Žt92.                                        K
Uhaja dvakrat na teden in sicer t sredo in soboto
b 11. «" predpoldne ter atane  po poŠti prejemana .ji r Gorici na dom poSiljana: rse leto    .  .  .  •  •  •  . 13 K 20 v, ali gld. 6-60
pol leta.......  .  ¦.   6  . 60  »   »    .   3*0
aetrtleta.......3. . 40»   »    »    1-70.
Posamične Številke sianejo 10 vin.
S O C k " ima - našleanje*i?redne - prilogWi©% -npV vem teta „5aiipot po Goriškem in GradiiCanskem" in .Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v letu „Vozni red ieleraic, parniko? in postnih ive?" ter meseOno prilogo »Slovenski Tehnik".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni,« A^JJabrsCek^ Ha naroČila brei doposlane naročnine se ne oziramoT Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — _ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
soboto dne  17. novembra  1906.
Tečaj XXXVI.
»Vse za narod? svobodo in napredeki«   Dr. /C Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gospo; i ulici Si 7 v Gorici v I. nal tr. Z urednikom je mogo^ govoriti vsak dan od .8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne.Upravništ vo se nahaja v Gosposkiulici,št.7:vI. nadstr. na levo v tiskarni. "-*ocnino in oglase.je plačati loco Gorica. "i'..'' n>j sa poSiljajo le uredništvu.
¦".ma, reklamacije in druge reoi, katere ne delokrog   uredništva,   naj  se   pošiljajo   le .• ¦¦¦¦,:.. u\n.                    ^.
»PRIMOREC"' isšhaja neodvisno od  »Soče« vsak petek m stane vse leto '3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvara v Šolski ul„ Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču .los. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalisčni ulici, L Matiussi v ulici Pormica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Ijavrenčifi na trgu della Caserma.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgor. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dr. A. Gregorčič,
nesreča goriških Slovencev.
Piše —n—
I.
Zopet hodi okoli v znamenju zdražbe in laži. Delo nebrzdanosti, do najvišje potence razvite strasti ga kinča. Odel si je plašč »ljubljenca naroda*-? -ž njim hoče strašiti med našim ljudstvom. Nastopa, pa najbrže zadnjikrat. Težko je bilo strgati z njegove častitljive osebe glorijolo, v katero so a zavili drugi narodni delavci. Počasi pa se je le trgala, in na šempeterskem shodu so padle še zadnje krpe, da smo ga videli takega« kakoršen je v resnici. Ne verjame hitro naše ljudstvo IHdera, ki se mu ponujajo za narodne voditelje, ki se trkajo na prsi, da so narodni delavci, ali kadar pa ima v koga vero, pa bodisi da si jo je zaslužil sam ali so mu jo preskrbeli drugi, potem pa je tudi težko spraviti ljudstvo ob to vero; tudi 6e uhaja na kriva pota, še vedno mu verjamejo; odpuščajo mu, oziraje se na preteklo delovanje. Ali kdor enkrat zaide, gre navadno naprej po krivi poti, toliko gotoveje oni, ki je prišel do imena narodnega delavca po zaslugi drugih. Kadar pa so krive poti Je preočite — gorje mu! Kakor drugodi, se nahajajo prerado tudi na političnem polju ljudje, ki so zviti, prefrigani, ki pa si znajo priboriti pozicijo po hrbtu drugih, ki res delujejo, se izpostavljajo, si škodujejo gmotno, ali delujejo z unetostjo, z dobrim srcem, z odkritim čutom za našo narodno pravico. Delajo — fruges consumere nati so pa tisti zviteži. Tak fruges consumere natus je tudi semeniški profesor,. dr. Anton Gregorčič,
Poglejmo vendar njegovo delovanje. Kaj pa je storil ta Človek pravzaprav za goriške Slovence?!
Hudi narodnostni boji so se bili v naši deželi dolgo vrsto let, dokler se ni s tlavnjm dnem 22. marca 1897. obrnilo na bolje. Hudi časi so bili to. Ali če podrobneje ogleda varno politično zgodovino tistih let, vidimo pač pogosto imenovano Gregorčičevo ime, toda nikdar ga ne najdemo, da bi se bil z odprtim vezirjem bojeval za naše narodne pravice. Na varnem je še spregovoril kako besedo, ali da bi se kje izpostavil, da bi bil v važnih trenotkih stopil na dan, tega pa ne nahajamo nikjer. In če je že kje varno, od daleč, moral nastopiti, je nastopil tako nerodno, da je osmešil celo resno akcijo.
Delal pa je, priznavamo, da je delal. Pa Še kako! Dočim se je Gabršček boril odkrito za slovensko ime v Gorici ter plodove svojega dela sipal v naročje Gregorčiču, da je blestel kot »narodni borilec«, je semeniški profesor sedel lepo na varnem doma ter delal: pisal je in spletkaril. Vsporedno z Gabrščekovim narodnim delom je teklo spletkarsko delo semenskega profesorja na dopustu. Gabršček ga je osvetljeval z glorijolo narodnega voditelja in boritelja, v zahvalo za to pa je valil Gabrščeku na rame izbruhe svoje skrajne strasti. Ves odium je padal nanj; Gregorčič je bil tako prijazen, da mu je preskrboval s svojim blagom pridevke zdražbarstva, on pa je blestel z Gabrščekovim delom kot čist narodni delavec. Gregorčič je mojster v spletkarenju, je zvit kot kozji vrog, ter ima posebno razvito to lastnost, da se zna okoristiti s trudom drugih.
Do leta 1890. je stalo njegovo zdražbarsko delovanje tik narodnega delovanja drugih. Tega leta pa se je to ločilo, in pokazalo se je v jasni luči, kje je zdražbarsko delo, kje narodno. Nastala je »Gorica«, ki je hodila s prvega početka ter hodi le po krivih potih osebnega sovraštva, prepira in raz-
dora. V njoj se zrcali Gregorčičeva duša. Tam je razlita njegova žolč, tam cvetejo izbruhi njegove strastne narave, tam je naslikan prepirljivec Gregorčič. Koliko nizkotnosti, podlosti, ra-finiranosti, peklenske zlobe, sramoten j a, častikraje! Prav kakor da je hotel zadušiti vsako resnično narodno delo, kakor da naj bi bilo na Goriškem narodno delo le prepir in zdražba. »Soča« pa je nadaljevala in nadaljuje narodno delo. Seveda se je moralo in se mora Še reagirati na podlosti, katere zliva Gregorčič v predale »Gorice«, ali kdo še ne bo branil ? In če je napad hud, mora biti tudi bramba huda.
Pred vsem so srditi na »Sočo« duhovniki. Pa še kako! Ali če bi ti gospodje vso reč prav presodili, bi prišli do zaključka, da delajo »Soči« precejšnjo krivico. Drli so za strastnežem Gregorčičem, on jih je podpihoval, on je kuril, Šli so za njim, in kar so iskali, bo našli. Ljudstvo se je dvignilo, in ljudstvo se je oglasilo in se oglaša. Vemo, da kmetje pišejo dopise proti zdražbarstvu iz farovžev, vemo, da se priprosti ljudje dvigajo proti tistim prepirljivemu okoli Gregorčiča, ki sejejo nemir po deželi; »Soča« je le njihov glasnik. Ker pa to vemo, se lahko poišče tudi resničnega krivca. Gospodje duhovniki naj ga le iščejo v svojih vrstah. Kdo pa je začel leta 1899. tisto grdo osebno gonjo, tisto nizkotno napadanje in blatenje oseb ? Ali ne dr. Anton Gregorčič? Duhovski stan je zaničevan. Ali po čegavi zaslugi ? Naj le malce premišljajo gospodje, se vglobijo v zgodovino zadnjih let, pa se jim iz-lupi pred očmi pravi krivec — dr. Anton Gregorčič!
Iz govora dr. Tavčarja
v poslanski zbornici.
Iz velikega govora dr. Tavčarja posnemamo še to-le:
Posledice za Slovane.
Tu stojim predvsem na stališču Slovana. Vprašam se predvsem, kake posledice bo imel ta zakon za slovanske narode? To je zame glavna stvar? Nemci se naj spore Mimejo s stvarjo, kakor se hočejo, toda jaz sem Slovan in zame je le merodajno: ali je zakon za Slovane dober in bo li dobro vplival na slovanske narode, ko se bo uvedel kot zakon? Ne prihaja mi na misel, da bi razpravljal o stvari z dokazovanjem, na kako žalosten način bo z zakonom pribiti manjvrednost vseh slovanskih narodov. Toda na eno moram spomnili nazaj t Pravim, da zakon za Slovane zato ni nujen, ker čimpreje stopi v vezavo, tempreje se bodo slovanski narodi zavedli, kako sožalja vredno vlogo je večji del zastopnikov slovanskih narodov igral v takozvanem volilnem odseku. To je dejstvo, ki je resnično, in dejstvo je, da bodo tudi slovanski narodi prišli enkrat do zavesti, da je bilo njihovo zastopstvo v volilnem odseku večinoma manjvredno. Čim pozneje prispejo slovanski narodi do tega prepričanja, teinbolje zanje! Zategadelj pravim, da Slovani s tega stališča morajo odkloniti nujnost zakona.
^Zastopniki" Jogoslovanov.
Dalje se moram baviti z zastopniki ju-goslovanstva v volilnem odseku.
Kaj smo že vse slišali od govornikov na tej strani! Kako je vladni zistem v Avstriji krivičen in poguben za Slovane! Posebno od mojega bivšega prijatelja Biankinjja smo ope-tovano slišali, da ta nesrečni avstrijski vladni zistem uničuje Slovane v Dalmaciji in povsod.
Popolnoma mu pritrjujem; toda načrt volilne reforme, kakor je zdaj izšel iz odseka, ni nič drugega kakor cvet onega avstrijskega vladnega zistema, ki smo ga na jugu že toli-krat prokleli. Zato mi je popolnoma nerazum-
Tartarin iz Tarascona.
»Na Francoskem je vse nekoliko taraseonsko.«
napisal fllphdnse Daudet; — preuel 3. Hadn.
