Uredništvo in uprava: Gorica. Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 4
Gorica - 25. januarja 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
V PKD60 POLOVICO 20. STOLETJA
V svetem letu Gospodovem 1950 stopamo v drugo polovico 20. sto; let ja. V sredi stoletja smo. Oglejmo si na kratko, kaj je v preteklih petdesetih letih ustvaril človeški duh. kaj ima od tega človek in kaj nam obeta prihodnjih petdeset let.
L. 1900 je Evropa s ponosom in samozavestjo zrla v bodočnost. S svo-. jim duhom, bogastvom in oboroženo silo je gospodarila vsemu svetu. Znanstveniki so bili ponosni na svo; je iznajdbe, podvrgli so si naravo in menili > o, da so povedali tudi poslednjo besedo o človeku. Vse je bilo jasno, izračunano. Zavrgli so Boga, v stvarstvu je zavladal človek in napovedal raj na zemlji.
Minilo je 50 let. V letu 1950 smo. Kje je napovedani raj? Za nami sta dve krvavi svetovni vojni, ki sta uničili duhovne in gmotne zaklade, katere si je nagrmadilo človeštvo z delom celih stoletji. Evropa leži na tleh med dvema orjakoma in se s tu; jo pomočjo težko prebija iz dneva v dan. Kje je nekdanji ponos, ne z Ionu Ijiva vera v razum in človeka ter njegove sposobnosti? Danes mora tudi oliolež iz leta 1900 priznati, da je vesoljstvo neskončno bolj zapleteno m čudovito ter postavlja pred človeka nove uganke, o katerih pred petdesetimi leti še sanjal ni. Takrat so menili, da je na primer atom zadnji delec, s katerim se vse konča. Danes vemo, da je atom novi svet zase, katerega lahko raziskujemo, ne da bi ga videli. Fiziki govorijo o tndeterminizmu celo v neživem sv e; iu, kaj šele da bi si drznili tajiti svo-. bodno voljo pri človeku. Tudi v go; spodarstvu ponižno iščemo novih poti.
Najbolj tragični pojav preteklih 50 let je ta, da je znanost silno na predovala, človek pa je duhovno ze-. lo nazadoval. Kakšne čudeže je čto; vešivo doživelo na področju znano; sli, fizike, kemije, tehnike, biologije in medicine. Ukrotilo je naravo, osvojilo si je zrak, dogajajo t.c siva ri, ki so podobne pravljicam iz »Ti; soč in ene noči«, toda nikdar ni člo--vek tako globoko zgubil oblasti nad samim seboj. Tesnoba, vojne, sov; ruštvo, beda, preganjanje vere, na; s>lje, zatiranje, trinoštvo. revolucije, splošna zmeda — to je brezno, v katerega je padel človek v prvi po-lovici 20. veka, ko si je po drugi strani mojstrsko podvrgel naravo. V duhovnem življenj,, je zabredel v strašno krizo, ker se je oddaljil od pravega vira, ki edini daje človeku* Vernu življenju pravo vsebino, srni; sel in pomen — od Boga.
Iz te tesnobe je treba najti nch izhod, neko rešitev. Nekateri — to veliki duhovi — jo iščejo v vrni Ivi k živemu ognju vere. Francoski akademik Andr e Maurois piše, da krščanstvo že dolgo ni imelo med narodi sveta tako velikega vpliva kakor danes. Toda v času, ko brani krščanstvo neskončno vrednost člo veške osebnosti, prihajajo drugi komunisti — ki so prepričani, c a bodo našli zdravilo v popolni odpo; vedi lastne volje v korist države uit partije. Po njihovem miren ju je edina podlaga za boljše življenje ma;
terializem, ki zanikuje 'Juha in Boga ter priznava samo mrtvo snov.
Pa je prišel učenjak Einstein in je ob pragu polstoletje povedal, da je odkril v naravi ove zakone, iz katerih je razvidno, ca - naravi ni
nič stalnega, da snov ni večna, da je vsa snov le zgoščena energija. (Ali iz tega ne moremo sklepaj, da jt Bog lahko z mislijo ustvaril svet?). V luči 1eh odkritij se seveda ves ošabni komunistični nauk o materia;
KDO JE KRIV?
Kakor je zaječal slovenski narod po novem letu 1927.. ko so fašistični mogotci v Rimu ukinili na šolah pouk v slovenskem jeziku, tako je zaječal tudi letos po novem letu, ko je prišel prav tako iz Rima sličen ukaz, s katerim je šolska oblast izgnala iz .-iovenskih šol otroke onih slovenskih staršev, ki so optirali za ohranitev italijanskega državljanstva. Leta 1927. je bilo s krivično fašistično odredbo prizadetih nekaj tisoč slovenskih otrok, sedaj jih je bilo prizadetih manj, toda zato ni nova odredb?, nit manj krivična, ker krivičnost zakonov se ne meri po številu prizadetih, temveč po njihovi krivičnosti sami. Odredba prosvetnega ministrstva št. 110 '76 od 13. jan. 1950 nima nič boljše juridične podlage od one. ki jo je imel znani fašistični ukaz iz leta 927. Sklicevanje na opcijske izjave o občevalnem jeziku je jalovo, ker je oblastem v Gorici znano, kako in zakaj so jih naši ljudje dali. Ko so dali izjavo, da je njihov občevalni jezik italijanski ali slovensko-italijauski, niso hoteli s tem izjaviti, da je njihov materni jezik italijanski ali da se s teni odpovedujejo svojemu slovenskemu materinemu jeziku.
Slovenske šole so bile ustanovljene za otroke s slovenskim materinim jezikom, občevalni jezik tu ne pride nič v poštev. Optanti, ki so svoje otroke poslali na slovensko šolo, so s tem poudarili svojo željo in pravico, dati svojim otrokom vzgojo v materinem jeziku, ker je najbolj primerno da se v " 'Urrinem jeziku mladini posredujejo vrednote človeške kulture (sv. oče Pij XII. v govoru rimskim dijakom leta 1948). Siliti jih, da se odločijo drugače je nasilje, je krivica. Kako je ta trditev resnična, se vidi iz absurdov, ki se dogajajo. Dva brata Slovenca sta poročila dvt Slovenki in oba pošiljala otroke kot naravno v slovensko šolo. Sedaj pa narekuje ukaz 110/761, da mora eden pošiljati otroka v ital. šolo, drugi pa jih pošilja še naprej v slovensko. Oba sta ostala, kar sta bila doslej: Slovenca. Oblast je pa prisilila enega da je poslal otroka v italijansko šolo. S tem je zakrivila nasilje ter posegla preko svoje kompetence v pravice staršev, ki so po nauku Cerkve edini gospodarji svojih otrok ter zato odločajo o njihovi veri, o vzgoji, ki jim jo hočejo dati, in tudi o jeziku, v katerem jih hočejo vzgajati. Država jim mora pri tem pomagati in jih nikdar ne trne siliti. To so naloge demokratične države. Poseganje v pravice staršev pa je znamenje totalitarnih režimov.
Sklicevanje na opcijske izjave, da ponovimo še enkrat, je jalovo, ker se z njimi nihče ni mislil odreči svojemu materinemu jeziku in pravicam, ki jih ima do njega po naravnih in božjih zakonih, ki so vi*ji od dekretov šolskih oblasti.
Kdo pa je kriv, da je prišlo do tega ukaza, ki so zaradi njega naši otroci jokali, starši pa kleli? Kdo je kriv, da so šolske oblasti v Gorici zopet stopile na pot totalitarizma?
Ukaz je prišel iz Rima. Toda verno, da je Rim kakor gozd. Kar vanj kričiš, to ti odgovarja. Rim je kakor Pilat, ki ie Kristusa obsodil, ker so mu ga farizeji zatožili. Da so bili nekaterni-ki, ki so vso zadevo optantov pri ministrstvu sprožili in jo tam po svoje prikazali, je razvidno iz besedila odlokov samih, ki so odgovor na stavljena vprašanja. Ministrstvo je pač odločilo tako, kakor je bilo informirano. Goriške oblasti poznajo položaj optantov veliko bolje kakor na ministrstvu. Zalo je bila njihova dolžnost, da kompetentne oblasti pravilno in pošteno informirajo, da hi ne prišlo do novih fašističnih ukazov. In ker tega niso sto-lile, nosijo glavno krivdo. In sploh ne razumemo, kako da se rešujejo še vedno vse šolske zadeve Slovencev brez Slovencev Smo mar še maloletni ali pa le uboga raja, ki naj molči zadovoljna, da jo puste živeti?
