PoStnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov Deželni glavar W e d e n i g: Stiki med sosednimi državami razvijajo duha razumevanja, doge in prijateljstva Pred nedavnim je obiskal deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga ljubljanski dopisnik RTV Beograd in se z njim razgovarjal o vprašanjih, ki se nanašajo na odnose med Koroško in Slovenijo ter Avstrijo in Jugoslavijo. V odgovorih na posamezna vprašanja je deželni glavar med drugim poudaril: Prijateljske vezi med Jugoslavijo in Avstrijo se med drugim izražajo tudi v prometu med Koroško in Slovenijo, ki je sedaj znatno večji kot prejšnja leta. To je dobro in koristno za obe sosedni državi. Medsebojni stiki ljudi iz sosednih držav že sami ob sebi pripomorejo k temu, da izginjajo mnogi predsodki in da se med njimi ustvarja duh medsebojnega razumevanja, sloge in prijateljstva. Novi ljubeljski predor pomeni velik prispevek k razvoju prometa in trgovinskega prometa med Slovenijo in Koroško. Razen tega smo opazili, da ta mejni prehod sedaj uporablja neprimerno več raznih turistov iz Evrope, ki odhajajo na letovanje v Jugoslavijo. Mnogi med njimi pa se za kakšen dan ustavijo tudi v izletniških središčih ob Vrbskem jezeru, Baškem jezeru in drugih jezerih na Koroškem, kot tudi v samem Celovcu. V turističnem pogledu so torej koristi za obe sosedni državi vidne. Govoreč o ljubeljskem predoru, je deželni glavar W'edenig tudi povedal, da se pripravlja projekt za zgraditev moderne ceste od Ljubelja do podnožja na avstrijski strani. Tozadevni termin je težko precizirati, ker finansiranje še ni zagotovljeno, toda čimveč ljudi bo potovalo skozi ljubeljski predor, toliko večje bodo zahteve po tem, da se uredijo ceste tudi na avstrijski strani Ljubelja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da ceste in promet zbližujejo države in ljudi, ki jim je predvsem zato, da bi se ohranil mir med narodi in na svetu sploh. Pri tem je deželni glavar izrazil željo, da bi se maloobmejni promet in drug promet med obema državama še bolj liberaliziral, da bi se okrepila prometna frekvenca, ki se je že letos v primerjavi s prej povzpela na rekordno raven. Dosedanji rezultati vzbujajo upanje, da bodo nadaljnji dogodki nedvomno vodili k intenzifikaciji gospodarskega sodelovanja sosednih območij obeh držav, saj je to v obojestranskem interesu. Glede kulturnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, ki se uspešno razvija že dobrih deset let, je deželni glavar dejal: Kot je znano, prihajajo ljubljanski umetniki v Celovec dvakrat spomladi in dvakrat jeseni, medtem ko glasbeni interpretatorji iz središča Koroške prav tolikokrat gostujejo v Ljubljani. To je stalna oblika sodelovanja med Slovenijo in Koroško. Menimo, da je treba to kulturno sodelovanje, ki zajema razen izmenjave glasbenih umetnikov tudi prireditve likovnih in drugih ustvarjalcev, še bolj razširiti. Ob koncu razgovora je deželni glavar We-denig izrazil prepričanje, da bodo dobri sosedski odnosi med obmejnimi območji obeh držav pozitivno vplivali na nadaljnji potek medsebojnega sodelovanja Koroške in Slovenije na vseh področjih. To še toliko bolj, ker na jugoslovansko-avstrijski meji ni nikakršnega razloga, da bi se skalili meddržavni odnosi in mir v tem delu Evrope. Politika miroljubnegasožitja bo dobila na bližnji konferenci nevezanih držav nove pobude Za konferenco predsednikov držav in vlad nevezanih držav, ki se bo začela 5. oktobra v Kairu, so priprave v zaključni fazi in je že znano, da se bo te konference udeležilo tudi dobrih 30 držav, katere na prvi konferenci nevezanih držav v Beogradu še niso sodelovale. Ravno v tem povečanju števila sodelujočih držav pa se najbolj vidno demonstrira uspešni prodor načel