'                                 (Dalje.)
f            Dejstvo je, da je Matainov zverinjak
zapustil Tarascon že pred tremi meseci, ko se morilec levov še vedno ni zganil z mesta... Končno se je znameniti junak morda zopet motil ter si domišljal, da se je že vrnil iz Alžira. Morda si je vsied svojega pripovedovanja o bodočih lovih domišljal, da jih je že
j   doživel, kakor si je domišljal, da je razvil v
i   kang-Haju konzularni prapor in streljal ,puf!
j   pnf!1 na Tartarje.
če je Tartarin iz Tarascona tudi to pot žrtev domišljije, k nesreči to niso Tarasconci.
[ Ko koncem tretjega meseca opazjjo, da si lo-vec še vedno ni napolnil popotne torbe, začno mrmrati.
„To bode kakor je bilo s Šang-Hajem,"
reče smehljaje Costecalde.  Iu puškarjeve be-
\  sede vzbude po mestu jezo, kajti nihče več
ne verjame Tartarinu. ~,            Naivneži in strahopetci, ljudje, kakoršen
; J« Bezuemet, ki bi jih bolha zapodila v beg ^ iti ki ne morejo ni« sprožiti puške, ne da bi jj zaprli oči, ti so zlasti neizprosni. V klubu in
na izprehodih s posmehom na obrazu vprašujejo ubogega Tartarina:
„Sicer pa, kdaj začne ono potovanje?"
Pri Costecaldu njegovo mnenje ni več odločilno. Lovci čepic več ne priznavajo svojega mojstra!
Nato se temu pridružijo epigrami. Predsednik Ladeveze, ki je v svojih prostih urah rad dvoril proventjalski muzi, zloži v domačem narečju pesem, ki ima velik uspeh. Opevala je velikega lovca, ki se je imenoval gospod Gervais in katerega strašna puška je imela pomoriti do poslednjega vse leve v Afriki. K nesreči je bila ta puška tako čudne konstrukcije, da jo je vedno nabjjal, a se ni nikdar sprožila.
Nikdar se ni sprožila! Saj razumete migljej...
Kakor bi trenil, postane ta pesem popularna. In kadar se prikaže Tartarin, zapojo delavci z nabrežja in mali čistilci čevljev izpred njegovih vrat v zboru:
„Puška gospoda Gervaisa, vedno nabita, vedno nabita, puška gospoda (Jervaisa, vedno nabita, nikdar ne poči."
Vendar vsled dvojnih kit pojo to iz daljave.
O Ltjremenljivost taraseonske naklonjenosti !...
Veliki mož se dela, kakor da ničesar ne vidi, ničesar ne sliši, v resnici pa ga ta mali
| boj, skriven in strupen, zelo potare; čuti, da se mu Tarascon izvija iz rok, da ljudska naklonjenost prehaja na druge, in to ga silno boli.
Ah, sladko je sedeti pred veliko skledo popularnosti, toda kako se človek opeče,.če se ta skleda prevrne L.
Kljub svojemu trpljenju se Tartarin smehlja in živi svoje mirno življenje, kakor da se ni nič zgodilo.
Včasih pa ta maska brezskrbnega veselja, ki si jo je v ponosu pritisnil na obličje, naenkrat izgine. V takih slučajih je mesto smehljaja videti nevoijo in bolest...
Tako se neko jutro, ko mali pouličniki pojo pod njegovimi okni ,Puško gospoda Gervaisa', zgodi, da se glasovi teh bednikov za-čujejo v sobo ubogega velikana baš .v hipu, ko se brije ubogi velikan pred svojim zrcalom. (Tartarin je nosil polno brado, a.ker je postala prevelika, jo je moral priravnati.)
Naenkrat se okno hitro odpre, in Tartarin se prikaže v srajci, s čepico na glavi, ves namazan z belim milom, mahaje s svojo britvijo in s čopičem za mazanje ter zakliče s strašnim glasom:
„Zbadajte z mečem, gospodje, zbadajte z mečem, a ne z iglami!"
Lepe besede, vredne, da se ovekovečijo; imele so le napako, da so veljale tem malim nicvrednežem, ki niso bili nič večji kakor njihove   Skrinjice s  potrebščinami za  čiščenje
čevljev, in plemičem,  ki so bili popolnoma nezmožni, držati v roki meč.
XII. Kaj se je govorilo v' mali hiši z baobabom.
Sredi te splošne nezvestobe ostane na Tartarinovi strani oborožena sila.
Vrli poveljnik Bravida, bivši stotnik pre-skrbovalnega zbora, mu izkazuje isto spoštovanje kakor prej. „To je dečko!" še vedno reka trdovratno, in mislim, da je ta trditev pač vredna toliko kakor ona lekarnarja Beza-queta... Vrli poveljnik s svojimi besedami niti enkrat ne namigne na potovanje v Afriko; toda ko postane hrup med občinstvom presi-len, se odloči, da spregovori.
Neki večer je nesrečni Tartarin sam v svojem kabinetu, razmišljajo o svojih žalostnih razmerah, ko vstopi poveljnik, resen, oblečen črno, zapet do vratu.
„ Tartarin," pravi bivši kapitan važno, „Tartarin, odpotovati morate!"
In pri tem ostane na pragu — strog in mogočen kakor dolžnost.
Tartarin iz Tarascona razume, vse,.kar obsegajo besede: „Tartarin, odpotovati morate!"
Ves bled vstane* se ozre.= z ganjenim pogledom okoli sebe po tem ličnem kabinetu, ki se trdno zaklepa in. ;'je' poln toplote in nežne svetlobe, po tem širokem naslonjaču, v
Ijivo, zakaj so se zlasti Jugoslovani —  ne ] glede na kranjske klerikalce — na ta način engažirali za operat,  s katerim je avstrijski vladni zistem v Dalmaciji in v našem Primorju za dolgo vrsto let takorekoč petrificiran.
Vemo, zakaj se je to zgodilo. Naše poslance je vodil dr. ŠusterSič, ki je imel le eno željo, da se uniči na Kranjskem svobodomiselna stranka. Ko je vlada upoštevala to željo, ni imel vodja Jugoslovanov ničesar več grajati na načrtu volilne reforme. Vstopil je v vladno službo, bil je vladni priganjač v odboru za volilno reformo in bil zadovoljen, da je bil le na Kranjskem saturiran. Kar se je zgodilo potem na periferijah, zlasti na Koroškem, ga ni nič več brigalo. Bil je zadovoljen, da mu je servirala vlada tri mandate svobodomiselne stranke na Kranjskem; s tem je bilo zanj vse rešeno.
Reči moram: Zastopniki jngoslovanstva so v odboru za volilno reformo šli v Ganosso, in sicer so se slabše obnašali nego Mladočehi, ki so vsaj pokašljevali, preden so nastopili to pot. Dr. Šusteršič in njegovi tovariši pa mar-širajo danes s ponosom v Canosso in vidijo v tem še srečo, da so smeli nastopiti to pot.
Hotel sem tukaj omeniti še nekaj glede Koroške, toda namenoma zamolčim. Upam, da se bo veČina Jugoslovanov odločila vsaj v ple-numu uvesti akcijo, da ne izgubimo docela Koroške. Da ne boste zopet vpili, da sem s svojim govorom vse pokvaril, molčim o tem poglavju in prepustim Vam odgovornost in tudi uspeh. Ako pa boste v tem oziru dosegli v plenumu kak uspeh, bom dovolj objektiven, da bom prvi prišel k Vam čestitat k temu uspehu. (Bravo !> Toda momentano mi manjka vere!
Tndi Poljaki niso nič drugačni.
Gospoda moja! Tudi Poljakov ne morem izvzeti. (Prav dobro l) Tudi Poljaki so po mojem mnenju kot Slovani deloma igrali vlogo, ki me ne zadovolji, dasi sem večkrat izjavil in Se izjavljam, da bo poljski narod obžaloval, če se vpelje kdaj splošna volilna pravica v Galiciji in bodo potem amovirane fine glave, ki so jih zastopali Poljaki v tem parlamentu. Vi, mi vsi smo slišali, kakšna akcija za razširjenje deželne avtonomije se je hotela uvesti! Pokale so gore in rodila se je majhna miška! (Pritrjevanje).
Nič drugega se ni sprejelo, kakor kar je bilo po mnenju g. dr. Grabmavrja že v zakonu obseženo. O razširjenju avtonomije ne more biti torej nobenega govora. Tudi tukaj se je bil dozdevni boj in pravim vam, da je ta dozdevni.boj, ki so ga dobojevali naši slovanski zastopniki v odseku za volilno reformo, veliko škodoval našemu piestižu. To so reči, ki jih moramo globoko obžalovati. Stvar je taka in nič drugačna. Ako naj bo ta . operat volilne reforme zakon, potem bo enak ta zakon kovinski plošči, v katero bo vdol-beno sramotilno dejstvo, da so Slovani v tem trenutku, ko se .je šlo za volilno reformo' v Avstriji, res našli manj vredne zastopnike v odseku za volilno reformo.
katerem se sedi tako udobno, po svojih knjigah, po svojih preprogah, po velikih belih za-storih svojih oken, za katerimi trepetajo drobne veje malega vrtaj nato stopi k vrlemu poveljniku, ga prime za roko, mu jo energično stisne in pravi z glasom, M ga spremljajo solze, a je vendar stoičen:
r, Odpotujem, BravidaP
In odpotoval je, kakor je rekel, seveda ne takoj... Treba mu je bilo časa, da se pripravi.
Najprej si naroči pri Bompardu dva velika okovana kovčega z veliko kovinsko desko, ki uosi napis:
TARTARIN IZ TARASCONA.
ZABOJ Z OROŽJEM.
Za okovanje in graviranje napisov je treba precej časa. Naroči si tudi pri Tasta-vinu krasen popotni album, da bi pisal vanj svoj .dnevnik, svoje popotne vtise, kajti pri lovu na leve pridejc človeku pač najrazličnejšo misli.