Toda krivda je še nekje drugje. Pilat je obsodil Kristusa potem ko inu ga je Herod izročil. Tako se je zgodilo tudi z našimi optanti. Že več kot dve leti je, odkar so optirali, in š vedno zaman čakajo na rešitev opcij; še vedno so otroci nikog-r ki ne vedo, kaj bo z njimi. Zato tudi nimajo nobenih pravic. Brez državljanstva so, brez delavskih knjižic, brez rezidence in sedaj še brez šole. In kdo je kriv? Komunistične jugoslovanske oblasti, ki zavlačujejo v nedogled rešitev opcij. Če bi te bile storile svojo dolžnost in ugodno rešile opcije, hi vseh teh krivic n bilo in še marsikako drugo gorje bi bilo slovenski manjšini v Itn liji prihranjeno. Zato svetujemo slovenski komunistični fronti Italiji, naj gre s podobno delegacijo, kot je šla z njo v Rim, tu v Ljubljano in v Beograd ter tam posreduje za skorajšnjo ugodno rešitev opcij vseh bivših italijanskih državljanov, hr hujskanja in brez protestnih telegramov ho šolsko vprašanje otr optantov rešeno v obče zadovoljstvo in pomirjenjc v deželi.
lizinu razblini v nič in z njim tudi ves komunizem, ki na materializmu sloni.
A rešilna pot je samo ena. To pot nam je lepo pokazal papež Pij XII. v svojem govoru ob pričetku s vete; ga leta, ko je rekel, naj bo sveto leto 1950 odločilno zlasti za versko obnovo vsega sveta in za reševanje duhovne krize, ki tare duše našega časa. Želimo, je nadaljeval sv. oče, da bi ljudje dosegli ali vsaj pospe; šili dosego skladnosti med tostranski; mi in onostranskimi, božjimi in člo; veškimi vrednotami . . . Sveto leto naj bo nadalje leto velike vrnitve in velikega odpuščanja, v kolikor je bila naša doba v nedavni preteklosti doba odpada in krivde. Zanje, ki čutijo v srcu neko izgnanstvo, osa; melost. v katero so se sami obsodili s sprejemom brezboštva, je eno sa; mo zdravilo: vrnitev... To sveto leto naj bo leto velike vrnitve vsega
človeštva k božjim načrtom.
Ko je hotel moderni svet stresti s svojih ramen sladki božji jarem ter zavreči red, ki ga je Bog določil, je ošabno menil — kakor uporni angel v začetku stvarjenja — da bo sam ustvaril boljši red. Vsi tisti, ki imajo še srce in pamet na pravem mestu, po ; kero dveh stoletjih ža; lostnih izkušenj in blodenj prizna; vajo, da niso dosegli tega, kar so si obetali. Vsem tem danes kliče sv. oče: pomnite, da imate neumtjočo dušo! Ne zamenjajte minljivih vred; not z večnimi vrednotami! Vrnite $e k naravnim in krščanskim načelom, ki so temelj vsakega reda, dejanske pravičnosti in spoštovanja svoboščin, do katerih ima vsakdo pravico!
Če bo človeštvo sprejelo ta »klic, se mu bo v nesrečnem in razburkanem 20. stoletju znova nasmejalo veselje, sicer pa si bo samo podpisalo obsod; bo nesreče in pogube.
Razgled po svetu
Razplet vladne krize v zagati
Po ponedeljskih poročilih iz Rima je nastopil v reševanja ministrske krize kratek odmor. Ministrski predsednik De Gasperi čaka na izid konference, ki jo bo imelo vrhovno vodstvo social-demokratične Saragatove skupine v torek 24. t. m. V nedeljo 22. t. m. je poročal De Gasperi predsedniku Einaudiju, da je liberalna stranka odklonila vstop v novo ministrstvo. Predsednik je prosil De Gasperi ja. naj nadaljuje s svojimi napori za osnovanje viade. Položaj je trenutno prilično sledeč: liberalna stranka odločena ostati izven vlade; razgovori, v katerih skušajo republikanci prepričati socialdemokrate, da vstopijo v vlado. Ni izključeno, da hi ti razgovori ne imeli uspeha.
Po zadnjih vesteh je skoro gotovo, da se bo nova vlada osnovala na koaliciji treh strank: demokrščanske, republikanske in socialdemokratične. De Gasperi upa rešiti krizo do konca tedna.
Bolgarski ministrski predsednik Kolarov umrl
Iz Sofije se uradno poroča, da je 23. t. m. umrl po daijši bolezni Vazilij Kolarov, bolgarski ministrski predsednik. Kolarov je postal prvi minister po smrti Jurija Dimitrova, ki je umrl kot znano lansko leto v Moskvi, in je bil potrjen kot min. predsednik prejšnji teden od novoizvoljene narodne skupščine. Vest o njegovi smrti prihaja prav v trenutku, ko sc vztrajr*) širi vest. da ho prišlo na Bolgarskem do sprememb v vodilnih komunističnih vrstah. Kolarov je bil rojen 1877 in je vse življenje deloval v soeialistično-komuni-st i en ih vrstah.
Allen v Jugoslaviji
No\ o imenovani poslanik
druženih držav v Jugoslaviji G.
. Allen je prejšnji teden preko
rsta dospel v Beograd na svoje novo službeno mesto. Zad'”b so-i: e t o 21. t. m. je imel po poroči-! h časopisja dolg razgovor z ju-
goslovanskim zunanjim ministrom Kardeljem, v katerem , sta se oba državnika dotaknila vseli važnejših vprašanj mednarodne politike. Te dni bo predložil »prezidiju« jugoslovanske republike svoja poverilna pisma in ga bo sprejel Tito.
Sovjetska zveza in atomska energija
Sovjetska zveza je zapustila Sestanek za razgovore o vprašanju mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo pri OZN, katerega so se udeležile velike sile. Sovjetski predstavnik je odklonil udeležbo pri sestanku, ker je bil navzoč predstavnik kitajske nacionalistične vlade.
Nesovjetski predstavniki so označili odhod Sovjetov kot zelo nesrečen dogodek zaradi nujnosti rešitve atomskega vprašanja. Sestanek so sklicali zaradi priporočila nedavne glavne -kup čine Združenih narodov, da se najde temelj za sporazum o sistemu nadzorstva nad atomsko energijo in o prepovedi atomskega orožja. Do danes pa ni prišlo do nika-kega sporazuma, ker Sovjetska zveza nasprotuje načrtu, ki ga je sestavil odbor OZN za atomsko energijo in ki ga je odobrila glavna skupščina leta 1948 z veliko večino.
Ta načrt večine poudarja neposredno mednarodno nadzorstvo vseh atomskih naprav v vseh deželah. Sovjetska zveza pa bi hotela omejiti nadzorstvo na periodične mednarodne preglede, tako da bi atomske naprave ostale v rokah posameznih držav.
Irski ministrski predsednik v Rimu
John Costello, ministrski predsednik irske vlade, je prišel v Rim na svetoletno romanje. Ob tej priliki ga je sv. oče sprejel v posebni avdienci skupaj z ženo, sinom in hčerjo. Odlični irski romarji so obiskali tudi katakombe sv. Kalista. Za božič pa je bila v Rimu belgijska kraljica, ki je prav tako prišlo po sveto-letne odpustke.
ČETRTA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU
1' nedeljo dne 15. februarja je bil občni zbor Slovenske krščanske so* : ciaine zveze v Trstu. Naša mlada, | a nikakor nova katoliška organizacij j ja je podala obračun o svojem dose* j danjem delu ter je sprejela smernice za novo delo v bodočnosti. Pred* sednik SRSZ g. prof. Cerovac je v svojem uvodnem govoru poudaril slovensko, krščansko in socialno osnovo naše organizacije, označil njen odnos do diugih političnih in kulturnih organizacij na Svobodnem tržaškem ozemlju ter je poleg no: tranjih zadev orisal sedanji položaj Svobodnega tržaškega ozemlja in podal stališče, ki g a zavzema Slov. kršč. soc. z\ cza do nekaterih naj* važnejših vprašanj, ki jih bo treba nujno rešiti. Poudaril je zlasti po; trebo, da se morajo združiti v tes; ne j še sodelovanje vse tiste skupine in posamezniki, ki so za spoštova* nje mirovne pogodbe z Italijo in za | ohranitev Si obodnega tržaškega w zemlja. Slov. kršč. socialna zveza bo odločno podprla to stališče in je pri; pravljena sodelovati s tistimi skupi; nami, ki tudi zagovarjajo to sta; lišče. Nadalje je govoril o edinosti med Slovenci in dejal, da se ta najlažje doseže z ustanovitvijo Slo; venskega narodnega sveta, ki ga Slovenska krščan-.ka socialna zveza že dolgo priporoča. Omenil je tudi It pl jen je naših bratov onkraj žice. Dejal je, da se je Tito sicer sprl s Stalinom, toda zaradi tega je še vedno komunist in nasilnik. Naše ljudstvo tam strašno trpi. Vzeli so mu svobodo, preganjajo vero in duhovnike, oskrunjajo cttkve, ljudstvo priganjajo k suženjskemu delu, kljub temu pa ga pustijo v splošnem pomanjkanju. Zahod je postal naen; krat gluh za trpljenje ljudstva in hvali Tita. To je nepošteno in ne*
Občni zbor Slov. kršč. socialne zveze
v Trstu
Jugoslovanski minister je izvolil svobodo
Buenos Aires, januar 1950
Iz svetega evangelija po Mateju
Tisti čus je stopil Jezus v čoln in z njim so šli njegovi učenci. In glej. nastal je na morju velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi, on pa je spal. In pristopili so učenci, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas. utapljamo selu In Jezus jim reče: »Kaj ste boječi, maloverni? a Tedaj vstane in zapove vetrovom in morju in nastala je velika tišina. Ljudje so se pa začudili: »Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?u
*
O viharju na morju pripoveduje Matej v 8. poglavju. Ko je Zveličar končal svoj znameniti govor na gori, se je napotil proti Kafarnaumu. Na poti je ozdravil gobavca in stotnikovega hlapca, potem pa v Kafarnaumu še Petrovo taščo. Zvečer se je sklenil prepeljati čez Genezareško jezero (morje), da bi se odpočil in se za nekaj časa odtegnil pritisku-ljudske množice. V čolnu so bili z njim tudi učenci — njegovi zvesti spremljevalci — ki so čoln vodili, medtem ko je Jezus zadremal.