politike miroljubnega sožitja, ki je v razmeroma kratki dobi treh let od beograjske konference prodrla v celo vrsto novih držav in predstavlja danes na svetovni politični pozornici silo, mimo katere pri reševanju velikih mednarodnih problemov v bodoče nihče več ne bo mogel. Kairslka konferenca neangažiranih držav bo morala izpolniti važne naloge. Položaj v svelu se je od trikrat, ko so te države prvič združeno stopile pred svetovno javnost ■itn delkiariiraile načela miroljubne koeksistence, bistveno spremenil. V Katru bodo morali Zavzeti ustrezno stališče do vseh teh sprememb v mednarodnih odnosih ter na novo formulirali vlogo in naloge neangažiranih držav v novih pogojih v svetu. Predvsem pa bodo morali med seboj na ši rolko izmenjati mnenlja o vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu konference, ter uskladiti sta-liča, ki bodo izražena v zaključnih dokumentih druge konference neangažiranih držav. Te države se trudijo, da bi politika miroljubne koeksistence postala splošna norma v mednarodnih odnosih. Vendar pa trenutno v svetu še ne prevladuje enotno mnenje o bistvu te politike in jo zato tudi še zelo različno tolmačijo. Zato bo treba v Kairu najti jasno skupno formulacijo za dejansko vsebino miroljubne k o eksistence, katere važno vlogo v svetovni politiki izpričuje dejstvo, da se z načeli miroljubne koeksistence bavi celo OZN, ki je na pobudo jugoslovanskega predsednika Tita imenovala poseben odbor z nalogo, da pripravi kodifikacijo načel miroljubne koeksistence. 'Pomena in vloge te politike se čedalje bolj zavedajo tudi že v tistih državah — posebno v Evropi — kjer sicer skušajo ne-angažirane države in njihovo politiko miroljubne koeksistence prikazovati kot neki »tretji svet". V današnjem čedalje tesneje povezanem svetu bo morala namreč tudi Evropa prej ali slej najti ta »tretji svet" — ne saimo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, marveč tudi na lastnih tleh. Kajti ravno Evropa je klasičen primer, kako globoke prepade je Ustvarila blokovska politika, prepade, ki jih je možno premostiti edindle z uveljavljanjem načel miroljubne koeksistence. Če je v zadnjem desetletju mir v marsičem temeljil na Strahu pred nevarnostjo splošne katastrofe, potem gre danes za to, da bi našli in gradili mir, ki bi temeljil na razorožitvi in na zaupanju med narodi; edino to bi biil trajen mir in resnična potreba človeštva. Zato od bližnje konference v Kairu svetovna javnost upravičeno pričakuje sklepe, ki bodo v veliki meri vplivali na bodoči razvoj v svetu. Poslanec Hans Czettel novi notranji minister Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je vodstvo SPO imenovalo posebno razsodišče z nalogo, da razsodi, ati so upravičene trditve, da je notranji minister Franz Olah kršil partijsko disciplino. Razsodišče je ob-dolžkve potrdilo in izreklo Olahu ukor, nato je vodstvo stranke sklenilo, da odpokliče Olaha iz vlade in predlaga na njegovo mesto nižjeavstrijskega poslanca Hansa Czettla za novega notranjega ministra. Vse to se je zgodilo že ob koncu prejšnjega redna, vendar je novi notranji minister prevzel posle šele ta ponedeljek, ker je OVP vztrajala na predhodni seji koalicijskega odbora. Novi notranji minister Hans Gzettel ije s svojimi 41 leti eden najmlajših ministrov, vendar ima v političnem življenju že precej izkušenj, saj je že od deta 1953 član parlamenta. »Angeli smrti“ pridejo pred sodišče Prihodnji mesec se bo v Zahodni Nemčiji spet .začel nov proces, ki ibo odkril podrobnosti nečloveškega divjanja .nacističnih zločincev med zadnjo vojno. V Dusseldorfu se )bo znašlo na zatožni klopi 11 bivših pripadnikov nacističnih enot, ki »o jim pravili tudi Franken-steini ali pa »angeli smrti«; obtoženi so iztrebljanja 