Nato si da • poslati iz Msvseillea celo ladijo mesnih.in juhinih konserv, šotor novega vzorca, ki ga je v hipu mogoče postaviti in v hipu zopet razdreti,- vodne čevlje, dva dežnika, plašč za dež in modra očala proti vnetju očij. Končno mu sestavi lekarnar Bezutmet majhno popotno lekarno.
(Dalje pride.)
Gospoda moja, ta dejstva govore s slovanskega stališča proti nujnemu razpravljanju o zakonu. Toda jaz mislim — tudi sicer je zakon tak — da je sploh izključeno njegovo nujno razpravljanje.
Volilna reforma je pri nas stopila v življenje čez noč, noben človek je ni pričakoval, niti socijalni dembkratje ne — o tem sem prepričan - in samo ob sebi je umevno, da se s takimi rečmi ne smemo prenagliti.
Gospoda moja! Poglejte le v druge kulturne države, kako so tam nastale reforme na tem polju, poglejte na Angleško I Koliko časa je preteklo tam med enim reformnim zakonom in drugim in kako natančno so obnav-nali vso stvar! Zato pravim: Ta zakon, ki bo tako globoko posegel v življenje naroda in narodov, ta zakon sam na sebi ni tak, da bi pe ga smelo kar premlatiti.
In Če se postavite na stališče nujnosti, postavite se s tem ipso facto na stališče površnosti in da to ne gre, da to ni dostojno za kak parlament, mi boste vendar priznali!
V znamenja podkupovanja.
Tako, kakor rečeno v tem oziru, mi je odgovoren ministrski predsednik in zato je potreba, da se nekoliko dotaknem tudi njegove osebe.
Gospoda moja!. Dogodila se je precej kočljiva stvar in bilo bi servilno, ako bi se o njej v parlamentu molčalo.
Saj nam je znana zgodovina parlamentov. Cesto se je pač, gospoda moja, prigodilo, da so se dali podkupiti člani parlamentov. Spominjam tu samo na veliko akcijo, ki sojo v slični zadevi uvedli znameniti državniki na Angleškem pod vlado kralja Jurja, spominjam na to, kako se je takrat v angleškem parlamentu podkupovalo, da je mogla vlada skoro vsak zakon izvesti samo na ta način, da je podkupovala parlamentarce. Tako se je godilo vse dotlej, dokler ni nastopil mož, ki je udaril z železno pestjo v zalego in jo razpodil.
Sedaj je prišla v javnost slična obdol-žitev proti našemu občespoštovanemu ministrskemu predsedniku.
Na nekem shodu se je namreč izjavilo, da je hotel ministrski predsednik vplivati na nekega uglednega in vplivnega člana te zbornice na ta način, da mu je obljubil gotove koristi. To se da tako izraziti, da se enostavno reče, da je njegova ekscelenca gospod ministrski predsednik hotel vplivati na dotičnega člana te zbornice s podkuplje-njem. (Posl. Stein: Gotovo!)
Gospoda moja, za svojo osebo stojim na stališču, da pravim: Jaz ne* vem, ali je stvar resničn.. ali ne (Posl. Stein: Da, gotovo je resnična1)
Dotični parlamentarec je sicer zadevo nekoliko dementiral, toda ne stvari same, nego samo pooblaščenje; stvar kot taka je pa ostala! (Tako je!) Ne morem o tem soditi, mislim pa, da je to znamenje časa! In če se proti ministrskemu predsedniku dvigne tako težka obsodba, mislim, da ni prav, ako pri tem igra meniha-kartnzijanca in ne odpre ust!
Moje mnenje je, da sme javnost zahtevati od njegove ekscelence, da vstane v tej zbornici in izjavi, ako je dotična stvar resnična ali ne. Kam pa pridemo, ako bi taka podkupovanja prišla v navado?! Mogoče je, da se je dogodil samo en slučaj; mogoče je pa tudi, da se je pripetilo več takih slučajev, zakaj jaz opazujem, gospoda moja, v tej zbornici mnogo preveč patvorjenega navdušenja za to zmašilo voiilne retorme, ki se nahaja danes na dnevnem redu!
Nadejam se pa, da se bo morda njegova ekselenca vendar-le dal pregovoriti, da bo stvar nekoliko pojasnil, ker bi bil sicer izpostavljen upravičenim dolžitvam, da je...
Hvalim njegovo gorečnost: on je marljiv vodja vlade, storil, je vse mogoče, da bi stvar na ta ali oni način spravil pod streho, toda, gospoda moja, ako sme tudi vse mogoče storiti, eno mu ne sme biti v nobenem slu-čp*-' dovoljeno — podkupovanje!,
Zato pričakujem, da nam bo dal gospod ministrski predsednik v tem oziru zadostna in primerna pojasnila, da se ne bo sicer v nas vselila vara, da se je volilna reforma, to »veliko delo", kakor jo je imenoval gosp. Hrnby, izvedla samo s podkupovanjem!
D O P l s 1.
StlkU, 16. novembra 1906. -- (»Slovenska Čitalnica"). — Meseca maja 1907. bode 40 let, odkar 'm je ustanovila »Slov. Čitalnica" v Solkanu. Zato se je skle-
nilo v odborovi seji dne 3. t. m. obhajati njeno Štiridesetletnico meseca junija 1907, na kar mogoče slovesen način. To uže zdaj v znanje bratskim društvom in občinstvu sploh. Odbor.
\l Rojina. (Izjava.) — Na razna besedičenja, razna preziranja našega društva »Narodne čitalnice v Rojanu pri Trstu, kakor da nismo to ne ono, ne narodni, marveč v zvezi s stranko, katera mogoče komu drugemu, celo istim, ki nas nazivljajo skrivne ali hinavske klerikalce, bolj diši, kakor naši imenovani čitalnici, kt?jti že samo ime: Narodna čitalnica" se nekako drugače sliši nego bi to kako klerikalno društvo napravilo ~- izjavljamo tem potom javno vsem prijaznim napadalcem; da smo mi popolnoma na narodni napredni strani, smo taki bili in taki tudi ostanemo. Glede narodnosti pa odgovarjamo le toliko, da naj se vsak sam vpraša, katera' društva so prva pričela bodisi v mestih ali na deželi izobraževati še spav *9če ljudstvo; neprijatelji naroda in fanatiki ali — čitalnice ?!
(5 podpisov.)
IZ Kanalski tm. 14/XI. 06. — Farovž pri Marijacelji nad Kanalčm je še vedno prazen, dasiravno sta resnico nad vse ljubeča „ Primorski list" in „ Gorica" že v preteklem oktobru »slišala", da se neverniki spreobraeajo in otresajo neznosnega terorizma, ter še prosijo za Marijacelje imenovanega kurata, da bi že skoraj k njim prišel. „ Vrana vrani oči ne iz-kljuje" je stari pregovor in mi vemo, odkod zajemata novice imenovana lista. Naši sosedje Idrci so možje jeklenega značaja in se ne bodo kar na slepo udali; njih ukrep je bil dobro premišljen in še le potem sklenjen, in ker je upravičen, ni dvoma, da bi se ga ne držali. Izvržek je mogoč tudi v tičjem gujezdu ! Kaj čuda, da bi se ne našel tudi v taki veliki občini, kakor je Idrska, pojedinec-petoliznik, ki bi se klanjal kanalskemu podružniku ali komu višjemu, bodisi iz strahu ali spoštovanja do duhovščine, bodisi iz drugega postranskega namena. A prvaki in ž njimi ogromna večina Marijaceljanov so se zakleli, da jim gospod Pečenko ne bo delil božje besede. Brezuspošno je torej neokretno strašenje Ročinjskega g. kurata, ker niti najzgovornejši jezuit ne pregovori naših značajnih Idrcev. Po tej poti ne pomirite našega dobrega ljudstva. In če menijo »nekje", da ni še dovolj prepira in sovraštva med našim ljudstvom, da mora tudi pri nas kri teči kakor na kranjskem, naj le nadaljujejo po tej poti; kdor seje veter, bo žel vihar, a posledice naj si sebi zapišejo.
Tak je glas, ki ga ponovno slišimo od naših Idrcev. Značajni in previdni gospodarji kot so sami, so prosili in sedaj zahtevajo tudi le značajnega in previdnega tesnega pastirja. Onega, ki jim ga usiljujejo, ne marajo. Še manj pa sedaj, ko se zanj potegujeta in ga zagovarjata cerkvenik kanalski in nekdo blizu Kanala, ki ne more trpeti vina v kozarcu. O zadnjem se ne čudimo, ker ta če kaj naredi, ne naredi zastonj. A prvemu se naravnost divimo! Kaj je že prebolel »klofute" in pozabil na sramotenje in škandalozni nastop med procesijo na sv. Goro na „Kronanco" ? Po-vračevati dobro za hudo in ljubiti tudi svojega sovražnika, je res lepa čednost, a mi mislimo, da bi se ga le rad odkrižal. »Klofute" tudi Marijaeeljskeinu cerkovniku ne prijajo in Idrci se lepo zahvaljujejo za enake procesije, kakor je bila ona na „Kronanco". Res, da so se Kanalci na sploh vsemu temu že privadili in da jim je deveta briga, če in kako stari ka-planče kozolce preobrača. Idrcem pa, kateri ne morejo preboleti izgube za vse dobro une-tega g. Šmida, ne more biti dobro došel. dušni pastir, katerega celo lastni sobratje črtijo in prezirajo. Čuteč to preziranje od svojih sobra-tov in dubovljanov, kateri so srečni, če niso primorani priti ž njim v dotiko, ter videč da bi se ga Kanalci radi odkrižali, a da ga Ma-rijaceljani ne marajo, začel je krotiti svoje strasti in se hoče kazati, kakor da ga je sam med. Žlahtni gospodič, lisica, pač menja dlako, a ne navade. Najbolj ga seveda grize, da hodi Ročinjski kaplan poizvedovat, kdaj mu prostor napravi. Ročinjski kaplan namreč, kojega bi se Ročinjci čim preje radi iznebili, je de-kretiran za kaplana v Kanal. Tega so se pa Sredenčanje bali.