Delovanje božje milosti v svetu je zelo skrivnostno in se ne da meriti s človeškimi sredstvi. V duši posameznika, kakor tudi v cerkveni skupnosti, se večkrat zdi. <|a Jezus dremlje. Duša in Cerkev sla nekako prepuščeni slabotni človeški zvedenosti na nemirnih valovih življenja in zgodovine. Kakor tedaj na Ge-nezareškem jezeru se od časo do časa ponavljajo obupni klici: »Gospod, reši nas, utapljamo se!«
Kdor je kaj študiral zgodovino katoliške cerkve, je mogel ugotoviti veliko primerov obupne situacije. Tako je n. pr. v 4. stoletju arijska kriva vera zajela cele narode ih poplavila Sredozemlje. Pravoverni katoličani so bili kar potisnjeni ob steno. To-
Koledar za prihodnji teden
29. januarja. NEDELJA. Četrta po razglašenju. — Frančišek Salezij, škof in c. uč. Doma je bil iz fran* epskega dela Savojske (Piemonta) in je dobil ime po domačem mestu. Študiral je v Parizu in v Padovi, potem pa se je posvetil duhoviskemu stanu. Postal je ženevski škof s se* dežem v Annecy*ju. Veliko se je trudil za spreobrnjenje švicarskih kalvinistov in žel tudi lepe uspehe. Umrl je 55 let star loba 1622. Znan je posebno kot pisatelj duhovne knjige Filofceje, ki je bila tudi na slovenščino prevedena. Sv. cerkev ga je postavila za nebeškega zavetnika časnikarjev.
30. PONEDELJEK. Martina, dev. muč. Hijacinta,
31. TOREK. Janez Bose o, sp. V Turinu je ustanovil kongregacijo du* travnikov, ki se posvečajo predvsem vzgoji zanemarjenih fantičev po predmestjih. Ti družbi je Bosco dal ime po Frančišku Saleziju; to so torej »salezijanci«.
1. februarja. SREDA. Ignacij, škof mučenec.
2. ČETRTEK. Svečnica. Praznik ni zapovedan, se pa več ali manj slo* vesno spominja; blagoslov sveč.
3. PETEK. Blaž, škof muč. — Prvi petek.
4. SOBOTA. Andrej Corsini, škof. — Prva sobota.
da božja roka je kmalu spet valove pogladila in umirila, arij-slvo je propadlo. Od 7. stoletja dalje so začeli naraščati valovi mohamedanstva, zagrnili cele pokrajine in ljudstva in zagrozili obstoju krščanstva tudi na evropskem Zapadu. Od 16. stoletja dalje pa je ta sila začela zamirati, nastala je tišina.
Razkol med Vzhodom in Za-padom je zadal krščanstvu Strašen udarec. Vkljub temu je katoliška cerkev ostala. Pol tisočletja kasneje so luterani in drugi protestantje raztrgali enotnost zapadnega krščanstva. Tudi ta udarec je Cerkev prenesla in izšla iz borbe ojačena in izčiščena. V novejših stoletjih so moderni brezverci, prosvetljenei in prostozidarji, začeli tesati mrtvaško ra-
Stanje Cerkve ob zaključku leta 1949
Stara navada je, da na praznik stola sv. Petra 18. jan. poklonijo si. očetu prvi izvod vsakoletnega papeškega almanaha »Annuario Pontificio«, v katerem je podan pregled stanja sv. cerkve v preteklem letu. Tako so naredili tudi letos. Almanah je letos narasel na 1152 strani. V njem imamg v številkah in v pisani besedi podano sliko o življenju Cerkve v letu 1949. Naj sledi nekaj številk! Kardinalov je trenutno živih 54 od 70, ki bi morali biti. Potem zvemo, da je čez 30 škofov, nadškofov in apostolskih administratorjev danes v ječi ali kako drugače daleč od svojih ovčic. Škofij je danes J 836.
Zanimiva je slika o diplomatskih zastopstvih. Sv. stolica ima svoje diplomatske zastopnike v 40 državah, poleg tega ima še 18 apostolskih delegatov. V Vatikanu pa je zastopanih 38 držav s svojimi diplomatskimi zastopniki. V Jugoslaviji ima sv. stolica regenta nunciature namesto nuncija. FLRJ pa ima v Vatikanu opravnika poslov. Iz tega sc vidi, kako veliko mednarodno važnost ima sv. stolica tudi na diplomatskem polju.
BI. Vincenc Pallotti
V nedeljo 22. jan. je bil slovesno proglašen za blaženega Vincenc Pallotti, ustanovitelj družbe katoliškega apostolata ali palotincev, ki so danes razširjeni predvsem v Italiji in v Nemčiji, kjer imajo zelo cvetoče samostane. BI. Pallotti je večino svojega življenja preživel v Rimu, kjer je s svojo besedo in s pomočjo svojih duhovnih otrok palotincev naredil veliko dobrega v prvi polovici preteklega stoletja. Ravno na stoletnico njegove smrti ga je sv. cerkev proglasila za blaženega , saj je umrl 22 jan. 1850. Z njim se je otvorila vrsta svetniških proglašenj, ki bodo zelo številna v tem svetem letu.
M. Taylor odstopil
Myron Taylor, osebni zastopnik presednika Trumana pri sv. očetu, je odstopil od svojega mesta iz zdravstvenih razlogov, Prec *dnik Truman je njegovo ostavko sprejel. Taylora je poslal k sv. očetu pokojni predsed-
kev katoliški cerkvi. Roke so jim omagale, orodje jim je popadalo iz rok. drugi, bolj odločni, so jih odrinili — toda rakev sc ne da stesati . . .
Nastopili so grobokopi prvega razreda v boljševiški obleki. Vrgli so v boj proti krščanstvu vso zvijačnost starih grških krivovercev, ves fanatizem mohamedanstva, vso organizacijsko sposobnost . najnovejšega veka, vso okrutnost azijskega divjaštva. Cerkvi je odbila zadnja ura . . .
Mnogi dobri ljudje so bili preplašeni kot apostoli v čolnu: Kaj bo zdaj ?
Toda tudi kadar navidezno dremlje, je Kristus gospodar zgodovine. Nebeški Oče mu je rekel: »Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog.« Božja previdnost zgrabi zdaj e-nega zdaj drugega nasprotnika in ga položi na ila. Petrova ladja pa še vedno pluje na valovih proti večnoslnim ciljem.
Zato se ne bojmo kakor maloverni. ampak zaupajmo v Jezusovo navzočnost in moč.
Dosedanji jugoslovanski poslanik v Argentini Franc Pirc je bil odpo* klican, ker najbrž ni več zadovolje* val svojih gospodarjev. Posebno so mu zamerili, ker n\u ni uspelo ska* liti veličastnega sprejema, ki s<> ga Slovenci priredili oh priliki obi* ska ljubljanskega škofa Rožmana v Argentini. Pa je dal ta 'generalma* jor Pirc slab zgled svojim sodclav* cem in rdečemu svetu sploh. Name* sto da bi se vrnil v rdeči raj, se ie odpovedal svoji službi in prosil za azil v Argentini. Vsi ljudje se še živo spominjajo navdušenih besed, s katerimi je prej spravljal v Titov raj stare slovenske naseljence. Sedaj, ko je bila na njem vrsta, da pohiti v to deželo sreče, dela in veselja, je pa fige pokazal. Kako je to odjeknilo med rdečimi sopotniki Slovenci, katc* ri so bili njegovi glavni opričniki,
pustu slovenskih učiteljev, o naših javnih nastopih in prireditvah itd. Navzoče članstvo je z odobravanjem sprejelo tajnikovo poročilo ter je odobrilo njegove predloge za bodoče delo in r.ačrle.