700.000 poljskih Židov v zloglasnem taborišču smrti Treblinka, v katerem so med julijem 1942 in oktobrom 1943 pobili večino Židov iz varšavskega geta. V taborišču Treblinka je prišlo 2. avgusta 1943 do upora taboriščnikov, ki so pobili stražarje, zažgali taboriščna poslopja in nato pobegnili v .gozd. Toda nacistični stroj smrti zaradi tega ni prenehal z delom, kajti plinske cčlice so ostale cele in nadaljevale delo že dva meseca po uiporu. Ko je ibil varšavski geto uničen in njegovi prebivalci pobiti, je tudi Treblinka »izpolnila nalogo«; plinske celice so porušili, pripadniki židovskega delovnega bataljona so morali tam, kjer je bilo prej taborišče, zasaditi cvetje, nato pa so jih nacisti pobili, ker niso hoteli imeti prič svojega divjanja. Vendar pa je tudi Treblinko preživelo še dovolj ljudi, ki bodo zdaj na sodni obravnavi nastopili kot priče in pripovedovali o strahotah, katere so se dogajale v tem nacističnem taborišču. Znova bo ijavinost zvedela za grozodejstva, ki so jih bile zmožne nacistične zveri v člo- veški podobi. Sodišče pa bo moralo izreči sodbo na podlagi dokazilnega gradiva in izpovedi preživelih žrtev, .ki so na lastni koži okusile in z lastnimi očmi videle metode, kakršnih so se posluževali »angeli smrti«. Takih in podobnih »angelov smrti« pa je v Zahodni Nemčiji na svobodi še cela vrsta. Doslej jih še nihče ni klical na zagovor za storjene zločine, nasprotno: danes spet zavzemajo važne položaje in merodajno soodločajo pri usmeritvi današnje nemške politike. Zato mednarodna demokratična javnost z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v Nemčiji še ni bil sklenjen zakon, po katerem vojni zločini ne ibi zastareli. Če takega zakona ne bodo sprejeli, se nacističnim zločincem od prihodnjega leta dalje namreč ne ho več treba ibati roke pravice. Malta je postala neodvisna V veliko družino neodvisnih držav se je zdaij vključil tudi sredozemski otok Malta, ki je 21. 'seiptemibra portal neodvisen. Ob ffelj priložnosti so bile v glavnem mestu Malte La Valleli velike slavnosti, ob katerih pa So razni dogodki zasenčili prvo veselje nad doseženo neodvisnostjo. Malteško politiko vodita dve veliki Stranki — trenutno vladajoča nacionalna stranka in pa laburistična stranka, katera je v sedmih letih vladanja pravzaprav šele začela pravi boj za neodvisnost. Glede pogojev za pridobitev neodvisnosti pa so med obema strankama že ves čas obstojale precejšnje razlike, zalo se je razglasitev neodvisnosti tudi zavlekla. Te razlike tudi po dosegi neodvisnosti niso odpadle, kar je imelo za posledico, da je pri nedavnih slavnostih sodeloval le del prebivalstva, medtem ko je drugi del izrazil svoje mišljenje v demonstracijah. Vladajoča nacionalna stranka je v Londonu sklenila sporazum, po katerem se je na Malti formalno sicer končal 150-letni britanški kolonialni režim, vendar Anglija na otoku ne bo obdržala le svojih vojaških oporišč, marveč bo določila tudi svojega guvernerja kot namestnika britanske kraljice, 'kajti Malta bo tudi po dosegi neodvisnosti ostala v Sklopu Britanske skupnosti narodov. S tako več ali manj le formalno neodvisnostjo pa laburistična stranka ni zadovoljna in se njeni predstavniki tudi niso hoteli udeležiti slavnosti, na katerih je soprog britanske kraljice slovesno izročil listino o proglasitvi neodvisne Malte. Zmaga naprednih sil pri volitvah na Švedskem Švedska, katere vlada je že dobrih 30 let v rrikah socialistov, spada med tiste države, katerih življenjska raven je najvišja na svetu. Da je to v pretežni meri zasluga vladajoče stranke, se švedsko ljudstvo dobro zaveda, to so pokazale nedeljske parlamentarne voliitve, pri katerih so volivci znova izrekli svoje zaupa-nlje socialistom in jih kakor v zadnjih