Čudna pota. Nekdaj so duhovnom postavljali slavoloke, dandanes jim zapirajo pot. Milo se stori kmetu, ko ga stari duhovnik iz boljših časov prijazno pozdravlja in stiska roko: v njem vidi pravega namestnika Kristusovega. A novejši generaciji se kmet ogiblje kakor hudoba križu. Kam plovemo? Odgovor pričakujemo od Prevzvišenega v Gorici. V njegovih rokah jo, da napravi med nami zopet
mir in ljubezen, da nam pošilja za dušne pa. štirje duhovne in ne — farje-zdražbarje!
Domače in razne novice.
66. NAROČNIKOM naznanjamo, da se bliža leto koncu ter moramo nrediti svoje račune. Hnogo je še takih naročnikov, ki so na dolgu z letošnjo naročnino, katere pro. simo, da se odzovejo s plačilom v najkraj. šem času, kajti v nasprotnem slučaju mol ramo vstaviti nadalje pošiljanje lista.
BPRAVNIŠTVO,
lmenown j8 predsednik okrožne sodnije v Gorici, dvorni svetnik g. vit. D e f a c i s, predsednikom deželne sodnije v Trstu. Deželni svetnik g. Mihael Gabrijelčič je imenovan višesodnim svetnikom v Trstu.
PofOka. — Danes se je poročil kompto-arist g, Rafael Vuga v Gorici z gospodično J usti Koršičevo. Vse najbolje!
Sedemsetletnlco je obhajal 10. t. m. g.
Anton KI od i č vitez S.abladoski upokojeni dolgoletni c. kr. deželni šolski nadzornik in pisatelj. ™'Na njegovem posestvu V Bruni i pri Gradišču ob Soči se je zbrala za to priliko vsa njegova rodbina, - še mnogaja ljeta!
Poštna OflOlJa'^ •L&. Ivan Čer ne in Andrej F al žari sta imenovana za poštna oskrbnika, in sicer prvi za Št. Peter na Kranjskem, zadnji za Mali Lošinj. —
Ne upajo se pred ljudstvo, — Bahato so naznanjali, da se ponovi javni shod v Št. Petni, bahač D e r m a s t i a nas je celo vabil na javni shod v Miren, mi smo se vabilu odzvali, — ali čujte: zdaj bi se radi umaknili in skrili pred ljudstvom, zbravši okoli sebe nekaj odvisnih in plačanih klakerjev. Zdaj ugibajo, kako bi jo skuhali, da bi bil volk sit in ovca cela, kako bi oni imeli shode v okolici, pa brez strahu pred naprednjaki. — Ljudski sleparji se boj(3 ljudstva, to jo naravno. Skličite javne shode, vi bahači, tam je mesto za obračun z, vami, kakoršen zaslužite!
Na občnem zboru ženskega in možkega zbora
»Pevskega in glasbenega društva v Gorici", ki se je vršil dne n. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: Za ženski zbor: Predsednica gospa Milka De-reani, odbornice gospi Olga Zajec, Ana J a k š e, gospodični Zora J e r e t i č in Josi-pina Posega. — Za možki zbor: Predsedniic g. Josip KraŠevec, odborniki gg.Btagotin G il č v e r t, Artur J a k š e, Josip M n š i č, Dr. Karol Po d gornik, Viktor Črnko iu društveni pevovodja g. Josip Michl.
Javno predavanje v NabrežinL — Javna ljudska
knjižnica v Nabrežini priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 3Va popoludne v dvorani kle-sarskega društva — hiša Ignacija Tanceta --javno predavanje. Predaval bode profesor gosp. Ivan Franke iz Ljubljane o: Adi Negri. -Pričakuje se obile udeležbe.
V Biljah so napravili lepo knjižnico, katera šteje
nad 500 knjig razne zanimljive vsebine. Ker pa ima pri tem največje zasluge tamk. učitelj-stvo, zato se omenjena knjižnica imenuje Šolska in obč. knjižnica. Želeti bi bilo, tla bi prva »šolska in občinska knjižnica" v goriški okolici pristopila »Prosveti", kajti le na taki podlagi bi odgovarjala svoji nalogi ter dosegali« najplemenitejše namene. — Knjige bode po-sojeval Šolski voditelj le tamkajšnjim obCinar-jem, kateri se bodo morali ravnati pri iznose jevanju le po predpisih * in postavah, kojo je v ta namen sestavil g. šolski voditelj. - ^ bi sledile temu plemenitemu podjetju vse zavedne vasi goriške okolice ter na tak uačia pripomogle, da se ljudstvo tudi samo izobražuje in v raznih vedah popolnjuje.
Nabiralniki družbe sv. Cirila In Metodi. -
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vpeljala nove jako lične nabiralnike. Nabivalnis je podoba prosečega otroka, ki nosi natabiiti napisa „Mal položi dar — domu na oltar . Spodaj je znamovan popoln družbia naslov. Misel nabiralniku je ta, naj bi ta proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo Šolsko družbo. Nabiralniki, 32 centimetrov visoki, bodo gotovo kinčali vsak prostor, kamor se postavijo. Bode naj to gostilna, ali trgovin ali privatna hiša. Izdelani so popolnoma umetnostno. S tako podobo je družba hotela vplivati tudi na estetičnost čutov našega ljudstva. Ker so družbo stali veliko, sklenil je vodstveni odbor, da naj se ob naročitvi za vsakega priloži svota 10 kron. Ostali bi pa tudi pote'" Še družbina last. Naročajo se pri druzbinem vodstvu v Ljubij»'i.
Živi od ljudskega denarja: - Kdo? i "°<
kdo drugi rtego Gabršček. Kdor tega ne w, naj čita klerikalne listo. Tudi tisto  duševno
Priloga „Soee" it. 9iž. z bite 17. novembra 1006.
^V8e; k» ftuJe na ime DonniMtia, je zakoko-dakalo isto pesem na shodu v Št. Petru in potem pisalo v „ Gorici" in v „Prismojencutt, J8 je — »ljudstvo" tako. očitalo  Gabrščeku!
Lejte si no, ljudstvo redi Gabrščeka, z ljudskim denarjem celo bogati, da se potem lože postavlja po robu. sleparjem iz ulice Vet-turini.
Kdo pa dajo. kaj. GiBbrJčekttii*;^^^^ vendar veleobrtnik in trgovec; plačuje nad 500 K davkov brez raznih pristojbin, — in to je že nekaj več nego mnogoteri veleposest-' ^k ._ AH mož je vendar nesramen, kaj, da zahteva za pošteno blago tudi pošteno plačilo ?! Ljudje rabijo tiskarske izdelke, pridejoj* zahtevajo, dobijo v najlepšem redu in plačajo ; kupujejo tiskovine, knjige, slike, najrazličnejše blago.- in plačajo. Toda, in katerega zagrizenega klerikalčka bi to ne jezilo, Gabr-ščekova podjetja se vedno bolj širijo, vidi se, da razume svojo stvar, da mu gre dobro. — Nasproti občinstvu se drži gesla: „jaz tebi b]»go — ti meni denar, Vin za denar, ta vrag, preskrbuje blago iz celega sveta; brez denarja
—  nič!
Tako Gabršček živi in bogati od — ljudstva! Čudno, da dr. Pavletič ne dela zastonj, marveč piše mastne ekspenzarje kakor vsi advokati. In brbljač D rmas tj a tudi že prakticira v »odiranju" ljudstva. Ta človek tudi piše ekspenzarje, zastonj ne naredi nič.
—  Nu, saj ne more biti drugače,. tako je bilo, je in bo povsod, taka je človeška družba I —
Sleparji ljudstva v ulici Vetturini pa naj le bevskajo dalje, saj se jim mora smejati vsakdo, ki se še ni skregal s pametjo.
Predsednikom okrožne sodnlje v Gorici je imenovan sodnijski nadsvetnik v Trstu g. Ca-zaiura.
Plemstvo lft dGbll povodom upokojitve predsednik tržaške deželne sodnije dvorni svetnik Urbančič.
ERketi o poštnih homatijuh r Goric! — Trgovska in obrtna zbornica v Gorici je povabila na včeraj ob 11. predpoldne interesente na pogovor o znanih neprilikah, kijih imamo Goričanje, odkar je preložen glavni poštni urad ven iz mesta na državni kolodvor. — Posvetovanje je vodil zbornični podpredsednik g. Giuseppe Vennti, ob sodelovanju tajnika g. Bisiacha; vlado je zastopal gosp. dvorni svetn" Attems, — z Dunaja pa je došel tisti c. kr. višji poštni nadzornik Hochheisel, čegar nesrečno delovanje je razkrinkala »Soča" v članku, ki je zbudil obče presenečenje.
Po kratkem uvodu, g. podpredsednika se je oglasil g. Girolamo Michlst&dter ter v imenu trgovcev navajal razne pritožbe. Same znane reči.
Takoj za njim se oglasi g. A. Gabršček ter govori slovenski. Podpredsednik ga prosi, naj bi govoril italijanski, da bodo vsi razumeli. Slovenski lahko govori, ali bolje bo, ako vsi dobro razumejo.... Gosp.,G. se udA in govori italijanski. Pravi, da so sicer strinja v vsem s predgovomikom, toda. vse pritožbe občinstva so vendar znane in vsestranski ob-jašnjene. Saj imajo merodajni krogi v tem pogledu gotovo že na kupe aktov, protestov, spomenic* pritožb f — tudi iz občinskega sveta ia trgovske zbornice same! —), Časopisje je obdelavalo na dolgo in široko vse homatije, ki so nam nastale.. Čemu torej danes tu naštevati znane in že nadrobno obdelane reči?