Blagajniško poročilo je podala gdč. prof. Lavra Abramova, nato pa je prof. dr. Lasič podal poročilo pro; svetnega odseka. Omenil je, da je bilo kulturno;prosvetno delovanje na; še organizacije povsem samostojno in je dopolnjevalo celotno delovanje zveze. Katoličani po vsem svetu da; nes na kulturnem področju delajo z velikim prizadevanjem. Njihov vpliv je povsod velik, saj more iz popol; nih vojnih razvalin zrasti nova stav; ba le, če bo zgrajena na trdnih ka; toliških temeljih. Rekel je, da je bilo treba obnoviti na lem ozemlju kulturno delo iz popolnih razvalin po fašizmu. Treba je zajeti tudi vse tiste Slovence, ki so v tem čudnem ujem morju že skoraj utonili, po; stali mlačni. Zato ni strahu zaradi kake konkurence. Vsi imamo dovolj dela in pustimo vsakomur, da gre tja, kamor ga vleče srce. Da je bilo naše delo potrebno, nam kažejo slo* venski večeri, kažejo prireditve po deželi in zlasti veličastne poletne prireditve na Repentabru, ki bodo gotovo prešle v zgodovino, še nove in velike naloge nas čakajo v pri; hodnosti. Prepričani pa smo, da je prav delo na kulturnem področju tisto, ki daje trajne in neizbrisne sledove. Zato delajmo vsi in podpi; rajmo to delo. Tako se bo naša prosveta razrasla in bodo še globlje pognale korenine naše narodnosti: tako globoko v k raško zemljo, da nas še taka burja ne bo mogla nik; dar odnesti od tod..
Po krajši debati o spremembi ilrii; gega člena pravil se je razvil daljši razgovor pri slučajnostih. Razni go* vorniki so živahno posegali v ta raz; govor, kar je znak, da je naša orga.-nizacija res živa in potrebna. Ob zaključku občnega zbora je šel vsak; do domov z ognjem navdušenja in pripravljenosti za novo delo v slo* venskem javnem in kulturnem živ; Ijenju na Svobodnem tržaškem o* zemlju.
Slovenska krščanska socialna zve; za stopa v novo obdobje svojega de; lovanja notranje okrepljena in z jas; nimi cilji pred sabo. Zato zasluži podporo vsega tukajšnjega sloven; skega prebivalstva, kajti tako mu bo še lažje služila. Pomagati ji je treba zlasti pri preskrbi potrebnih lokalov, brez katerih je njeno delo nujno ze; lo težko. Našim pogumnim kato; liškim javnim in kulturnim delavcem kličemo: le pogumno naprej e delu za narod in krščanska načela!
si lahko vsakdo predstavlja. Opravil je še slovesno desetletnico Titove vlade 29. novembra, na kateri je zapravil najmanj sto tisoč pesov za trojno razsipno slovesnost na odru z muziko, v dvorani s plesom in šampanjcem ter kdo ve, s čim še . . . Kdo bo moral vse to plačati? Koliko slovenskih trpinov in trpink mora zato sekati drevje v gozdovih, me* secc daleč od doma . . .
Pravijo, da je dobil Pirc sedaj tu* kaj nekje mesto zrakoplovnega in* struktorja. AH bo pa imel tudi voljo, da popravi pohujšanje, katerega je zakrivil?
»Katoliški glas'4 v vsako slovensko družino I
Iz življenja Cerkve
ni tv Roosewelt kot svojega osebnega zastopnika že pred pričetkom druge svetovne vojne z namenom, da bi v Vatikanu čim uspešneje sodeloval za mir med narodi. V svoji službi je ostal M. Tavlor tudi pod predsednikom Trumanom ter nadaljeval svoje plodonosno delo do letos, ko je stopil v pokoj. Sv. oče se mu je ob tej priliki za njegovo delo lepo zahvalil.
Misijonska poroka
V Madridu sta se dva novopo-ročenea odločila, da pojdeta skupno v misijone. On je zdravnik. ona pa bolniška strežnica. V kapeli frančiškanskih misijonark so jima izročili misijonski križ. V kratkem bosta oba odpotovala v misijone, kjer se hočeta posvetiti širjenju božjega kraljestva predvsem z izvrševanjem svojega poklica v prid bolnikom. To je prvi zakonski par, ki se je odločil za delo v misijonih.
Posledice atomske bombe
Ameriški letalec, ki je odvrgel prvo atomsko bombo na mesto Nagasaki na Japonskem, ni vedel, kakšno strašno orožje je nosil s sabo. Šele pozneje jo zvedel, kakšno škodo in koliko žrtev je povzročila njegova bomba. Čeprav brez krivde si je lc očital, da je zakrivil smrt toliko desettisočev nedolžnih ljudi. Da pomiri svojo vest, je sedaj stopil v samostan. Upajmo, da bo tam našel mir in priliko, da naredi toliko dobrega, kolikor je prej nehote povzročil slabega.
Versko življenje v Vzhodni Nemčiji
Berlinski škof kardinal Konrad Preysing je te dni izjavil, da je ver* »ko življenje v sovjetski coni Nem* čije ogroženo, če ne docela zatrto.
RAZPISANA MESTA
Z ministrskim odlokom od 16. nov. t. 1. je razpisan natečaj za 87 podračunovodskih provizoričnih mest pri notranji civilni upravi. Prošnje za pripust k natečaju je treba predi * žiti do 5. marca pri prefekturi po* krajine, v kateri ima prosilec rezi* denco. Prošnji je treba priložiti ra* čunovodsko diplomo ali pa diplomo trgovskega izvedenca. Pojasnila o podrobnostih daje kabinetna pisarna prefekture v Gorici.
moralno. Razumemo, da je Tito po; tieben Zahodu v boju proti Stalinu, toda pri tem se mora Zahod ozirati tudi na trpljenje ljudstva in vplivati na sedanjo oblast, da preneha z na; siljem. Če tega zahodnjaki nočejo, pa naj jasno povedo, da so ali za Tita in proti trpečemu ljudstvu, ah za trpeče ljudstvo in proti 'Titu. Tam jim tega ne morejo povedati. Mi smo še svobodni in zato poziva; mo zlasti ameriško in angleško vla; do, naj jasno pokažeta, ali sta za spoštovanje osnovnih človečanskih pravic in če le pravice veljajo tudi za jugoslovanske narode!
Za predsednikom je go\-oril tajnik SKSŽ č. g. Peter Šorli, ki je podal podrobno poročilo o raznovrstnem delu naše organizacije, o številnih sejah, intervencijah, vlogah, o delu za časa volitev, o žilavem boju proti ukinitvi slovenskih razredov ter od;
Lete II. - Štev. 4
KATOLIŠKI GLAS
Straa 3.
NAMERE PROF. SCIOLISA
Dne 17. jan. je govoril prof. Sciolis v tržaškem mestnem sveti <* slovenski šoli. Najprej se sklicuje na rajnko Avstrijo, da z njenim zgledom opraviči zatiranje slovenskega šolstva v Trstu. Nič ne pove, da so pod Avstrijo morali zahajati tržaški Slovenci na slovenske in hrvaške srednje šole v Gorico in Pazin. Nič ne pomisli, da bi morali po njegovi logiki zapreti vse italijanske šole v Nabrežini, na Opčinah, na Ka-tinari, pri Sv. Ivanu, v Skednju iiit. ker jih ni bilo pod Avstrijo. Mi zavračamo tako logiko. Kjerkoli živi italijansko prebivalstvo, naj ima svoje šole,, če jih tudi pod Avstrijo ni imelo. In prav isto pravico imajo tudi Slovenci, če pod Avstrijo niso imeli svojih — Dalje se spotika prof. Sciolis nad tern, da je v slovenskih šolah l:ak slovenski begunec. Prvič svoje trditve ne dokaže. Pa če bi bilo vse to res, je njegova zahteva, da se begunci izključijo iz šol, skrajno krivična. Ali se je prof. vprašal, če velja to le za slovenske ali pa morda tudi za italijanske begunce. Ker se pri zaveznikih vztrajno ponavlja, da ne delajo niha-kih diskriminacij, bo pač veljalo za oboje. Ali pa se zaveda prof. Sciolis, da lahko zapro vsaj eno tretjino ital. šol, če izključijo iz njih svoje ezule. ■— Prof. Sciolis je poln lepih besed, ko trdi, da vrtci ne poitalijančujejo slovenske dece. Dejstva govore. Ko so v ulici Do nad o ni lani prosili za slov. vrtec, je prišel proti koncu leta šele odgovor, da ni sredstev, letos v začetku leta pa. da je treba vsaj 50 otrok. Pri Sv. Ani pa je 50 slovenskih otrok, pa kljub temu nočejo dati slov. vrtcu. Še lepše pa je na Repentn-bru in v Škofijah. Tam nočejo odpreti slov. vrtca, ker ni istočasno otrok za ital. vrtec. Ali oba ali nobeden. Toda to bi moralo veljali povsod. — Čutil je dalje ta gospod potrebo povedati, da se po možnosti poskrbijo tudi potrebna poslopja za slovensko šolo. O tem bomo lahko še govorili. Saj je znano vsemu mestu, kako so vrgli sredi zime na cesto slovenske otroke iz šole v ul. sv. Frančiška ter jih za silo stlačili drugam. O tem drugič. — G. Sciolis je to sploh »poza-
bil« omeniti. — Dalje zahteva svetnik Sciolis za starše popolno svobodo, da pošljejo otroke v tako šolo, kot sami hočejo. To bi moralo veljati brez dvomu po vsem svetu, tudi v Gorici. Kako pa je v Gorici, je g. profesorju znano, saj prihajajo navodila za šolo iz istega urada v Trst kakor v Gorico, namreč iz Rima. Načrt, kako uničiti slov. šolo tu in v Gorici, je skupen. Če pa naj bi imeli starši res popolno svobodo, v katero šolo pošiljati otroka, potem je treba razpustiti vse organizacije, ki so si nadele v Trstu nalogo, poitalijančiti tržaške Slovence, to posebno s pritiskom gospodarskega značaja. Sicer ni tiste svobode, o kateri profesor govori. Potem je tisto njegovo prepričanje, da imajo Slovenci pravico do slovenskih šol, le hinavsko. Zato pustite slovenske starše na miru in ne
grozite jim z brezposelnostjo, a-ko pošljejo otroka v slovensko šolo. — Prof. Sciolis se tudi jezi na g. Simonija, ki je Slovencem dal po njegovem mnenju preveč šol. .Posebno mu zameri to zato, ker je bil Simoni italijanskega izvora. To mu je brez dvoma prav v veliko čast, da je bil do Slovencev pravičen. Pravičen pa je bil, ker ni pripadal k tržaškim demokristjanom. — Najbolj pa je zanimiva Sciolise-va trditev, da spojitev (amalgama) slovenskega in italijanskega prebivalstva stvori italijansko kulturo. V resnici je italijanski značaj Trsta takega izvora. Ni pa rečeno, da mora tako vedno ostati. Če je to življenjski ideal prof. Sciolis-a, namreč poitalijančevanja slovenskega življa, potem je treba reči: to ni demokratično in še manj krščansko.