desetletjih tudi za naslednja leta potrdili kat vodilno politično silo v državi. Še več: socialisti so st tokrat priborili absolutno večino v parlamentu in imajo zdaj 117 mandatov proti 116 vseh ostalih Strartk skupaj. V novem švedskem parlamentu so posa- šte- 117 mezine Stranke zastopane z naslednjim vilom mandatov: socialrni demokrati (doslej so jih imeli 114), liberalci 40 (število njihovih mandatov se ni spremenilo), stranka centra 37 (pridobila je 3 nove mandate), konservativci 28 (dtrpeli so občuten poraz, saj so od svojih prejšnjih 39 mandatov zgubili kar 11), komunisti 8 (v primer javi z zadnjimi volitvami so prav tako pridobili 3 mandate) iin meščanska skupnost 3 (pri zadnjih volitvah ni kandidirala), medtem ko krščanskim demokratom, ki so ifokrait prav tako prvič kandidirali, ini uspelo dobiti dovolj glasov, da bi imeli svojega zastopnika v parlamentu. Slovenska narodna skupnost v Italiji nadaljuje boj za enakopravnost svojega jezika Od padca fašizma v Italiji je sicer minilo že precej lef, vendar vse kaže, da se gotovi italijanski krogi — žal so med njimi tudi visoke in najvišje državne institucije — le neradi odrekajo ukrepom, ki jih je uvedel fašistični režim. Med temi ukrepi, kateri še vedno veljajo tudi v demokratični republiki Italiji, je posebno veliko takih, ki so naperjeni proti slovenski narodni skupnosti, skratka diskriminacijski ukrepi, ki so v očitnem protislovju z ustavnimi določili današnje Italije, katera — vsaj na papirju — jamči popolno enakopravnost vsem državljanom ne glede na narodnost ali jezik. Ena izmed takih cvetk iz fašistične zapuščine je člen 72 zakonskega odloka iz leta 1939, ki prepoveduje, da bi otrokom italijanskih državljanov dajali tuja krstna imena. Da je to določilo skrajno nedemokratično, so v italijanskih vladnih krogih že uvideli, zato je senatna pravosodna komisija letos februarja odobrila popravek omenjenega člena fašističnega zakona, vendar samo v toliko, da se za krstna imena otrok italijanskih državljanov lahko uporabljajo tudi črke J, K, Y, in W, medtem ko naj bi bila uporaba slovenskih črk Č, Š in Ž, še naprej prepovedana. Ker bi bili s tem italijanski državljani slovenske narodnosti še naprej diskriminirani, Je slovenska poslanka Bernetič predložila nadaljnjo spremembo in predlagala, naj bi v omenjeni osnutek zakona vključili tudi črke Č, Š In 1, ki jih vsebujejo mnoga slovenska imena. Toda v poslanski komisiji ta predlog ni bil sprejet, zato je bil v njenem okviru sestavljen poseben odbor, katerega člane — z izjemo neofašističnega poslanca — je slovenska predstavnica s tehtnimi argumenti končno le prepričala o potrebi take spremembe. Imenovani odbor Je nato predlagal, naj bi v spremembo diskriminacijskega zakona vnesli formulacijo: Ko gre za otroke, ki so pripadniki priznanih narodnostnih skupin, se lahko imena pišejo s črkami jezikov teh skupin. Pričakovati je bilo, da bo poslanska komisija ta predlog sprejela, saj so se z njim strinjali predstavniki vseh strank razen neofašistov. Toda ne: podtajnik pravosodnega mnistrstva je izjavil, da vlada zagovarja prvotni predlog, glede uporabe slovenskih črk pa naj bi izdali le nekakšno »priporočilo". « L1 LSJ iU 'H Lil 1£1 l.