—   Dovolj bodi, ako na- kratko izjavimo, da se dajo odpraviti sedanje neznosne razmere le s tem, ako so prenese glavni poštni urad zopet v mesto, — na davnem kolodvoru naj se pusti le poštni w&d po uzorcu onega na južnem kolodvoru, — in ako se poštna ambulauca od Beljaka in Celovca do Trsta podredi poštnemu ravnateljstvu v Trstu. — Toda kako hočemo uPti, da naše zahteve dobe" na merodajnem mestu prim««BO uvalevanje, ako 30 nam poslali naifeUnaSnje posvetovanje glavnega krivca vseh teh homatij? Navzoči višji poštni nadzornik Hochheisel je glavni krivec, da je bil. prenesen osrednji poštni urad iz mesta ven na periferijo, on je kriv vseh neprilik, ki nam jih je prestajati, on je kriv vseh velikih stroškov.,., on je kriv, daje bila poštna ambulanca odvzeta poštnemu lavnateljstvu v Trstu, kamor edino, spada, ter podrejena ravnateljstvu v Gradcu. In tega glavnega krivca imamo danes pred seboj itd.
Nadzornik Hochheisel skoči s sedeža in govori o osebnih napadih, predsednik in tajnik opominjata govornika, naj govori stvarno in ne napada osebe itd. — Gabršček Protestuje, da so to zgolj osebni napadi, <=<% saj ni še nikdar niti videl tega moža, —
toda protestuje le proti temu, da je minister-stvo poslalo na današnje posvetovanje glavnega krivca, ki ne more biti nepristranski itd. Zahteva, naj ministerstvo pošlje drugega moža, s katerim se pomenimo.
Nastali so mučni prizori. Hochheisel je hotel uiti iz dvorane, ali zadržali so ga....
Hotel je govoriti tudi. vodja tovarne v '^,tt^^Sw^^'^-..j?,^§.S^^.^? ali^(5abrščok se je protivil temu, češ' če je celo on moral govoriti laški? naj govori tudi vodja tovarne v — deželnem jeziku. Nastal je nov mučen prizor, katerega ne bomo opisovali. Vodja tov. me je bil „hudo užaljen", tako hudo,, da se je raje odpovedal besedi. Pomirjevalno je govoril dvorni svetnik grof Attems. —
Podžupan g. Giorgio Bombig je naštel nekaj neprilik in nerednostij; oglasili so se tudi nekateri drugi gospodje, — same znane reči smo slišali.
Višji poštni nadzornik Hochheisel je hotel govoriti, seveda — nemški. Gabršček poskoči na noge in protestuje, češ, vlada naj pošilja v naše dežele uradnik ki razumejo deželne jezi''^ Kdor tega ne zna, naj ostane doma; — Nov, še bolj mučen prizor. — Kaj storiti? Hochheisel si hoče nerodno pomagati iz zadrege, češ: on ni poslan iz ministerstva, marveč sam se zanima za ureditev vseh teh razmer, on je tu, rekli bi, kot zasebnik in zato sme govoriti v -— svojem jeziku. Gabr<-šček zavrne: ali ste torej tako na — dopustu in smete iti na sprehod, kamor se vamzljubi? — Hochheisel je govoril, povedal nekaj fraz, obljubil ri pa čisto nič, marveč zatrdil le to, da bo predlagal • vladi tiste reforme, ki se bodo zdele njemu opravičene.
Po raznih malih prizorčkih je bilo posvetovanje zaključeno. — Gospod Hochheisel bi bil prav lahko ostal doma, ker mi vemo, daje on zakrivil vse neprilike in da on sam nima ne volje ne sposodnosti, da bi jih popravil. — Nu, čul je, kar mu je tikalo. Kar je živ, se mu ni primerilo kaj takega, ¦— je dejal. — Če pride še kedaj k nam, jih bo slišal še!
Apelu jemo nag. dvornega svetnika grofa Vttemsa, di. objektivno poroča vladi o včerajšnjem posvetovanju. Naj le povd, kaj je moral čuti Hochheisel in kaj se je zahtevalo od vlade 1
Srčna Gregorčičeva želja. — Gregorčič je
brzojavil v nedeljo v Šempetru po orožnike v Gorico. Vzbudila se v njem stara peklenska jeza do Gabrščeka, in vzrasla je v njegovem srcu želja, oh, tako imenitna zelja! Če bi bilo potreba, bi se bil „bal" junak, iu zaželel bi bil v svoji visokosti in ukazal v svoji mogočnosti, da naj Gabrščeka zvežejo orožniki v verige ter ga odženejo v Gorico v zapore. To si je želel poštenjak, pa se ni zgodilo. To ga mora boleti! Da mu le ni obtičal v želodcu kak velik kos Martinove gosi. Če ni dobro žalil, bo imelo „martinovanje" hude posledice.
Narodna čitalnica 1 Rojanu pri Trstu vpri-
zori v nedeljo dne 18. t, m. v dvorani hotela pri treh kronah v Sežani Ogrinčevo veseloigro v treh dejanjih „V Ljubljano jo dajmo", Orlowskijevo burko, »Začarano krčmo" in nekaj šaljivih prizorov s petjem i. t. d. To društvo, komaj ustanovljeno, je jako delavno, ter pogosto zabava občinstvo v Trstu in na okolici. Društvo je jako prikupljeno ob činstvu, ker razpolaga z nadarjenimi diletauti, zlasti dobrimi komiki, ter kaj rado zahaja na njih predstave. — Danielev.
0 o&Krskem domu v Vrtojbi smo dobil še en
dopis, katerega pa ne priobčimo, kakor sploh ne bomo priobčevali več dopisov polemične vsebine o tej reči. Vrtojbenčani naj se zmenijo lepo doma o občinskem domu, v javnosti je bilo že dosti govora o tem. Dvocepca v »Gorici" pa naj bo sram!
Kdo se redi z ljudskim denarjem? — »Gorica" in „Prim. List" se zaganjata z glupo besnoatjo v naprednjake, da žive od ljudstva itd., — dočim imajo v tem oziru doma take parasite, kižro na ljudskem telesu. — Don Antonio Gregorčič je semeniški profesor, prejema veliko plačo, ali ne dela nič za njo, ker je že 12 let vedno na — dopustu. Predno. torej ta narodni trot zjutraj, vstane, ima že »zasluženih" lepo število svitlih kro-nic, ki bi zadoščale za pošteno prereditev par rodbin. — Ko je vstal in se umil, ali tudi ne, gre v cerkev, kjer »zasluži" za male pol urice zopet toliko kron, da bi zadoščale za jedno mestno rodbino. Njegove maše so namreč zel6 drage. — Večino leta zboruje državni ali deželni zbor, — in narodni trot don Gregorčič prejema zopet na ta naslov po 20 K na dan ,—- ali ne dela-nič, večinoma Čepi
doma in se pita v brezmejni lenobi, kakor prešit v hlevu bogatega kmeta. — To, to so pojeduhi, požeruhi ljudskega denarja! Zapodite* jih na delo, da-zaslužijo plačo, ki jo prejemajo !
Št, Peter In Kopnih — Pišejo nam: Vsi se gotovo še prav dobro spominjajo dogodlja-jev v Kopniku; Wilhelm Voigt> po poklicu čevljar, si je znal. pridobiti* pomočjo stotniške uniforme in čete vojakov zaupanje župana kopniškega, vslužnost policajev in 4000 mark. Zadnji shod v Št. Petru nas živo spominja Kdpnika. Dr. Gregorčič, po poklicu semeniški profesor, si je v nedeljo nadel obleko »ljubljenca in rešitelja naroda"! Kakor so kopniškega stotnika spremljali vojaki, tako je spremljala tudi Gregorčiča garda. Kopniški stotnik si je osvojil 4000 mark, Gregorčič pa si je hotel osvojiti kar celo okolico. Kakor je ubogal kopniški župan preoblečenega stotnika, tako je bil na uslugo Gregorčiču tudi šempeterski župan, tudi redar je pomagal »šempeterskemu stotniku". In kakor so pripomogli vojaki, župan in policaji, da je zaslovel Kopnik po celem svetu, tako so tudi pripomogli šempeterski župan, dr. Pavletič, Dermastija, in redar, da je zaslovel Št. Peter po celem Primorju. In kakor je zadala kopniška afera hud udarec nemškemu militarizmu, tako je ranil tudi Šempeterski shod hudo klerikalizem v naši okolici. Zatorej slava — »šempeterskemu stotniku"! Gledališka predstava v Rentah. — Jutri bodo predstavljali v Ilenčah žaloigro »Mlinar in njegova hči", na katero opozarjamo. Za meščane je železniška zveza po Vipavski železnici do Volčjedrage ob 2.45 pop., vrnitev ob 9.31 z državno.
ŠeVČIkOV koncert bodrevi v gledališki dvorani. Lepaki so le ne*, "ki in laški, ker gledališko ravnateljstvo ne -.»voljuje slovenskih! To ravnateljstvo moramo Slovenci naučiti pameti ! 1
Električni tramvaj v Gorici. — Lahonsid Usti
so poročali, da je zavrnjen znani protest nekaterih goriških Slovencev, ali mi še vedno nič ne vemo o tem. — Vprašamo zato javno c. kr. vlado: ali je resnično poročilo lahon-skih listov?
Umevno je, da pojdemo Slovenci dajje do zadnje instance, ker se ne pustimo sramotiti na tako brezobrazne načine. — Ako bo vlada držala roko našim sramotilcem, bo so-kriva na lumparijah, uprizorjenih proti Shp vencem. Znali bomo odgovoriti primerno tudi vladi.
Da bo tramvaj v Gorici grozovito pasiven, to je naprej gotovo. Saj je hudo pasiven celo v Ljubljani, kjer ima petkrat več prometa nego ga bo kdajkoli imel goriški! — Odkod torej tolik pogum zida dr. R. Luz-zatta? Stavimo glavo, da on ne bo dokladal niti vinarja! Odkod torej zagotovilo za kritje deficita? Na.dan!
Goriški izzivači imajo v svojem načrtu podaljšanje tramvaja v Solkan. — Tu pa povemo na vsa usta, da naletijo na najhujši odpor Slovencev in občine solkanske.