Gospodarski listek
lahko tudi nekaj starejša, a ne več kot 20 dni. Že pri tej starosti nimaš mo jamstva, da je zarodek v jajcu še živ, oziroma življenja sposoben. Zato pa naj velja prvo pravilo: jaj* ca za valenje naj ne bodo starejša od dveh tednov. — Seveda moramo taka jajca tudi pravilno shraniti. Ne smemo jih držati na segretem pro* štoru, pač pa kolikor mogoče na su* hem. Jajca naj ne ležijo naravno, temveč s konico navzdol, kar naj5 lažje dosežemo, če jih zarijemo v kakšno žito. •
Pravilo št. dva pravi, da uporab* ljajmo za valenje jajca dvoletnih kokoši, na noben način pa jajca od jarčic.
Tretje pravilo je, da moramo pri izberi valilnih jajc gledati tudi na njih obliko. Ta zavisi v splošnem od pasme, za katero je značilna: za valenje izberemo taka jajca, ki so
za dotično pasmo najbolj značilna. I/'očšti moramo jajca, ki bi bila na enem koncu preveč špičasta, na dru* gcm pa pretopa, ki bi imela obroč* kasto lupino, itd.
Teža jajc zavisi tudi predvsem od pasme. Od nekaterih pasem tehtajo jajca 40 do 50 gramov, od drugih 60 do 65. Za valenje izberemo jajca srednje težine: za belo livornko taka od 55 * 56 gramov.
Umljivo je, da morajo imeti jajca za valenje tudi za dotično pasmo od* govarjajočo barvo.
Ce bomo po teh pravilih izbrali jajca za valenje, bomo dobili iz 10 podloženih jajc 9 piščančkov in s tem smo lahko zadovoljni.
Če pa bomo imeli zgodaj piščančke (marca meseca), nam bodo jarčice začele nositi jajca sredi jeseni, ko jc jajc najmanj in se jih najlažje proda tudi po nekoliko boljši ceni.
D
opisi
Vreme v letu 1949
Saj vemo, kakšno je bilo. Suša je bila. Ne vemo pa, kakšno je bilo to leto v primeri z drugimi.
V švicarskem mestu Bazel deluje vremenska postaja neprenehoma že 124 let. Toliko časa zapisujejo dnev* no stanje toplote, padavin, vetra, koliko časa sije sonce, itd. Iz teh zapiskov je razvidno, da je bilo te« kom 124 let
1) leto 1947 z na j višjo srednjo toploto, 1. 1949. pa tik za njim;
2) v 1. 1949. je bilo sorazmerno malo padavin (dežja in snega) in so bila bolj suha samo leta 1883, 1921 in 1947. Padavine so znašale komaj 2/3 srednje višine tekom ce« lotne dobe;
3) v 1. 1949. je do sedaj sonce naj* več časa sijalo, in sicer skoraj 2100 ur v celem letu, kar je 200 ur nad srednjo letno mero.
Zapiski vremenske postaje v Baz* lu tudi pravijo, da se je v zadnjih 30 letih srednja letna toplota v Ev* repi precej dvignila, da je danes toplejše, kot je bilo prej.
Nad 100 q koruze
na hektar ali 36.5 q zrnja na njivo so pridelali zadnje leto na mnogih
posestvih v Lombardiji. Sejali so ameriške koruzne hibride, — križan* ce, ki so bogato rodili na rodovitnih in bogato gnojenih njivah, če ni manjkala voda. V suhih legah pa so ;te križanke marsikje odpovedale in slabše rodile- kot domače vrste. Do danes je znan najvišji pridelek koruznega zrnja s 108.44 q na hektar. Ta pridelek je dosegel neki dr. Gal* mozzi v Carpiano, provinca Milan.
Jajca za podlaganje — valenje
Bliža se čas, ko bo gospodinja kokljam podložila jajca, da se zvali novi perutninski rod. Vsaka gospo* dinja pa želi, da bi bila ta jajca oplojena, da bi se lepo odprla in da bi bili piščanci zdravi.
Zato pa ne bo gospodinja podlo* žila jajc, ki bi ji jih zgolj slučaj dal v roke, temveč jih bo skrbno izbra* la Na razpolago ima itak dovolj jajc. saj je sv. Neža za nami in ko* koši znesejo sedaj vedno več jajc. Podložiti pa je treba v drugi polo* vici februarja. Vsaka gospodinja namreč ve, da so najboljše jajčariee one jarčice, ki se izležejo marca meseca.
Jajca za valenje morajo biti sveža, kar pomeni, da smejo biti samo 8 do 10 dni stara, v skrajnem slučaju so
Žabnice pod Sv. Višarjami
Dne 16. januarja je bil pri nas po* greb mladega slovenskega duhovnika g Franca Koresa. Sedem duhovnikov, lepo število domačinov in naš cer* kveni zbor so ga spremili na zadnji poti. Pokojni je umrl v sanatoriju v Paluzzi, toda želel je biti pokopan pod Sv. Višarjami, čim bliže svoji ožji domovini. Po rodu iz Maribora jc štel sedaj 28 let. Leta 1941 je be* žal pred Nemci v Ljubljano. Od tam ga je mariborski škof Tomažič poslal v Rim študirat na zavod Pro* paganda fide. V Rimu se ga je lotila zahrbtna bolezen, ki ga je že leta 1946 prikovala na posteljo. V aprilu 1948 je bil zaradi -srčne želje kljub bolezni posvečen v duhovnika; dobil je posebno dovoljenje, da je maševal v svojih bolniških sobah. Leta 1949 se je zdravil nekaj časa pri nas v Žabnicah, nato do smrti v sanato* riju v Paluzzi. Veliko je trpel, toda vdano prenašal vse trpljenje. Ob smrti se mu je izpolnila vsaj ena in zadnja želja: počiva na koščku slo* venske zemlje pod varstvom višar* ske Matere.
Podgora
Zadnjo soboto 21. t. m. je v visoki starosti 73. let v Bogu zaspala gospa Angelika Brezigar, dobra in skrbna mati. Pogreba v ponedeljek se je udeležilo veliko domačinov in tudi tujcev. Posebno so dvignile cerkveni obred ganljive žalostinke. Vnete pev*
ke so se kar v enem večeru naučile nov, zelo blagoglasen »requiem«. Blaga pokojnica, ki je bila tudi čla* nica Marijine družbe za žene, naj počiva v miru, preostalim toplo sožalje!
Jamlje
V nedeljo 22. t. m. ob petih po* poldne je na znanem hudem oključu nad našo vasjo neki tržaški avto za* grabil 17 letno Milko iz Sabljičev, ki se je vračala s svojo materjo proti domu. Pri trčenju je avto dekle ne* varno poškodoval in so jo morali odpeljati v bolnico, kjer še par dni ni prišla k zavesti. Želimo, da bi mlado dekle z božjo pomočjo čim* prej okrevalo.
Breginj
Dne 11. t. m. je umrl tukajšnji domačin g. Alojzij Mazora. Ugledni gospodar, ki je lepo vzgojil svojo družino, je bil z vsem srcem navezan na svojo domačijo in je kljub raznim neprilikam vztrajal doma. Pokoj nje* govi duši, žalujočim, zlasti g. sinu — kaplanu na Travniku, iskreno sožalje!
