslov pove upravništvo „SI. Gospodarja , ako se priloži znamka za 10 vin. 847
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovese« naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi »astorj
in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p;*m sem piejel vsied dobre in po Stene postrežbe.
Jako redek prilažnostni nakup!
Vsled smrti svojega moža sem prisiljena, prodati iz inventure okroglo
75.000 kosov tigerskih flanelnih odej,
ki se jih usojam ponuditi po posebno nizkih cenah. Te odeje so primerne za vsako gospodinjstvo, so jako gorke in močne, okoii 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju in sicer 4 kosi tigerskih flanelnih odej za K 8.80. Nadalje je v zalogi 60.000 parov
volnenih flanelnih edej.
Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so okoli 190 cm dolge in 135 cm široke, vsaka čez 1 kg težka, so jako praktične in gorke, z jako lepo borduro. Od teh pošiljam po povzetju najmanje en par za 6 K, 2 para za K 1150, ena volnena odeja 140 cm široka 200 cm dolga, čez 2 kg težka, en kos 6 K. Vsak cenj. čitatelj tega inserata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s po-šiljatvijo zadovoljen.	818
Marija Bekera, vdova, tkalnica, Nachod, Češko.
Znano je, da se kupuje
pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tndi prav dobro: Sukneno blago (št f) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovejše perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače Blago za p; steljo, za rjuhe brez šiva in matrace, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Predpasnike veliki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
zastonj "K s
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Kari Worscfre, Maribor M.
Gosposka ulica šf. 10.
Darujte za Slov. Stražo!
Spodnještajerslia I
™ registrov. zadruga z neomejeno zavezo
HPtinilnP ulnn? 8e 8Prejemaj° vsakega in se obrestujejo: nav»d>e »o 41/t%5 proti trimesečni odpovedi po 4•/«%- Obresti se a pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsace?» '■>«• Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
co Hfjjpjf] članom in sicer: na vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 59/0, na vknjižbo sploh po S1/«0/,, na vknjižbo in UUJliJU p0r0gtv0 p0 53/4o/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradno ure80 vsa^° sre^° >n četrtek od 9. h > 12 m.
u»iwa «/,'.• ... ...	v »ako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.	-a^Psas^saFSS^?^
Pojasnila se dajejo	Posojilnica »a tudi na razpolago domače hranilno nabiralnik
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
mujjum u1 mm i /itn > ri •<
Temeljni pogoj telesnega zdravja
je popolna prebava vseh redilnih snovi.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno od-aja in odstranjuje posledice neimernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in sapečcnosti kakor gorečico, ntpetost, preobilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr.J Rasa-Baizam za žetedec" iz lekarne' B. Fragaerja v Pragi. Svaril j I Ysi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak.
Razpošilja se vsak dan.
Ena steklenina 2 K, pol steklenice 1 K. Po pošti, če se pošlje napre K 1*50, se pošlje mala steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro - ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogrske.
Izdelovalec in D EVlfinär lekarnsr, c. kr. dvor. glavna zaloga riätjlier, zal. Praga III št. 203.
Dobi se v lekarnah v Mariboru: W. A. König, Frid. Prüll, Viktor Savost.
694-12
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč ia veselje do dela!
Varujte se ponaredb!
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
Kmečka žaga pa močni vodi
na Spodnjem Štajerskem, s konštantno vodno silo (30 konjskih moči), s hišo in gospodarskim poslopjem, 1% orala izvrstnega zemljišča v gozdu in jako obljudenem kraju, sposobnem za zidavo kmečkega mlina, se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Kmečka žaga 1913" na anončno pisarno, Rudolf Gaisser, Maribor.	820
RazpošiSjalna in zaloga vsakovrstnih
dalmatinskih vin
J. Mafkovič,
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
629 Zahtevajte cenike!
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturiiim 676 blagom se vsem priporoča.
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovino in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan Siebek
Celje, Poljska ulica žt. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1913/14 podpore za obisk:
1.	C. kr. državne obrtne šole v Ljubljani v znesku K 300-—;
2.	Slovenske trgovske šole v Ljubljani v znesku K 280-—;
3.	Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. v znesku K 280"—;
Prošnje, opremljene s krstnim listom, šolskim in ubožnim spsičevalom, je vložiti do 15. 3V-SpUSta t- 1- v pisarni posojilnice.