Mežrtir - Župan. - Daje Šempeterski mež-nar.-župan na shodu v nedeljo delal za gospode nunce^ se razume samo po sebi. Nekega gospoda je bil v dvorani vzel posebno na piko ter ga je podil ven. Gospod mu je rekel, da ima prav tako pravico biti tam kot on. To pa ni šlo v glavi županu, in Šele ko se mu' je povedalo, da ima morda kot mežnar v cerkvi več pravice, se je spomnil mož, da je na shodu in ne v cerkvi, ter jo odkuril.Tako prevladuje v častiti osebi šempeterskega župana mežnar!
Suhi potok med Bolcem in Žago. — Pri žvi-
karju na glavni cesti pred Bolcem prihrumi doli s hriba Suhi p o t o k, ki je ob nalivih silno nevaren hudournik, tako, da za več dnij ustavlja vsak promet po cesti. Bole je proti jugu odrezan od sveta. — Vkjub velikanskim neprijetnostim, ki ji dela ta hudournik, cestni erar še ni prišel do sklepa, da bi napravil čez Suhi potok most. — Skrajni čas bi že bil, da se resno vzame to delo v roke. Kaj delajo tisti, v katerih delokrog spada ta zadeva?! Naj se zganejo prej nego bodo v to prisiljeni!
O tem potoku smo dobili iz priproste roke tamošnjega soseda Franca C e r n u t a obširen dopis, ki popisuje tudi vse svoje težave, ki jih ima ob času deževja. — Iz dopisa smo posneli le najvažnejše, kar naj za-, došča. Cestni, erar ve", kaj je njegova naloga in dolžnost!
Zopet nabirajo l — Sedaj hodi okoli po Gorici neka nuna ter nabira baje za zapuščene otroke. Nu, zapuščeni otroci so res usmiljenja vredni, ali v Gorici jim imamo to*'
liko, da niti ti niso preskrbljeni. Torej kako, dajati še drugam! — V Gorici je taka mi. zerija, da je ni kmalu v kakem, drugem, mestu, pa se vsejedno dovoljuje vsakemu, redovniku ali redovnici iskati denar po hišah! Kdor ima toliko; da lahko kaj da, naj podpira domače reveže, ne pa dajati tujim nuuam, ko se ne. ve,, kam utaknejo denar.
»Svedrovec pred porote. -11 svedrovcev sedi na zatožni klopi.Obtoženi so: Josip Scarbon* zin, Ivan Malombra, Rudolf Zeglef, Teodor Pinter (te štiri brani odv: dr.. Flego), Emili Sbisa, Henrik Sbisa, Josip Gallina, Peter Fi-lippini (brani jih odv. dr. Vinci), Josip Sla^ taper, Ivan Petič (brani odv. dr. Pincherle) in Ivan Scheroviz (brani dr. Robna);
Toženi so, da so izvršili tri poskuse1 tatvine in eno tatvino. Prvi poskus tatvine je bil izvršen v noči od 25. na 26. septembra 1905. v uradih paroplovne družbe »Ungaro* Croata" na Reki, drugi v noči od 3. na 4. novembra 1905. v uradih tvrdke Peter Venuti v Gorici, a tretji v noči od 25. na 26. febru-varija t. 1. pri zlatarju Brunni v Trstu. Tatvina (247 kron) je bila izvršena v trgovini s papirjem Apollonio Balbi na Volovskem. Te poslednje tatvine je tožen sam Filippini.
Predseduje razpravi dvorni svetnik vit. Defacis, prisedujeta svetnik Kuhačevid in tajnik Franceschinis. Zapisnikar dr. Podgoinik. Državni pravdnik Jeglič. Tolmač E. Klavžar. Prič je 25. Tatvino pri Venuti ju v Gorici so poskusili, kakor znano, v noči od 3. na 4. novembra lani. Obtoženi so te tatvine Žerovie; Scarbonzin, Malombra, Petje, ZasaSil jih je nočni čuvaj Anton Pipp. Tatovi so bili odprli vrata hiše št. 8. v Raštelu ter so prišli na dvorišče. Na levem delu blagajne so izvrtali/ ali niso našli nič, potem so se lotili vrtati na drugem mestu, pa m bili pregnani. Venuti je bil iz previdnosti * vrednosti 17.125 K pre* ložil takoj po tatvini pri Joni, izvršeni prejšnjo < noč, v spodnji del* blagajne. Najprvo so* bili ujeli Žerovica, ki seje skrival za cerkvijo Sv. Ivana. Potem so prijeli Še drugo, Poskus lat« vine mi Reki. Dnd 25. septi 1905; eo šli. Malombra, Scarbonzin in H. Sbitsti s ključem, katerega jim je preskrbel Filippini, v urad* »Ogrsko-hrvatske", Filippini je »tal na straži,? pa so zbežali, ko so culi patruljo. Nti Volo* skem so pokradli iz trgovine s papirjem A. Balbi 247-67 K denarja. Trgovino vodi * Ines ^ Klavora; To se je zgodilo 8. okt. 1905.' Poskus tatvine pri zlatarji Bruni v Trstu je bil izvršen v noči na 26 febr. 1906. Hoteli > se prevrtati blagajno, v kateri je btio*d#ago-cenostij za 60.600K. Bili so pregnani.
Ž e r o v i c, vprašan glede tatvine; pri < Venutiju v Gorici, če se je udeležil, je odgo^ vorii le z »Ma". S sabbj je prinesel v Go* rico različno orožje, prizna, da v to svrtto] da presvedra blagajno ter odnese denar: Pri Venutiju so bili nad 1 uro. Zapazili so,' da^S" nekdo bliža. Ko je bežal, je bil izgubil klobuk. Malombra trdi, da se ni udeležil' tatvine v Gorici. Petje pravi, da ne ve,j zakaj je na zatožni klopi, ni bil nikdar v Gorici: Glede' tatvine na Reki pravi tudi, da je nedolžen. Filippini pravi, da ni kriv poskusa tatvine na Reki. H. Sbisa sploh ne pozna. Tudi glede Voloskega je nedolžen. H. Sbisa pravi, da ni bil nikdar na Reki. Scarbonzin, Filippini in Malombra pravijo, da ga ne poznajo.' Zlatftper je pripoznal, da so bili' pri poskusu tatvine pri Bruniju v Trstu on, H. Sbisd, in Cassuttr, glede" Zeglerja in Pinterja ne more rečiniče-sar. Pinter pravi, da ni bil sporazumljen z drugimi obtoženci. E. Sbisa se dekv nedolž1 nega. R. Zegler pravi^ da se ni udeležil' tatvini-Gallina trdi, da je nedolžen, ni bil v družbi' svedrovcev.
Ko je bil zaslišan goriški.: trgovec Venuti, je zahteval branite^' Žerovičev dr. Robba, naj gre sodni dvor na lice mesta, ali tej ;za-. htevi se ni ugodilo.- A. Pipp; nočni čuvaj, izpove tako, kakor je povedano v obtožnici. Obtožencev ne pozua, izpove, daje bil jeden brez suknje, ko so tekli, druga dva sta bila oblečena črno; — Zlatar: B r u n i :iz Trsta je izpovedal) da je bilo v njegovi prodajalni: vred-; nosti za 80.000 K. Anton' Cherozzi izpove' glede tatvine pri »Ogrsko^hrvatski" na-Reki, da so šele čez čas zapazili prevrtnoje na blagajni, v kateri je bilo- 25.000 K: Jos. Jukič, uslužbenec pri »Ogrska-Hrvatski?, pozna Fi-lippinija, ki je mogel: preskrbeti, s si odtisek. ključev od vrat v notranjih.:prostorih; .hodili je tje kaj ppnujat.na prodaj. Fr. Vidjharju, podpoveljniku redarjev na Rekij je. povedal Kbstner, da ve za bando „svedrovcev" ter so kradli pri »Ogrsko-hrvatski" Scarbonzin, Sbisa in Malombra. Kbstner je bil zaprt radi tatvine' obleke. Branitelji so  se  upirali, da bi
bil Kostnerju dopuščeno priseči, ali prisega se mu dovoli. Spoznal je Malombra in Fillip-pinija v kaznilnici v Kopru. Obtoženci so rekli, da Kostner laže. Druge priče ne izpo--vedo nič posebnega. Razprava skonča danes.
KOMBrt SWP pafSkih U*MK priredi g.čna K Bagnalasta dne 21. t. m. v dvorani .Hotel Central". Opozarjamo na ta koncert naše či-tatelje, -ker zahajajo k pevskemu pouku te odlične učiteljice petja že več let tudi Slovenke in ker tudi v tem koncertu nastopijo nektere Slovenke v imenitnejših točkah sporeda.
Čisti dohodek iz vstopnine je namenjen skladu za goriške ubožce. Spored se objavi prihodnjič.
; Bralno in pevskt dralfto „lfipriHeli8 i Gor.
VrtJl&i priredi jutri napovedano veselico v prostorih g. H. Batističa. Vspored je mnogo-goTrsteYirzanimir: govor, petje, tamburanjer deklamacije, šaloigra, ples. Pričetek ob 4. popoludne.
Premeščen Ji postajenačelnik v Prvačini g. Iv. Mrak v Kranj. Slovenec je moral narediti prostor nekemu nemškemu Lahu Wag-nestu. Nov škandal, nova brca Slovencem. Županstvo naj odločno nastopi proti taki krivici!
PodObir KOSMIČ si je napravil nad delavnico v Semeniški ulici lep napis. G. Kosmača toplo priporočamo.
Otroka Ri ItOtel krstiti v Boljuncu kaplan Sonc, ker sta bila botra iz Ricmanj! Otroka so nesli nekrščenega domov ter gane dajo več krstiti po Soncu, ki ma je zabranil vstop v katoliško vero.
»Sini". — Posvečenec je zaklical za Gabrščekom v Št. Petra povodom shoda: Smradl Posvečenca je tresla jeza, seveda sveta, ves vnet in- razgret je bil, pa je zakričal iz svojih posvečenih ust: Smrad! Kmet je to slišal, pa je takoj odgovoril: Kaj? Smrad! vi smrdite vi, ki ste puhn piščancev!