Nova maša v Gorici
V soboto 28. t. m. ob 8.30 bo po* svečen za duhovnika č. g. Enio Tuni, po dolgih letih prvi novomašnik iz stolne župnije. V nedeljo ob enajstih bo novoposvečeni mašnik pel svojo prvo sv. mašo v stolnici.
PIERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Sam sebi se je prignusil
Nič več sc ni čudil, da ga zaniču* jejo tudi drugi . , , Kdo pa bo mirno gledal takšnega krasnega, visokega mladeniča, ki se v lepi sinji unifor* mi, prevezan s svetlim pasom in z volanom v roki pogumno vojskuje iest sto kilometrov za bojiščem, medtem ko že sredi Pariza ponoči in podnevi padajo bombe sovražnih to*
pov in zrakoplovov . . .
Poleg tega je bil skoraj zmerom tia dopustu. Res, da so bili to le ze* lo kratki dnevi, a dopust je bil vendarle.
Ko je začel prihajati k svoji dru* žici v »Turki'/.«, so se mornarske JScne močno začudile. Njihovih mož in sinov leto in dan ni bilo domov; le kdaj pa kdaj se je kateremu po* s»rcčilo, da je smel nekaj uric preži* veti med svojci . . .
Ko pa so videle, da mladi šofer skoraj vsak teden priteče domov, kakor da nima drugega dela, se jim jc vzbudilo zaničevanje in preziranje do njega. Kmalu jc povsod veljal
za strahopetneža, celo ženske so ga imele za šlevo, ki ne zasluži, da ga sonce obseva . ..
Nič mu ni pomagala zlikana oble* ka, zakaj žene, ki so vedele, kaj je junaštvo, so ga zaradi tega le še bi.lj zaničevale.
. Po vsem otoku je število »padlih na polju slave« strahovito naraščalo. Vsak dan so prihajale žalostne vesti. Zdaj je padel kdo iz Noirmouticrja, zdaj iz Barbatrca, zdaj iz Lepinea, zdaj iz Guerinnierc; največ pa jih je izgubila Herbaudierea, ki je žrtvo* vala skoraj polovico svojih najbolj vrlih mornarjev . . . Bridko starinsko znamenje, ki je stalo ob poti pred vasjo, ni bilo še nikoli tako pre* tresljivo žalostno kakor v onih dneh . . .
Tudi v (Jhaiseskem gozdu je teden
za tednom rastel seznam onih, ki so se žrtvovali na oltarju domovine. Župnik Oarpentier je začel že devet1* najst sto petnajstega zapisovati ime* na padlih, med katerimi je bilo se* daj že premnogo svetlih imen naj* višjega francoskega plemstva... Na bojnih poljanah je tekla kri prepro* stih otočanov in odličnih plemičev, bogatih in revnih, Parižanov in na* vadnih mornarjev , . . Sedaj so bili vsi bratje — vso je družila žrtev in smrt za domovino ...
Edini Dominik je ostal doma od vseh svojih vrstnikov!
Oni, ki jim to ni bilo znano, so ga še pozdravljali; povečini pa — zlasti vdove — so se obračali od njega, če so ga srečali na sprehodu v Gozdu.
Na glavni cesti v Noirmoutierju se ni upal niti prikazati, zakaj tukaj se je po navadi zbiralo preizkušeno mornarsko ljudstvo. Ob nedeljah se je med mašo stisnil v kak kotiček pri vratih, ker je čutil, da ne spada semkaj in ga je bilo sram sredi or* nc oblečenih žena, ki so žalovale za padlimi možmi in sinovi.
Bilo je namreč prvo poletje po vojni.
Ko so stopali potniki s potniške ladje, so drug drugega spraševali;
»In vaš sin?«
»Padel je v Vauxu.«
»Kaj pa vaš mož?«
»Padel je v Epargesu.«
»Pa vaš zet?«
»Bil je ranjen in umrl v Chateau* Thierry.«
Tukaj je zahtevala domovina od premnogih krvave žrtve ... Po straš* ni bitki so vojaki iskali dlug drugega in šteli svoje tovariše . ., Kje je oni dobri plavač? .. . Kje je oni drzni krmar? . . . Kje je oni prijazni pro*
fesor? . .. Ali ga ne bomo več vi* deli?
»Ne!«
In od ust do ust so šle besede: padel je na polju slave . . .
Skoraj vsak, ki se je vrnil: domov, je imel kakšno odlikovanje . .. Ne* kateri so dobili vojne križce, drugi svetinje, marsikateri celo kolajno častne legije... Neki poročnik Raymond, dominikanec, doma z oto* ka, je dobil kroglo naravnost v prsa, pa ga ni podrla, zakaj vendeejska grča	se	ne	vda pod vsako	sekiro!
Zdaj	se	je	že pozdravil in	so vsi
kazali nanj, ko je hodil na sprehod; vedno je bil jasnega obraza, veder, živahen in vesel, kot bi bil vnovič oživel . ..
Neki monitmartreski župnik je zo* pet pripeljal ono skupino izletnikov, ki se	jih	je	bil Dominik tako razve*
selil,	ko	jih	je srečal prvo	leto . . .
A sedaj ni več pripeljal vseh ... Dva brata, katerih eden je bil izvr* sten učenec vojaške akademije, sta ostala na bojišču; eden je obležal na poljanah pri Charleroi, drugi pa pri Gernoncourtu . .. Prvi je ob odhodu na bojišče v domači kapeli daroval svoje življenje in je bil ubit pri pr* vem spopadu . .. Drugi je gadel, ko je molil' rožni venec . . . Nekega od* ličnega bogoslovca, Charlesa Bron*
staila, ki je študiral v Parizu in ga je poznalo in ljubilo vse mesto — pri vojakih jc postal narednik — je izstrelek tako raztrgal, da so komaj komaj prepoznali njegovo telo . .. Župnik pa je imel že štiri zvezde na 'traku svojega vojnega križa in je še šel v ogenj, četudi so mu noge kle« cale! . . .
Tudi žene so, kolikor so mogle, pomagale braniti deželo in stražile ob obali; prav lepo jih je bilo gle* dati v tesnih životcih.
Dominiku je postajalo sredi teh žarečih obrazov čedalje neprijetneje. Ni vedel, ne s kom bi govoril ne ko* ga bi se ogibal . ..
Tu in tam ga je kdo, ki ga še ni poznal, vprašal, kje se je vojskoval, ali je med vojno dosti prestal in ali je bil kdaj ranjen. Ko pa je Domi* nik odgovoril, da je bil med vojno v Angersu, ga nihče ni maral dalje iz* praševati.
Spoznal je, kako se na tem otoku, ki se mu je bil močno priljubil, zbi* rajo okoli njega valovi zaničevanja, ki dan za dnem rastejo in postajajo vedno grenkejši, zakaj sedaj ga niso obsojali le preprosti ljudje, temveč tudi njegovi sovrstniki iz odlične družbe.
Celo ujec si ga je včasih privoščil in ravnal z njim ikot z lutko brez
Nov
Iz Argentine
Božični prazniki in novo leto
Božič smo lepo praznovali. Cen* tralno slovesnost smo imeli v spod* nji cerkvi sv. Roze, kjer kaplanuje č. g. Janez Hladnik. Cerkev je bila nabita in obhajil je bilo toliko, da je hostij zmanjkalo. Na srečo so bili lahko vsi obhajani v zgornji cerkvi, kjer je bila farna polnočnica.
Pevski zbor »Gallus« je priredil na božični dan lep božični koncert, ki ga je prenašal radio. Poseben užitek pa smo imeli 8. jan., ko je bil v cerkvi sv. Julije koncert božičnih pesmi. Bil je umetniško zares nekaj izrednega. Škoda, da niso vzeli tistih pesmi na gramofonske plošče.
Silvestrov večer jc minil mirno. Titovci so imeli v načrtu velik ples, pa jim je oblast zadnji trenutek umaknila že dano dovoljenje. Argen* tina je komunistične propagande že sita.
Gospodarsko stanje
Gospodarsko stanje je tukaj pre* cej nestalno. Vse stvari se močno draže. To se seveda čuti tudi pri našem tisku in je zato tudi Svobod* na Slovenija zvišala naročnino na 45 pesov (2300 lir na leto). Je pa list znatno povečal svoj obseg. Kdor bi ga želel naročiti, naj piše na naslov: Victor Martinez 50, Buenos Aires.
Dovoljenje za pot v Argentino je sedaj zelo težko dobiti. Le itisti, ki ima tu svojce in če so ti trmasti v svoji zahtevi, morejo izposlovati dovoljenje za vselitev. A biti mo* rajo sorodniki najmanj do drugega člena. Kar je več, ne zaleže. Če pa ima kdo možnost, da jo vreže v Čile, naj to kar stori, ker iz Čile se bo pa že kako prišlo v Argentino.