Oziralo se bode v prvi vrsti na prošnjike iz okraja Maribor.
918	Načelstvo.
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz
Havre v Nevyork
najkraj. in najhit. vožnja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in Tozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed.Smarda :: LJubljana
konees. potovalna pisarna Danajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
šivalni stroj 20. stoletja.
SINGER Co«, akc. družba za šiv. stroje, Maribor, Gosposka ul. 32,
Celje, Graška c. 33; SIOV. Gradec. Glav. trg 46
Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. — Na vprašanje vedno zaželjeni odgovor.
Ako še niste, pošljite naročnino
Kmečko posestvo
Dobro ohranjeno hišo z gospodarskim poslopjem, obsegajoče 15 oralov njiv in travnikov najboljše vrste, 15 oralov rodovitnega gozda, ležeče v rodovitnem kraju na Spodnjem Štajerskem, se pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Kmečko posestvo" na anončno pisarno, Rudolf Gaisser, Maribor.
Vsaka ura 14 dni no poskušnjo.
Se pošilja samo proti pdvzetja, Po 14 dneh Be na želje denar vrne.
D&" Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 14 karatne zlate ura za gospode „
Srebrne ure ........
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . . Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlate double-ure .
Goldin Roskopf ure.....
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure........ 2'40
Budilke......... 3 —
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8 50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
„
„40-K 6-50 „ 9 50 „13— „ 6"-. 2— „20--„10--. 4--
SMRT
podganam !n mišim po neprekoslji-vem zatiralnem sredstvu
..FRANK?"
škatljica 60 vin. Za ljudi in domače živali neškodljivo I Koncesi-onirana jAdl^r* drnfcerij» Mag. Pharm. Karal VIOLF, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17.
Franc Pleteršek,
zaloga pohiitva
Maribor, Koroška cesta št. 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno is trdeg< lesa nareto pohištvo, za spaieice, jedilnice in kohinje. Di vane, vložke, matrace, stole in ogledala. Otroške železna po3'elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki od-jemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljadstvc 61	kapig pri Slovenca.
Suinioiioiof« ki 86 da bi mn PreSi' 9VIIlJt?l «ZJClrj či radi vročine zboleli in
končno poginili, naj si preskrbi priznano dobro odvračeval-
no sredstvo proti kroničnemu prisada in rdečici prašičev
PhenoS,
katero pošilja lekarna »pri angelju varihu« M. A. Ssritk v Mariboru, Tegetthoffova ulica 33.	766
Hitra pomoč je gotova pomoč,
zato naj noben posestnik konjev ne pozabi kupiti gotovo učinkujoči
765 konjski kolik-balsam.
Cena steklenici 40 vin., 10 steklenic K 360. Ravnotam se dobi olje proti mnham in komarjem, ki nadlegujejo konje in govejo živino. Steklenica 5C vin. Dnevno razpošiljanje po pošti.
Lekarna „pri angelju varihu" M. A. Sirak v Mariboru, Tegetthofiova ulica 33.
Vec kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 859
„MSdhenhort".
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon. Vsak član vplača v dveh letih k večjemu K 294"— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh letih 600 K, torej se ta svota obrestuje celo s 124 odstotki.
Sprejem: brez določene starosti, brez razlike glede vere, brez zdravniškega atesta. — Noben rlziko! Zahtevajte takoj brezplačno prospekte od glavne vplačilnih za Štajersko in Koroško, Gradec, Pa-radeishof, vhod Murgasse, III. stopnjice. Zastopniki vplačilnice se za Štajersko in Koroško za vse kraje pod ugod. pogoji Bprejmejo.