< U v-exvc/nx^ Turizem enkrat drugače Glavni val letošnjega turizma je za nami in ne bo več trajalo dolgo, ko bo tudi zadnji gost zapustil naša jezera in idilične kraje širom naših dolin in njihovih obronkov. Pričenja se čas, ko prihajajo v javnost prva poročila o uspehih letošnjega turizma. Kakor ta poročila kažejo, bo letošnja turistična sezona po številu gostov in številu nočitev prekosila lansko. Pravijo, da imamo v deželi letos že nad 10 milijonov turističnih nočitev in da je bil letos v državnem merilu v prvih sedmih mesecih devizni pritok z inozemskim turizmom v višini 7,6 milijarde šilingov za 19,7 °/o večji kot lani. Iz tega sklepajo, da bodo inozemski turisti prinesli letos v Avstrijo 13 milijard šilingov v devizah, medtem ko so jih lani prinesli le 11 milijard. Tako daleč vse lepo, tako daleč vse prav. Toda zgrešeno bi bilo, če bi ob tem, nedvomno razveseljivem uspehu zaprli oči pred drugimi pojavi, ki jih je povzročil turizem, ki pa nikakor niso razveseljivi. Letos nam turizem ni dal le več gostov, več nočitev in več deviz kot lani, marveč je povzročil tudi porast — in to zelo nevaren — števila praznih turističnih postelj, prometa na cestah ter cen za turistične usluge in vsakodnevne življenjske potrebščine. Že lani je bilo ugotovljeno, da število turističnih postelj v deželi hitreje narašča kot število gostov in njihovih nočitev. Medtem se je število turističnih sob in postelj še povečalo. Še bolj pogosto kot lani smo na poti po deželi tudi v glavni sezoni naleteli na napise in zastavice, ki so kazali, da so hoteli in penzioni nezasedeni in da lahko sprejmejo nadaljnje goste na prenočišče. Še bolj čudno pa je bilo, da smo v taistih krajih naleteli na primere, kjer je gostišče zahtevalo za polni penzion ene osebe 200 in več šilingov, za 2 kavi, 2 Coca-coli in 2 osminki kisle vode pa 30 šilingov. Nadalje smo lahko naleteli na primere, da je po gostiščih in krajih, kjer so bile prazne sobe, manjkalo miz, stolov in jedilnega pribora in da so morali gostje večkrat stoje čakati po eno uro, da so lahko pokosili in povečerjali pičli obrok, ki so ga dobili postavljenega na mizo. Toda vse to v našem turizmu ni nič novega, ponavlja se vsako leto. Nerazumljivo je le, da se ponavlja vedno bolj pogosto in v vedno večjem obsegu. Na srečo si gostje to zapomnijo in pričenjajo — tudi vedno bolj pogosto — obračati hrbet takim gostiščem in ubirati pot na vas in v campinge, kjer takih »gostinskih«• manir nimajo. Gostišča s takimi manirami si sama žagajo vejo, na kateri sedijo. Nevarnejši od tega razvoja je razvoj prometa na cestah v turistični sezoni, ko se k domačim udeležencem cestnega prometa in turistom, ki pridejo v deželo, pridružijo še stotisoči, ki potujejo skozi deželo proti jugu, zlasti pa proti jugovzhodu. In teh je vedno več. Letos jih je bilo več kot lani, prihodnje leto jih bo po vsej verjetnosti še več kot letos. Zato je premalo, če zaostrujemo prometne predpise in če varnostni organi poleti povečajo kontrolo na cestah; skrajni čas je, da se resno in načrtno zboljša o mr e z-j e glavnih žil našega cestnega prometa. Koroška je bila na tem področju od ministrstva za trgovino in obnovo doslej zapostavljena. Sedaj je njegova neodložljiva naloga, da pospeši gradnjo cest na Koroškem, to tudi zaradi tega, ker mu Koroška že leta daje najmanj petino avstrijskega deviznega dotoka iz turizma za izravnavo njegove pasivne zunanjetrgovinske bilance. Med stvari, ki kažejo naš turizem v slabi luči, sodi tudi odnos do ulužbencev v gostinstvu. V premnogih primerih so le-ti ravno tako žrtev nenasitnih podjetnikov, kot pa gostje, ki pridejo k njim, in domače prebivalstvo. Lani je morala sindikalna organizacija uslužbencem gostinstva iztirjati 271 ZA STABILIZACIJO RAZVOJA NA TRGU: Liberalizacija od 1. oktobra in popust carin ■tl ijC Na Dunaju so sedaj po ministrstvih v polnem teku priprave za ukrepe za stabilizacijo razvoja na trgu, ki jih je v torek minulega tedna sklenil ministrski svet na svoji prvi seji po poletnih počitnicah. Med ukrepi, ki so v ta namen predvideni, je na prvem mestu sklep, da nadaljnja liberalizacija, ki je bila predvidena za 1. januar 1965, stopi v veljavo že 1. oktobra 1964. Blagovno listo za to liberalizacijo pripravlja trgovinsko ministrstvo. Taisto