Staro - in novoslovenci
Odnošaji med staro s in novonase* ljenei so vsak dan boljši. Posebno ška.idal, katerega je napravil Pirc ; svojo lažno in hinavsko politiko, je veliko pripomogel k razčiščenju poj* mov. Premnogo koristijo tudi po* vratniki, posebno tisti, katerim uspe prijadrati nazaj v Argentino po brid* kem razočaranju v domovini. Neka* teri so pa šli tja in sedaj se obupno trudijo, kako bi dobili pravico za nazaj, pa zadevajo na nepremostljive težave. Kaj jim je pa bilo tega treba?
Včasih ste slišali o ciklonih in tornadih v Ameriki. Tukaj smo oni
i c e
dan doživeli enega takega, ki je zahteval nekaj življenj. Na srečo ni zadelo nobenega Slovenca tako hudo, enemu pa je le odneslo njegovo le* seno kajžo, katere še ni imel dodc* lane: jo je kar zgrabilo, odneslo in strlo.
Sveto leto nas vleče tja proti do* movini, toda kdo razpolaga s po* trebnim denarjem!
Nove knjige
Izšel je slovar špansko*slovcnski. Če ga kdo želi, ga dobi v usnje ve* zanega za 900 lir. Je zares vredna knjiga, ki ima 12 tisoč slovenskih besed, katerim odgovarja kakih 25 tisoč španskih. Ima žepno obliko in 300 strani. Kdor ga želi. lahko javi kar v Katoliškem glasu.
Tudi letos je izšel koledar z zelo bogato vsebino. Predvsem podaja sliko, kje in kako so se namestili slovenski begunci. Med drugim ima zelo lep in obsežen članek o Sloven* tih v Italiji. Cena je 1200 lir in se ti di lahko naroči pri upravi našega lista.
Msgr. Ivan Trinko — 88 letnik
V petek 27. t. m , na praznik sv. Ja* ntza Zlatousta, obhaja biseromašnik msgr. Ivan Trinko svoj god in tiste dni rtudi svoj 88. rojstni dan. Duhov* nemu očetu in buditelju beneških Slo* vencev in starosti slovenskih duhovni* kov želimo še vrsto zdravih let, ki r.aj jih preživi v zasluženem pokoju v svojem dragem Trčmunu! Vsemo* gočni naj mu nakloni svoj blagoslov!
Čudno naključje
V decembru je umrl na Reki msgr. Hadrijan Brumen, kanonik tamkajšnje stoln«> cerkve. Njegov pogreb ie bil 20. dec. Pokojni je 46 let služboval v tržaški in reški škofiji kot katehet, profesor in kaplan pri usmiljenkah. Na njegov pogreb je prišel tudi Matija Glažar, kanonik i/ Senja. Ko se je v zakristiji stolne cerkve pripravljal, da pojde z drugimi vred k pogrebnemu sprevodu, mu je nenadoma prišlo slabo. Zadela ga je srčna kap in je na licu mesta umrl star 69 let. Prej je pok. kanonik Glažar bil profesor v Senju, zadnji čas pa v semenišču na Roki, kjer je upravljal tudi cerkev sv. Hieronima.
S tema dvema kanonikoma sta škofiji Reka - Krk izgubili v kratkem času kar štiri odlične
duhovnike: msgr. Jamnika, apostolskega administratorja. dr. Pičuljana, škofijskega kanclerja, sedaj pa še dva seineniška profesorja. Izguba je tem hujša, ker je pomanjkanje duhovnikov že tako in tako silno občutno.
„Soča“ zopet na zatožni klopi
Prihodnji petek 27. t. m. bo .tal odgovorni urednik »Seže«, g. Damir Feigel, zopet pred sodniki goriškega tribunala. Tokrat se bo moral zago* \ arjaiti zaradi članka, ki ga ie na* pisal za novoletno številko lista pod naslovom »Pojdite in učite vse na* rc.de v italijanskem jeziku« g. pro* fesor dr. Budal. Toži državna oblast. Ker je tožba naperjena proti odgo* vorpemu uredniku in ne proti piscu članka, je namen postopanja jasen. Smo načelni in politični nasprotniki »Soče« in komunistično*frontaške stranke, ki jo zastopa. Iz naših demokratičnih vrst je izšla prva tož« ba proti »Soči« in njenemu uredniku, ki je bil tudi obsojen. Kljub temu moramo obsoditi postopanje, ki so ga začeli prakticirati oblasti nasproti temu f 11 oko m un ističnem u tedniku ker se s tem krši po ustavi zajam* čcna svoboda tiska. 1 ako ravnanje zelo spominja na one zle čase, ko je bila »Goriška Straža« zelo pogosto pred goriškim tribunalom in so nje* nega odgovornega urednika obsojali na težke zaporne kazni.
Avtomobilska postaja na Travniku v Gorici
Po poročilih iz poučenih virov bo* do prihodnji mesec pričeli z gradnjo moderne avtobusne postaje na oga* lu med 1 ravnikom in ulico Roma. Goriška gradbena komisija je pre* tekli petek končno odobrila gradbeni načrt. Poslopje bo visoko 16 metrov 1'* ne služilo samo za avtomobil* sko garažo, ampak bodo v njem tudi trgovina z avtomobilskimi nadomest* nimi deli in moderno opremljena de* lavnica za popravila in snaženje. Nad pritličjem bodo tri nadstropja s šestimi stanovanji.
Mraz in bora
Januar gre h koncu. Tiho upanje \sih, ki nimamo radi hude zime, ie bilo, da smo letos že pretolkli vse ostrine in bomo udobno zajadrali v spomladne vetrove. Pa nam je zima za slovo zazvižgala prav neprijetno pesem, ki še ne vemo kdaj bo kon* čana. Začela je prejšnji teden. Preko Gorice je zavel mrzli »grgarec« in s svojim pišem čistil ulice i:i podil ljudi s stanovanja, kjer pri mnogih zaradi pomanjkanja kuriva ni bil p.ič kaj gorko. V Trstu in ta*
mošnjem ozemlju <:e je pa razdivjala bora, ki je s svojimi stodvajsetkilo* metrskimi Minki ogrožala osebni pre* met in zakrivila tudi več nezgod. Z novim tednom je v Gorici burja pre* nehala, namesto nje je pa pritisnil mraz, da smo imeli v ponedeljek in t rek do 4 stopinj- pod ničlo.
Razprodaja volnenih izdelkov UNRRA
Razprodaja volnenih izdelkov Unr* ra se bo pričela v prvih dneh fe* bruarja t. 1. Vsi, ki so v posesti to*
Kulturni
SLOVENSTVO V KANADI
Jurčičev: »Jurij Kozjaku izšel v
Kanadi
Nobena slov. knjiga ni itako daleč prodrla v svet, kakor Jurčičev »Jurij Kozjak«. Prva francoska prestava je izšla v Parizu leta 1939. 1 vodne be* sede tej prestavi je z veliko toplino napisal francoski akademik Georges Govan. Povest je preložil v klasično francoščino neutrudni Ferdinand Kolednik. Koncem leta 1949. pa je izšla druga izdaja te knjige v Mont« realu v Kanadi pod rasloVom: »Jo* seph Jurčič, Georges Kozjak, Janis* saire Slovenc. (Roman historicjuc du XV siecle) Ouvrag couronne par 1'Acadeniie Frsncise. Traduit du slo* vene par TAbbe Ferdinand Kolednik. Seconde edition francaise. Apostolat de la presse. Sherbrooke P. O. Ta izdaja je prav luksuriozno opremijo* na. Priložen ji jc lep Jurčičev portret in slike Stične. Knjiga ima prime* ren uvod in na koncu zgodovinsko sliko Stične ter slovarček krajev in oseb, ki so v zvezi s povestjo. Isto* časno pa je začel izhajati »Jurij.Ko* zjak« kot podlistek v francoskem kat. dnevniku »Le Devoir« v Mont* realu.
Škof Rožman in „Le Devoir ‘
Kat. dnevnik »Le Devoir« jc dne 3. avg. 1949. pri esel na uvodnem mestu razgovor svojega urednika s škofom Rožmanom o preganjanju Cerkve v Sloveniji. Temu razgovoru je list dal poseben poudarek s tem. da jc nad listov© glavo z mastni : i črkami pustil tiskati: »Entrevne ex* elusive avec un evecque persecute«.
Češkoslovaška kultura — komunistična sužnja
Angleški list »Dailv Telefraph« pi* še o zadnjih totalitarnih ukrepih na Češkoslovaškem na kulturnem področju naslednje:
zadevnih nakazilnih izkaznic, bodo lahki, kupili te volnene izdelke po ugodnih cenah. Vs aka nakaznica, ve* ljavna za 30 točk, da pravico za na* kup treh metrov blaga ali raznih drugih predmetov. Kdor še nima na* kazila, pa ima do njega pravico, naj se obrne v Gorici • na pokrajinski urad za mednarodno pomoč (prefe.k* tura II. nadstropje) ali pa na pri* stojno županstvo.