Kil |l torij res? — V Ljubljano sobrzo-javiliklerikalci, da so jo s shoda v Šempetru odkurili liberalci med smehom klerikalcev, potem ko je nemir trajal dve uri. Tako se Hta.v „Slovencu". V „Goricia pa pravjgo, da jih je Gregorčič op«-tovano pozival, naj odidejo, anis-ohoteii, češ, da bodo zborovali. JKlerikalni možakarji pa so začeli počasi odhajati.                    ,;¦*
Tako dvojno poročanje o shodu pač najbolj kaže, kakšni .tički so klerikalci, kadar pišejo o svojih shodih.
Mladeniči 1 ŠenpetPJ in tudi možje so bili zadovoljni z izidom shoda, zadovoljni, da se je vendar enkrat povedalo tudi v Šempetru klerikalcem in njihovemu glavarju, kar jim gre. Še toliko bolj so zadovoljni z izidom sedaj, kakor se nam poroča, ko so čitali laži, grde laži o shodu v Šempetru. Da znajo tako lagati klerikalci, tega doslej ni hotel marsi-kedo verjeti v Šempetrut
Framason lin loalšal plače. — »Primorski
KstB pripoveduje, da se je bil zavzel za zvišanje plač duhovnikom tudi sedanji naučni minister Marchet, Bliberalec in framason"! Čudno, da sprejemajo sveti možje denar od framasonov!! Pa le ne lorejo biti tako slabi ljudje framasoni, ko zvišujejo plače duhovnikom, in ko se ti nič ne branijo, sprejeti jo iz njihovih rok ? i
Matici ImtSka 1 ZiplJU je znižala za redne člane slovenske narodnosti članarino na 3 K na leto. Za to nizko ceno daje članom 5—8 knjig zabavne in poučne vsebine. Vabimo na obiLu pristop, članarino 3 K in troške za dopošiljanje 40 v je poslati na naslov (poverjenika izven semenišča) dr. Henrika Tuma, odvetnika v Gorici.
DmitfO »Miril" I Minu priredi javni ples v nedeljo dne 18. t. m. v dvorani Jos. Budihne.
IzglRlta )t 58-letna Boža Markočič iz Ce-rovega. Šla je obiskat* hčer v Ločnik, potem se napotila proti domu, ali domov je dosedaj še ni.
MenažeriJa z fellkin cirkusom lom B. Kiud-
sky-ja je dospela ter se nastanila v Birsovem dvorišču ulica Codelli, ostane v Gorici le nekoliko dni. Yeč pove oglas.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich.
Ponočna službi i lekarnah.  —  v času od
18. do 25. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich.
Ustnica, — Nekatere gg. dopisnike prosimo potrpljenja. Pride vse na vrsto.
Gospodarske in trgovske vesti.
Trgovskega in obrtnega shoda v Kabrežtni, kije
bil namenjen poizvedbam za priprave večjega shoda, se je vdeležilo okolu 50 oseb. G. poslanec dr. Treo je pojasnil pomen društvenega delovanja, na kar so se dognale nekatere važne točke.
Prijateljski sestanek slovenskih trgovcev in obrtnikov bo drevi ob 8'/» v gostilni »Pri Kranjcu" na Senenskem trgu.
Vinsko razstavo v Ljubljani so otvoriii danes.
Razstavljenih je prav mnogo najrazličnejših vin. -
Razstava z vinsko poskušnjo bo odprta tudi jutri in pojutrišnjem za občinstvo od 2. pop. do polnoči. Jutri bo vinarski shod.
Draginja rcesa se občuti močno tudi v
Nemčiji. Magistrat v Beroliau se je obrnil radi tega na nemški državni zbor in državnega kancelarja s prošnjo, da naj se otvorijo meje proti Danski, Holandski in Belgiji ter naj se znižajo davščine na meso in železniški tarifi. Podriže se kovinski manšetni in ovratniški gumbi m 10 do 15%.
IZVOZ prešlclf Iz Srbije, — Iz Belegagrada poročajo, da je Srbija doslej izvažala na leto 140.000 prešičev. Te dni je tvrdka Pigon iz Bordeau.va sklenila pogodbo z beligrajsko klavnico za 160.000 prešičev v skupni teži 15 milijonov kilogramov. Na ta način je izvajanje prešičev iz Srbije konečno zagotovljeno.
Socijalne vesti.
Lekarniški  aslstenje  pretijo  s štrajkom.
Avstrijska zveza farmacevtov je sklenila Štraj-kati, ako sprejme gosposka zbornica novi lekarniški zakon.
Razgled po svetu.
V   državnem Zboru se nadaljuje podrobna razprava o volilni reformi. Adler je zahteval, naj se izpusti določba, da mora bivati volilec najmanj leto dnij v občini, v kateri potem voli. Choc se je zavzemal za žensko volilno pravico. Sobotka je govoril proti določbi enoletnega bivanja. Pernerstorfer je tudi proti tej določbi, da se dobi volilna pravica šele s 24. letom.
V  pododseku odseka za volilno reformo je propadel predlog glede kancelpagrafa. Vlada in klerikalci so šli v boj proti predlogu, in razni »svobodomisleci" nemški in češki so se udali.
Zaupni shod narodno-naprerJne stranke na Kranjskem se je vršil v četrtek v Ljubljani. Bil je dobro obiskan.
Dalegacijsko zasedanje se otvori 24. t. m.
z vladarjevim nagovorom.
Hrvatski sabor je ;bil otvorjen 12. t. m. Frankovci so pripravljali škandale proti koaliciji, češ. da se je prodala Madjarom. Zunaj zbornice polno ljudstva, notri razburjenost. Pristaši koalicije so bili v večini. Ban je razvil program za delovanje, predlogi tudi načrt o volilnem redu.
Afera poslanca Ploja. — v poročilu o drž.
zboru smo omenili zadnjič tudi obdolžitve poslanca Steina nasproti slov. poslancu Ploju. Kakor se sedaj zatrjuje od več stranij, so obdolžitve nevonovane.
Ustrelila Sta Sd v Oseku v Slavoniji major Oldrik Pfleger, 50 let star, in njegova soproga Josipina Pfleger, rojena Čuček. Našli so ju mrtva skupaj. Kaj ju je pravzaprav gnalo v smrt, se ne ve. Pfleger je bil v slnžbi v zadnjem času preteriran.
Velika tatvina. — Za trpeče po potresa v San Franciscu se je bilo nabral'. mnogo denarja. Sedaj pa poročaje, da je izginil milyon dolarjev od te svote,
Od milijona IJudlJ, rojenih v enem letu, umre
prvo leto 150.000, drrL0 leto 53.000, koncem tretjega leta jih je še za 28.000 manj. Do 13. leta jih umre še 40t O; od 13. do 45. leta jih umre blizu % milijona. Konec 67. leta jih je še 233, v 108. umre poslednji.
Velika zeleznlika nesreča se je dogodila na
progi Baltimore-Ohio med Chicago in Valpa-raisom. Zadela sta drug ob drugega osobni in tovorni vlak. 6 vagonov osebnega vlaka je bilo porušenih, začeli zo goreti. Zgorelo je 40 potnikov, po večini izseljenci.
V. Pota so odkrili v veliki dvorani žu-panijske zgradbe spomenik Košuto.
Električna hl*a. - V Newjorku gradijo hišo brez dimnikov, ker zamenjuje elektrika oglje in plin. V kuhinjah so električne peči, vse sobe greje elektrika. Vrata se odpirajo in zapirajo, ko se pritistne na električni gumb, po hiši je polno alarmnih signalov.
V Parizu imajo sedaj 3 ženske advokate. Te dni je prisegla kot tretja gospa Benezech.
Pruska politika. — Državni kancelar Bulo«- je govoril v nemški zbornici o zunanji politiki, rekoč, da o zbliževanju Francije ali celo o zvezi ž njo ne more biti govora. Med Anglijo in Nemčijo ni nasprotstva. Trozveza izključuje konflikte med zavezniki, zlasti glede Avstrije in Italije.
Lakote hoče Uiretl neki trgovec Tricot v Vanvesu pri Parizu. Ker ga niso videli več časa, so šli v njegovo stanovanje. Ležal je na postelji ter nagnal policijskega komisarja, naj ga pusti v miru, češ da hoče umreti lakote. Obvestili so o njegovem namenu takoj sorodnike, ki imajo sedaj nalogo, ali ga pregovoriti, da bo še živel, ali ga pustiti umreti lakote.
Srdf M«RfS CllStO.   —   Izšel je četrti del Stane broširau 4 K, vezan 6 K.
Postavno zavarovano.
Vsako, ponarejanje in ponatis je kaznjiv.
Jedino   pristen je
THIERRY-jev
balzam z znamko zelena nuna.
lajstareje ia neprekosljivo sredstvo proti motonja prebave. Želodčnim krčem, koliki, katarja, prsnim boleznim, inflaenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s pa-tentov. zamaSkom K. S poŠt -\m prosto.
TUIEMtY-jevo Centifolijno mazilo
znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Ceaa, a lonCka K 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetja ali predplačila zneska, lekarnar A. THIH1R| v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj ^ poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh veCjih lekarnah in mirodilnicah.
Zahvala.
Potrta globoke  žalosti  radi  bridke izgube najine ljubljene, nepozabne soproge oziroma matere
frančiške Šuligoj roj. Kuljat
izrekava tim potom suojo najprisrčnejšo zahualo usem onim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so s sočusfuouanjem, in z mnogobrojnim spremstvom poueličevali sprevod blage pokojnice k večnemu počitku.
D Gorici, 17. novembra 1906.
Sauica,
hčerka.
Dinko Šuligoj,
soprog.
V BIRSOVEM DVORIŠČU
ulica Codelli.
Velika osrednja
MENAŽERIJA
z velikim cirkusom levov
Bogoljuba Kludsky-ja
je prišla in ostane le nekoliko dni.
----—vl^''  __
PREDSTAVA V CIHKUS - MENA? JHIJI z navečjim slonom „Manrot", kateri je 100 let star,
3500 k. težak in največja pozemeljska žival v Evropi; izvaja gospodar.