ministrstvo pa je že objavilo listo blaga, za katero je treba tudi že v bodoče imeti uvozno dovoljenje. V tej listi so navedeni rjavi premog, jedki natron, antibiotika, vžigalice, kinofilmi, jutovina, določene odeje in preproge, hišni kamni, ogledala, akumulatorji, pohištvo in pohištveni deli ter ščeti. Uvoz teh vrst blaga bo liberaliziran šele koncem 1965 in pozneje. Nerešeno je pri vsem tem še vprašanje agrarnega uvoza. Kakor izgleda, bo ostal na uvozno dovoljenje vezan še uvoz škroba, sladkorja, krompirja, jabolčnega soka ter konzerv graha in fižola. Liberalizacija tudi ne bo veljala za blago, s katerim se trguje po posebnih zakonih o gospodarstvu z mlekom in žitom. Med ostalimi ukrepi za stabilizacijo razvoja na trgu je najpomembnejši sklep ministrskega sveta o popustu pri carinah za vrsto potrošniškega blaga. Tudi tozadevna lista blaga in obseg popusta še nista znana. Ker je bil vzrok zadnjih podražitev v primanjkovanju in draginji delovne sile, je ministrski svet sklenil, da bo od februarja naprej povečal kontingent inozemskih sezonskih delavcev v Avstriji. Slednjič je ministrski svet prepovedal dajanje individualnih rabatov za blago, ki ima določeno trpežnost. V Velenju pripravljajo veliko energetsko središče V Velenju imajo sedaj, ko so kraj spremenili v naljlepše slovensko mesto in ko so močno povečali produktivnost rudnika, spet nove, zelo velike načrte, ki so jih že pričeli realizirati. Pri teh načrtih gre za projekt velikega energoketničnega kombinata, ki bo iz velenjskega lignita proizvajal plin in druge izdelke, zlasti dušično gnojilo ureo, ki se je zadnje čase v svetu uveljavilo tudi kot surovina za plastične mase, sintetična vlakna in lepila ter kot nadomestilo za beljakovinsko krmo. S plinom iz Velenja bodo — ko bo kombinat leta 1967 zgrajen — oskrbovana ta-Ikorekoč Vse večja mesta in industrijski centri Slovenije od Maribora v vzhodnem delu Slovenije do Jesenic v njenem zapadnem delu. Verjetno pa se bodo velenjskega plina posluževala tudi še nekatera avstrijska bo treba izvesti veliko gradnjo, ki bo v prvi fazi stala blizu 40 milijard dinarjev. Priprave za to gradnjo so v potnem teku, krediti so odobreni, nekateri potrebni stroji in cevi pa so naročeni v Angliji in na Češkoslovaškem. Zamisel gradnje veleplinarne v Velenju se je porodita ob težavah, ki jih ob naraščajoči proizvodnji povzroča transport premoga na eni in ob veliki potrebi po plinu v treh slovenskih železarnah, celjski cinkar- * • tisoč 469,38 šilingov zaslužkov, med letom 1960 in letom 1963 pa 1,229.770 šilingov. Lani je neki turistični podjetnik pridržal 20 uslužbencem 83.000 šilingov njihovega zaslužka. Ker niso bili vsi sindikalno organizirani, je mogel sindikat iztirjati pridržani zaslužek le za 3 uslužbence, medtem ko jih je 17 zastonj gledalo za 73.000 šilingi, za katere so bili na zaslužku prikrajšani. Ali ob takih primerih ni razumljivo, da gredo gostinski delavci za delom raje na Tirolsko, Predarlsko in v Švico, kjer bolj kot koroški podjetniki vedo, da je »perzonal vizitka podjetja« in da je treba tudi z njim dostojno ravnati? — Koroška se res veliko prizadeva za razvoj turizma, toda dokler ne bodo odpravljeni taki in podobni nedostatki, kot smo jih navedli, je nadaljnji uspešni razvoj turizma res v nevarnosti. (bi) ■ ■ I Nekaj podatkov iz statističnega letopisa OZN : Iz Statističnega letopisa Organizacije združenih narodov za leto 1963, ki je pred kratkim izšel, povzemajmo, da • se je od leta 1950 do 1962 število ljudi na svetu povečalo za 25 % in da je bilo 1962 na svetu 3 milijarde 135 milijonov ljudi; • se je v istem času obseg industrijske proizvodnje povečal za 118 %>, skupna proizvodnja električne energije pa se je med 1954 in 1962 ko je