Razprodaja bo v Gorici, v Krrninu, v Tržiču, Gradiški , Gradežu, Ron* kah in Romansu.
obzornik
»Komunisti izvajajo na Češko&lo« vaškem v še obširnejši obliki to, kar so nacisti delali v Nemčiji. Ukaz ministrstva za informacije in kultu* ro v Pragi določa, da morajo vse knjigarne umakniti iz prodaje vse knjige, ki so bile tiskane pred osvo* boditvijo s strani rdeče armade. Ta ukaz je sledil že prejšnjemu ukrepu, ki je prepovedal trgovanje z rablje* rimi knjigami in izdal posebna do* ločila glede knjižnic. S tem je zape* čatena bodoča zgodovina in z njo slovstvo, znanost, vse strokovne knji* ge, romani, življenjepisi, potopisi in pravne knjige. Nesrečni češkoslo* vaški narod, ki je bil doslej eden izmexl najbolj izobraženih na svetu, bodo itako ^namenoma potisnili v te* mo barbarskih časov. Če - kemu dr* žavljanu niso vzeli le pravice, da bi smel pisati, kar bi hotel, temveč ne sme niti citati tega, kar so napisali listi ljudje, ki so bili toliko srečni, da so živeli še pred zasužnjen jem Češkoslovaške. Ko je nastala češko* slovaška država pred približno 39 leti, je vsa temeljila na pretekli zgo* dovini in literaturi. Njeni ustanovi* telji, in med njimi prvi Ma-arvk, so bili učenjaki; ki so iz kulture črpali svoj rodoljubni duh. Njegovo zfio* devinsko geslo je bilo »resnica zina* guje«. Predsednik Gottvald in niego* vi gospodarji pa iščejo navdiha v drugačnih idealih. Vse njihovo po* čet je sloni na prepričanju, da je resnica najhujši sovražnik komu* nizma.«
LISTNICA UPRAVE:
Gg. naročnike v inozemstvu opo* zarjamo in prosimo naj naročnino kmalu obnove, ker drugače smo pri* morani jim list ustaviti. Naročnina za leto 1950 znaša lit. 1300.—
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
vsake volje. In tudi mali sc je ne* redkokrat pridružila ujeevemu ro* ganju.
Edina Lolita se ni nič spremenila.
Živela je samo za svojega otroka. Deček je bil prav srčkan; a kmalu je moral tudi otrok, da, tudi otrok, plačevati' dolg svojega očeta.
Nekega dne ga je vozila pestunja po drevoredu. Nasproti ji pride vdo* va po nekem mornarju, ki je padel na Yseru. Prijazno poboža otroka in vpraša pestunjo:
»Čigav pa jc ta rdečelični debe* lušček?«
»Gospoda Dominika YhoIdyja.«
»A, itega skrivača! Upajmo, da ne bo takšen strahopetec, kot je njegov oče!« zaničljivo odvrne vdova in odide.
Pestunja je to seveda precej po* vedala doma v kuhinji in je Domi* nik vse dobro slišal v svojo sobo.
Njegova duša je bila vsak dan bolj zagrenjena . . . Na dnu srca mu jc glodal strašen črv, ki ga ni bilo moči zamoriti.
Neka Lolitina prijateljica, visoko plemenito dekle, ki jc stanovala v Gozdu in je med vojno stregla vo* jakom na bojišču, ga je nekoč pogle* dala naravnost v obraz. Dominik jo jc pozdravil, ona mu pa ni niti odzdravila.
V svoji mladosti je poln navduše* nja sanjal, da pojde na Kalvarijo, kjer se bo popolnoma žrtvoval Bo* gu za rešitev duš... Takrat jc vse ljubilo prijaznega mladeniča — sedaj pa je stopal .s te Kalvarijo in vsi so ga zaničevali . . . Nikdar ni pričako* val da mu bo Bog tako odgovoril.
Zgrabila ga jc misel, da takoj za* pusti »Turkiz«. Ali v tem hipu s" bili vsi nad njim, češ, da bi se s tem še bolj osramotil, če zbeži sredi poletja, ko vendar drugi ljudje pri* hajajo na prijazni otok.
In zopet se jo vdal kakor vselej.
»Beži, beži!« je posmehljivo od* mahnil ujec proti obupanemu neča* ku. »Kaj bi si toliko gnal k srcu! Ta* ka reč se v nekaj tednih pozabi. Ko pridemo čez leto dni nazaj, bo že vse drugače in nihče niti mislil ne bo na to! Saj veš, da sc ljudje radi postavljajo . . . Tako je po vsaki voj* ni... Nazadnje bodo oni, ki iniaio kaj v glavi, le prišli na površje oni pa, ki so bili tako bedasti, da so se dali pobiti, bodo ostali tam, kjer so!«
»Recite, kar hočete, mene Noir* moutier več ne bo videl!«
»Ali pomisli,« se oglasi Lolita, »ko* liko lepTh trenutkov smo tukaj pre* živeli«
»Mogoče... Toda meni se vzbuja
preveč bridkih sp minov, ki mi ka* kor gad ležijo na srcu!«
Pri teh besedah je Dominik gle itl kakor da »zre sam vase«, česar se je njegova ;-ati naibolj bala... Blodno je str.nel predse, kot bi upiral oči v svoj greh. ki je nepreneho* ma grozeče stal pred njim.
Nekega večera je prišel pismonoša precej pozno, ko so že povečerjali.
Lolita je igrala na klavir. Oomini je na vrtu lepil alge v herbarij Ujce in Yh"ldyjeva gospa sta bil;' odšla k Presvesovim na čaj.
Pismonoša je vročil Domi iku šop pisem in časnikov in sc odpravil dalje.
»A, čakajte!« se je nenadoma .obr nil, »tukaj imam še neki listič ki je menda že dolgo iskal svojega go* spodarja.«
Iz torbe potegne mkaKen tiska1' glasnik in ga poda Pomi-iku. List je bil ves zmečkan in bdr<m»en in edino razcefran ovoj je za il > vezal posamezne liste. Že na zunaj cC je dalo spoznati, da mora H i k"k'c'. siroten ljudski časopisek ' i g11 celo v pismonoševi t^ir' i 'H«, tli in tlačili njegovi oblastni t 1 i i
Dominik je mislil, da o u z pe' odkod poslali kak ničVn glis in ga je že hotel vreči a i/o, kar namah prebledi, zardi i” e / l'-zne.
Spoznal je »Glasnik« Firmir.ovcga patronaža, ki bi ga moral sam ureje* vati! ... O, spomin iz davnih časov!. . .
Od daleč so prihajali na vrt gla* sovi Lolitinega klavirja, na nebu po so ugašali poslednji sončni žarki, ki i ih je prihajajoči mrak zagrinjal s svojo temno kopreno . . . Dominik seje usedel ra klopieo in razgrnil list.
Kako ic vend ir prišel semkaj ta b tir	Naslovljen	je bil	na	njegovo
■liVarsko delavnico; od tam jc romal ■ ilo na Elizejske pnliane, odkoder 'Ul ic poslal vratar v Noirmouticr . . . Ohroblien :e bil s širokim črnim pa* som in je naznanjal, kdaj bo oblet* niča za društvenimi člani, ki so bili rtadli	»na pil ju	slave«...	Nikdar
nikjer nima miru pred temi strašni* n i besedami!
Že dobrih šest leit' ni Dominik ni* česar slišal o življenju v patronažu, ki mu jc bil nekdaj tako pri srcu. Zato ie z mrzlično radovednostjo, ki jo je še povečala živčna razdraže* nest zadnjih dni, odprl list in begal od strani do strani.
Na	prvi strani	spodaj	jc bila slaba
lika	patronaža. Spredaj	so	se videla
m: prav ista stara lesena vrata, ,k> 'ih jo Hilikokrat odprl in zaprl, ko jc hodil k župniku Firminu. Iznad vrat so se prikazovale leseno stavbe,
izmed katerih je imela ena raztrga* no streho, kot bi jo bila raznesla granata, na drugi pa so .se komaj razbrale stare, zbledele črke:	»Po*
možna vojaška bolnišnica.«
Spoznal je tudi ono bedno in te* motno uličico, kjer mu jc bila uboga starka v goreči hvaležnosti poljubila roko, kakor so siromaki Kristusu poljubljali njegovo božjo roko.
Dalje je spoznal kamnite stopnice, ki je po njih nekoč kakor dober pastir pripeljal nesrečnega Copi» naudja.
Vse je spoznal, vse je videl —,sa* mo sebe ni mogel nikjer uzreti . . .
Na drugi strani je bila druga slika, ki jc predstavljala dvorano, v kateri so se zbirali njegovi malčki. O, nje* gova dvorana, ki sc jc je še čisto do* bro spominja! Jasno razloči v stropu -štirioglato okence, skozi katero lije v dvorano bleda svetloba, vidijo sc isti surovo obtesani tramovi, iste odrgnjene klopi in prav isti stoli. Tukaj je začel svoje prvo apostolsko delo . . . Tukaj jo trepetal ob misli, da ne bo kos svoji nalogi . . . Tukaj jo nekega večera pripravil oni slavni čaj . . . Skozi ta vrata so ga sprem* ljali otroci, ga lovili za roko in mu jo stiskali ter ljubeznivo klicali »na svidenje« ...
(Nadaljevanje)