<3-ra,š3so tržno poročilo-
Sejem z rogato živino dne 17. julija 1913, Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 96—110 kron (izjemoma 116 kron), poltolsti 82—94 kron; suhi od 74—80 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 72—84, poltolste od 50—70, suhe od 40—48, biki od 68—92, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 70 do 92 kron. Kupčija slaba, cene poskočile.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K l-—, K 122; teleta Ia (izjemoma cena od K l-24 do K 1'32); mlade svinje od K 1"60 do K 168; nemške pitanske svinje od K 1'60 do K 1'64; ogrske pitanske svinje Ia od K —•— po K —•—; ogrske pitanske svinjo Ila od K 1-56 do K 1-60; mesne svinje od K 1-40 do K P52; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K —•— do K —•—; ovce od K —-70 do K —-90; kozliči in jagneta od K T— do K 10'—. Kupčija slaba, cene poskočile.
Ime pridelka		Gradec		Maribor		Celje		Ptuj		>N O a (H O	
		K	V	K	v	K	v	K	v	K	V
		12	;25	10	¡50	12	20	10	60	10	__
Rž.......		10	75	9	50	8	50	9	50	9	50
	is	10	50	9	j 50	9	—	_	_	9	_
	a s	11	50	11	—	12	50	11	50	10	50
	E	10	50	10	25	10	—	9	50	9	_
		10	—	11		16	—	—	_	10	-
	M	11	50	10	50	12	—	10	50	9	50
Seno sladko....	O lQ	5	25	3	50	2	80	4	_	4	_
„ kislo ....		4	88	—	—	2	40	3	70	3	50
Slama......		8	—	2	50	2	—	3	80	2	50
		18	50	_	—~	11	50	_	___	13	50
Grah......		—	_	—	60	—	_	_	_	__	
Leče......		—	—	—	60	_	—	_	'_		_
	ä b	—	—	—	08						
Sir.......		—	_	—	40						jn,
Surovo maslo . . .	ra	_	—	2	50	_	_	_	_	_	
Maslo......	M	_	_	1	80						
Špeh, svež ....	i—t	_	__	1	70	_	_	_	_	_	■a.
Zelje, kislo ....		—	_	—	24						
Repa, kisla ....		—	—	—	20	—	—	—	—	—	
Smetana, sladka . . „ kisla . . .	1 liter	—	—	—	24 96 96	_'	—	_	__	—	
Zelje, 100 glav ....		-	—			—	—	—	—	—	
Jajce, 1 kom......		j	—	—	06	—	—	—	—	—	
& KomD. UjHbUana
i =
tovarna larezanih strešnikov ponudi y vsaki poljubni množini dvojno zarezani
s poševno obrezo in priveznim nastavkom. Brez Odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami.
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	698	Spretni zastopniki se sprejmejo.
Klavirje, pijanine in harmonije
boljboljši pianini), Steizhimer sauzikalij ima v veliki M izbiri izključno in f dinole
dvornih tvrdk Bossndorisr, H Heitzman i naj-
in HSrigEl (amer. harm.), vseh vrst glasbanega orodja, stran in O-»—»:!, sodno zapris.strokovnjak B S ¡j ■ f! ¡5 es?. **
DlCinillf in učitelj ,Glasb.Matice' klUPlJSlia Kongresni trg št. 15 (,Zvezda"rnasproti nunske cerkye). Svarim pred nakupom event. falziflkatov ali slabega biaga, zlasti ker dobi pri 1 £ jL«..« meni vsakdo na obrok« po prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m-ni klavir, postane tndi lastnik istega dcčini je dosegla sa-jemščina višino kupnine! Velikanska za-1 loga najb. violin, harmonik, citer, tam Cjf buric iid po najnižjih cenah Zamenjava najugodnejša. Uglaševanje in popre,vila točno in ceuno.	968
za
p	krmo
zdelan iz kovanega železa in močne pločevine
Nena vadno hiter razvoj pare.
Vsako kurivo po-rabljivo.
70°/o prihranka na kurivu.
Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho.
S patentovano meč-kalnico in z zakonito za v. pripravo
za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila.
Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za
stonj"in iranko. Zastopniki se iščejo.
Delavnice Titania, Wels 136, Zg.Avstr.
Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji).
Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22.
Važen oglas „Slovenske Straže"! Cltajte!
V današnjih težavnih razmerah zimorete obogsteti le s srečko!
urška sre cks
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno
igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinar|ev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico, f Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! rPlUfi I Glavni dobitek 4C0.C00 frankov !