znašala 2665 milijard KV-ur, povečala za 150%; • se je v letu 1962 proizvodnja nafte povečala za 8 % in da je znašala 1,2 milijona ton, medtem ko se je proizvodnja premoga povečala samo za 2 %; • ije leta 1962 imela Sovjetska zveza 31 %, Amerika pa le 17 % celotne svetovne proizvodnje železa in da je od skupno 331 milijonov ton surovega jekla odpadlo na Ameriko 89 milijonov, na Sovjetsko zvezo pa 79 milijonov ton; • se je od leta 1948 do 1962 proizvod-pja umetnih tekstilnih Vlaken povečala 32-krat in da je Amerika v letu 1962 izdelala 41 % celome proizvodnje umetnih vlaken; • je Evropa z 88 ljudmi na kvadratni kilometer najbolj naseljena celina in da ji po vrsti sledijo Azija brez Sovjetske zveze s 64 Ljudmi, obe Ameriki z 10, in Afrika z 9 ljudmi, medtem ko prideta na Oceaniji ile 2 osebi na kvadratni kilometer. ■ ■ mesta in industrijski centri. Toda medtem ini, tovarni dušika v Rušah, v tovarni aluminija v Kidričevem in drugih industrijah na drugi strani. Te tovarne morajo plin proizvajali z generatorji' veliko dražje kat bo stol plin, ki bo po cevovodih prišel iz Velenja. Kakor ugotavljajo tozadevne študije, bo velenjski plin na mestu potrošnje še vedno za 50 % cenejši, kot je sedanji generatorski plin po tovarnah. Plinarno bo gradilo posebno poslovno združenje rudnika Velenje, termoelektrarn v Šoštanju in 40 velikih interesentov za plin. Veieplinarna v Velenju bo imela letno proizvodnjo in dobavno kapaciteto 500 milijonov kubikov plina, kar bo po kalorični vrednosti več kot je bila 1963 celotna jugoslovanska proizvodnja zemeljskega plina. Plinovodno omrežje bo imelo skupno dolžino 300 ikm. Pri vplirtjanju velenjskega lignita bodo dobili tudi vrsto pomembnih kemičnih stranskih produktov, kot so to elementarno žveplo, surovi bencin, katransko olje, surovi fenol in amoniakova voda. Tako se bo poleg plinarne v Velenju razvila še pomembna industrija. V prvi fazi je predvidena tovorna dušičnih gnojil, ki bo letno lahko dala okoli 12.000 ton amonsulfata in oikoili 46.000 ton uree ali sečnine, ki ima največji odstotek dušika in ki se tudi vedno bolj uveljavlja kal surovina za razne sintetične izdelke in kot nadomestilo za beljakovine v živalski krmi. Uresničitev velenjskega projekta odpira slovenski industriji nove perspektive za preskrbo z energijo in za razširitev industrijske in kmetijske prozvodnje v Sloveniji sploh. 190 milijonov ERP-kreditov za kmetijstvo Kreditna komisija ERP-fonda za kmetijstvo in gozdarstvo je za gospodarsko leto 1964-65 dala 190 milijonov šilingov kreditov na razpolago. Ti krediti so namenjeni za racionalizacijo kmetijstva ter za obdržanje in izboljšanje donosov v gozdarstvu. Kreditov so lahko deležni tako zasebni kmetje kot kmetijske skupnosti. Krnet kot zasebnik ima iz teh sredstev kredite na razpolago za nabavo strojev in orodja, ki prihrani delovno silo, za ukrepe pri preusmeritvi kmetovanja, za ukrepe, ki so potrebni po zložitvi zemljišč, za gradnjo tovornih potov in žičnic ter silosov za zeleno krmo, za ojačenje električnega omrežja in za ureditev stanovanj za svoje uslužbence. Kmetijske skupnosti lahko dobijo v tej akciji kredite za p opravljal niče kmetijskih strojev, za gradnjo žitnih silosov, sušilnic, skladišč in sotitirnih naprav za krompir ter silosov za gnojila. Kredite za povečanje poslopij je treba vrniti teikom osmih lot, one za silose, poprav-ijalnice strojev in za elektrifikacijo tekom 10 let, za popolnoma nove gradnje in za tovorna pota pa tdkom 12 do 15 let. Obrestna mera je na splošno določena s 5 %. Le v primeru elektrifikacije, gradnje tovornih potov in žičnic ter stanovanj za kmetijske delavce in za ukrepe po zložitvi zemljišč je obrestna mera znižana na 3 %. osi rokco) svecu ZAGREB. — Državni