MenaŽerija je jako obširna; ima 7 levov, 4 tigre, 4 leoparde, severne medvede,
pume, ruske medvede, volkove, hijene,  stravse, emue, kasvare,  lame,  antilope,
zebre,  bodeče prešiče, ropne ptice, opice itd.
Odprta je menažerija od 9. ure zjutraj do 9 ure z"ečer.
Ob nedeljah in praznikih so predstave ob 11. uri predpoldne, 3. in 5. uri popoldne
in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih pa ob 5. in 7. uri zvečer; takrat se tudi krmi in pojasnujo zveri.
Lastna godba in lastna razsvetljava z gazom. —  Sedeži i K, galerija 50 vin. — Vojaki in pa otroci do 10. leta plačajo polovico.
Programi so pri blagajni in v mrnažeriji na razpolago.
Kadenje je v menažeriji policijsko prepovedano.              -tt—-"
Za obiskovanje se uljudno priporoča
Bogoljub Kludsky
lastnik.
Kupuje se konje za mesnico,
+ Dulij Reddersen +
Via del Torrente štv. 25. rTi^ttr:
Telefon štv. 831
Kimrgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, v umetne roke in noge, orgije, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave, aparati za umetno dihanje.
Jgalfcgapvlpi^ za obreze, izdelk^  iz  gumija   ti)  iKpretijočlJMeža  sul^oa.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi Bafteija 7.
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Nilceneja kapovaliče alraBerikega ii drobnega blata ter tkaiii, prej« Ii altlj.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kalilee in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ta krojače in eevtjarje.
Svetinjlco. — Jtožnl Tencl. — Masne knjižica.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbi! en a zaloga za kramarje, kroSnjarjc, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim in 8ayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via  Duomi  Štev. 3.
Božidar Božič
pek In sladčičar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. itd.
Gorica + Gorica
Hdtel
jri zlatem jelenu"!
trgovskem središču  nasproti «| nadškofijski palači. — Sobe za1   ' prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. ^¦ Domača in ptuja vina. Izvirno p*
pilzentko >prazdroj»-piva      w|
a
^Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Gcjposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79.
Račun postne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov.  1902  se:
Hranilne vloge obrestujejo po 4V2 % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilce vlopre se sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57i%» na varščino ali zastave in na inomice po 6%.
Glavni deleči obrestujejo koncem leta po 5'', $.
Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiš: 112.328-—
Goss-ovo pivo!
Zaloga pivovarne G6ss, delniške družbe na Jesenicah na Gorenjskem, se .priporoča -p. n, gostilničarjem in jim daje ugodno priliko stopiti v zvezo s pivovarno, katera jim bo vselej radovoljno in točno postregla.
Naročitve sprejema in pojasnila daje založnik
I. flaraks,
na Jesenicah (Gorenjsko.)
JOSIP ROV AN
Komisijsko & agencijsko podjetje v  Gorici
Stolni trg št. 9. (Piazza del Duomo) v lastni hiši.
7alnfl9 niua Vl »Prve kranjske izvozne pivovarne  in  tvornice  slada na par
LdlUljd [JlVa                           T rHUlcfc iz Vrhnike."
ZalOflfl llinkfi in ,nlovskm  izdelkov valjčnega   mlina   W.   Jocbmann  iz
7alnna fpcfpnin »prve kranjske tvornice testenin Žnideršič & Valenčid iz tdlUjjd IKMKUH!                             Ilirske Bistrice."
Zaloga in prodaja umetnega ledu J^X^*BLS "iS BS
Tanner-ja v Gorici."
7flQtnnQtuil »^ra'Jevo  pooblaščene   Zagrebacke   delniške   tvorfiice   likerjev, LaoiU|JolYU hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovkein konjaka."
Zastopstvo »Prve hrvatske tvorniee kanditov iz Zagreba."
Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Zastopstua za arouainih zauodou:
„PRVE ČEŠKE splošne delu, družbe za zavarovanje NA ŽIVLJENJE v Pragi."
„CR0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, streli, razpoku itd. itd.
„PROVIDENTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarovanje proti nezgodam itd. itd.
Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslujoči potovalci in sotmdiiiki izkazati se morajo s potrebnimi pooblastili.
Stepalnik,
žil čar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr,
držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom,
25 kr.
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo
po deželi nakup teh neverjetno cenih rečij,  sem jzdal c:nike z nekaj tisoč naslikanih stvarij
po 25 kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni.    - Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur
poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.
Izvozna hiša Hermann Auer
________________           Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.)
Najcenejia ia najhitrejša Tožoja t kmevh je s parniki »Severonemškega LlojoV. I
Iz
Bremna
New
York
l cesarskimi bttoparnflcl „KAISER WILHELM H.*, »KR0NPRM2 VVTLHELM« ia JKAISER WILHELM der GROSSE".
Prekesnoraka vožnja traja s a m o 6 - B d n I.       ^
Rataata, aaaealjiv podnk in toIjavna vozne listke xa parnike gori navedenega   [F:
I parobrodnega druatva kakor tudi listke ta vse proge ameriških želeanic dobit«   *>* i
ˇ LJubljani edino le pri                                             y=Sj
MAMTAYCARJD, KoMvrte ulice št. 35  =
»        nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiSlerju".                  tjfl
Odaod li LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se  *L*2
j tioejo pob  jaja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.   w I
itaJkoM,      »»njenim v tapadne drlav« kakor s Oolor&do, Moiiko, Callfornijo,
*      , »tah, Wioninff,   Navada.   Oragon  ia  Waahiogton  nudi  naie druitr/o   fm^ .
«*a»   «fo«*   i"   iirada«   aano   tras   talveelMU   Odkod   m  taj   HH*   «2
tt Sramna enkrat
i m dobivajo pa tudi liatkt preko B al ti mora In na vea ostale dela svata, krnkot« t   Brazilijo, Kubo, Buenoa-AIre«, Oolombo, Blngapora v Avatralijo itd.
Porednež! he &i nisi zapomnil, da ne
pusiiii drugega papirja za cigarete in cevke kakor 1=2 „OTTOMAN-ovega"?! zssz
vi
Al DA
Dobiua se u useti tobakarnah. = Prodaja na debelo v trgovini
fl. Gabršček u Gorici.
Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta je Iz tovarne
= D. H. Pollak in drug.=
Izključna prodaja za Gorico.
Y veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico
Dos. (§ociat)Ci§ v (Sobici
(vstanovljena leta 1873.)
Cesta Josipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu ortu.
Originalni amerikanski čevlji iz tovarne
Mlllford Shoe Company v IHillford (Severna Amerika,)
Čevlji iz sukna in klobačevine za zimo. — Galoši vseh velikosti].
- Izbira obuvala lastnega izdelka.  =====
Delavnice z električno
gonilno silo.                  C. kr.
TELEFON 1 priv.                št. 109.
KOVINSKA   LIVARNA
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
A. Polli v Gorici
Cesta Frana Josipa št. 58.
Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, MLINE, obrtne zavode, stavbe itd. itd.
Vsled vpeljanih tehničnih itovoslij, se lahko sprejemajo dela TSAKE VELIKOSTI, PRIPROSTA ali POPOMJENA do 2000 lig teže in višje za vsak komad.
ačuni, proračuni in predelava načrtov zastonj.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
KAROL DRAŠČIK
v Gorici na Kornu v (lastni liiši)
izv^uje aaroC-ila  vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birniance
„-------------------------  in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.--------------------___
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča   se   slavnemu občinstvu za mnogobrojaa naročila ter obljublja solidno postrežbo ~       po jako zmernih cenah.  "**¦
ma   CristofolGtti  v BoriGi na travnik
Trskiio (štokfiževo) jetrno olje.
Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti.
Izvirna steklenica tega olja naravno-
rmenc barve po K140, bele barve K 2,
Trskino železnato jetrno olje.
Raba toga olju jo sosehno pripor...-'-
Ijiva o'rokom   in  dečkom, ki ho n..r-
Trškim® jetrno  olje se  železnim jodecem. S tem oljem so, ozdravijo v kratkem C-a.su z gotova vso kostno l)o!f.'zni, zložni otoki, golše, malokrvnost: itd. itd.
==========   Ceni ene steklenice je i krono 40 vinarjev.  =====
OPoMBA. Olje, katerega naroCam  direktno iz Norvcgije, preiSCe se vctao v mojem kem. laboraton pr-edno- se  napolnjo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   M.   odjemalcem glede Jistotc =====   stalne sposobnosti za zdravljenje.   ======
4H   C iatofolettijova pijača iz kina in železa.   H^
najboljši pripomoček pri zdravjjcnju s trškim oljem.
=—=—-=_•-=_¦¦     Pita    K.tt*lc1t*nlna    ctnnP    1    Irrnnn     R(\   \rirtaria\r      -------------------
Kerševani & Luk
v Gorici -'rr—
St(oliiilrgit.9(piazzaDiigiiio)
pi-iporoča svojo
rilogo šivalnih strojev
naznifc sistemov za umetna vezenje (rekam iranje)
Zaloga dvokoles.
filaianifiiia delavnica konec Ra-štelja št. 4- sprejema vsako popravo šivalnih, strojev, dvo-toles, pušk in samokresov. bivalno stroje In po-prfl*»e jamčiva od 5-10 let.
** Mizarska zadruga**
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogo«
:^i^rr-_.z^j; ter sprejema v delo vsa veSja stavbena dela. ~~"~~.....__~^~-
Pudružnlca v Trstu Via dl Piazza vecr&Ia 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljantu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
<«¦
Se dobiva v vseh lekarnah.
Ns\jboljŠ€ zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU -
IB liker Bodlim i2!611"1 v TrLtu/ lek«**k nafaai codina, i«t«jrr*, »,*!¦• Matfonna dan* saiut«« pri Sv. Jakobu; Josip Godina, ji*   iiaei   uuaiiio   itkara« „A||< l0aa", VI« dal Faraato ¦.
",'   '      *** itsUwl«» * l« U Trite t• m maollljs mm) nego i »loklcptat jM* po%ietf n «11 naprej poilialm metkom i »•- proito poitnfne.