Po žrebaniih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Vtsno! Sprejemajo se tndi priglasila k nakupu treSk avstrijske dižsvne
razredne loterije!
Pojssnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-maziio" Vašega kur jega očesa, bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine ne odprs vi. Cena ene posodic® s gar&nc i skim pismom eno krono. 224
„Kemeiiy% Kasan
I. poštni predaUJ2/7« (Ogrsko)".
Razpošiljalnica? Terezije Tikal Brezova—Morava
se cenjenim čitateljem našega lista pri nakupu vseh moškega, ženskega, volnenega, lanenega in peril-nega blaga (štofa), kanafasa, ce-firja itd. toplo priporoča. Vzorci se pošiljajo poštnine prosto. Po-šiljatve čez 20 K. prosto. 682
evmatizmu in neuralgiji
pri protinu, vsesava otekline členov in jih jljivc; pri mrazu odstrani neprijetni mravljič-uucutek v kratkem času; za 'ribanje, masažo, obklad-ko in kopeli pripravni
KONTRMEUMAN
besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev ekstrakt) pri ribanju, masiranju in obkladkih.
Ena tuba 1 kromo.
Ue se pošlje naprej K 1 "50, se 1 tuba i
n n n	M ji 5 . „ 5 „	w rr"
3Ct»lo pngestvo z enim oralom zemlje, se za 6400 K proda. Več pri Mariji Fras, Grenzgasse 14, Maribor.	887
i n -> n
10
a t** p? a
o a
Izdelovatelj in glavni založnik B. FVagner, lekarnar in dvor. založnik Praga III., št. 203.	39-1
Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. Zaloga v Mariboru: W. A. König, Fridrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
mestna lekarna | pri c. kr. orlu
; v MARIBOR
Glavni trg št. 15 poleg mestne hiše.
Kanliiffik I» cuinie proti rdečici je izvstno KSPUIIC 10	zdravilo. Gotovo pomaga,
že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenico 1 K.
Goppod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povcljni!
Gozpod Janez K piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam:
Kapljice za želodčni krč:Stane ,1 neklenica
r •>	samo 50 vin.
Žganje proti trganja: :
zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Prull
ajhenburg! Nagrobni spomeniki
mestna lekarna pri o. kr. orla OIARIBOR, Glavni trg: štev. 16.
Zakonska Franc in Marija Homan naznanjata, da bosta svoje	934
domačijo, njive, gozdove izmeri 23 oralov in 1021
v Rajhenburgu in sicer in travnike v skupni klaiter prodala ali celotno ali posamezne konplekse in parcele, eventuelno boljši les iz gozdov posebej. Interesentje naj se zgiasijo
v pcmdaijek, 28. julija 1913 ob 8. uri ijutraj
na domu prodajalcev v Rajhenburgu št. 67. kamor pride ta dan njun pravni zastopnik v svrho takojšne ureditve sklenjenih kupčij. Cene zelo ugodne!
Mr.oga priznalna pisma pričajo o izborsi kakovosti
balzama proti protinu in revmatizmu,
zdravila ki ga izdeluje lekarnar Sirak. Iis-rstno sredstvo proti vsaki vrsti protinu ¡n revmatizmu, izpahom, trgarju v bedru itd Isvirce steklenice p> K 1 50 se dobijo v lekarni „pri itngelju varihu", M. A. Sirak v Mariooru, Tegetthoff-ova ulica 33. Dnevno razpošiljanje po poŠti. 767
Častiti dahovščini in slavnemu ob?in*ivu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega del«, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi iz ma morja, granita itd
Franc Koban,
kamnosek, Račje (Kranichsl"kl) Štajersko. 883
OVO
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo za alabotae, malo-krvne in rekonvalsoente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Isboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
»,c. kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Bareola«
Knpi se v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2'60 ta
po
1 liter & K 4-80.
Ud»]»teii ia saiotnik: KatollÄko tiskovno drmi«v^.
OtJgovorni TireSniS: Frsnjo i e b o t
lEIak Baku» RUii» n Maribor».