sekretar v ministrstvu za trgovino in obnovo dr. Kotzina je prejžnji teden obiskal mednarodni velesejem v Zagrebu, kjer je bila udeležena tudi Avstrija. Ob prihodu v Jugoslavijo so člana avstrijske vlade pričakali pred ljubeljskim predorom predstavniki zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Državni sekretar dr. Kotzina se je na poti v Zagreb ustavil tudi v Ljubljani, kjer mu je priredil večerjo podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino Boris Snuderl. BRUSELJ. — Zunanji ministri Šestih držav, ki so vključene v Evropsko gospodarsko skupnost, so imeli v Bruslju prvo sejo po poletnih počitnicah, na kateri so obravnavali kot glavno vpraSanje združitev treh zahodnoevropskih institucij — Evropske gospodarske skupnosti, Evratoma in Skupnosti za premog in jeklo. Pri tem so ugotovili, da se s tako združitvijo sicer vsi strinjajo, vendar bo treba premostiti Se Številne ovire. RIM. — Predstavniki socialističnih in socialdemokratskih strank držav-čianic EGS so na kongresu v Rimu razpravljali o političnih in gospodarskih problemih v perspektivi demokratičnega razvoja in politike EGS, za kar se zavzemajo socialistična gibanja teh držav. Kongresa Rmale socialistične internacionale” se je udeležilo okoli 150 delegatov. BEOGRAD. — Jugoslavija se je kot asociirana članica pridružila Svetu za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV) in se bo sodelovanje — kakor je bilo poudarjeno v uradnem sporočilu — razvijalo po načelih enakopravnosti in medsebojnih koristi. Tozadevni sporazum se nanaša na vprašanja zunanje trgovine, valutno-finančnih odnosov, črne in barvne metalurgije, strojegradnje, kemijske industrije in koordinacije znanstvenih in tehničnih raziskav. DUNAJ. — Na zasedanju generalne konference mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), ki ima svoj sedež na Dunaju, je prišlo do ostrih prerekanj, ko so razpravljali o predlogu, da bi namesto For-moze sprejeli v organizacijo LR Kitajsko. Zahtevo za sprejem LR Kitajske so podprle vse socialistične države ter Francija, Pakistan in Burma, vendar je bil predlog na zahtevo ameriškega predstavnika, ki je dejal, da mora agencija razpravljati .samo o stvareh znanstvenega značaja”, znova zavrnjen. Prihodnje zasedanje generalne konference bo leta 1965 v Tokiu na Japonskem. NEW YORK. — Na sestanku skupine azijskih in afriških držav v OZN so sklenili ustanoviti poseben odbor, ki bo skušal s pristojnimi funkcionarji poiskati ukrepe, s katerimi bi zagotovili varnost afriških diplomatov v OZN. V zadnjih letih je prišlo namreč že večkrat do napadov ameriških rasistov na diplomatske predstavnike nekaterih afriških držav. DŽAKARTA. — Večja skupina poslancev namerava v filipinskem kongresu zahtevati od vlade, na) revidira vrsto sporazumov z Ameriko. Predvsem gre za sporazum o najemu vojaških oporišč na filipinskem ozemlju, kakor tudi za sporazum o skupni obrambi in trgovinskih olajšavah ameriških državljanov na Filipinih. BONN. — V Zahodni Nemčiji je prišlo do novih medstrankarskih trenj, ker so bila brez vsakega uspeha prekinjena pogajanja med predstavniki Vzhodne Nemčije in zahodnega Berlina o prepustnicah za obiske zahodnih Nemcev v vzhodnem Berlinu. Krivdo za neuspeh teh pogajanj valijo zastopniki Svobodne demokratske stranke na kanclerja Erharda, kateri je v nekem govoru izjavil, da zavzemata Svobodna demokratska stranka in Socialdemokratska stranka .kapitulantsko stališče” na berlinskih pogajanjih. BEOGRAD. — Prihodnje leto od 30. avgusta do 10. septembra bo v Beogradu konferenca OZN za demografske probleme, katere namen bo opozoriti na nekatere populacijske probleme, zlasti pa na njihovo zvezo z gospodarskim in socialnim razvojem v svetu. Doslej se je prijavilo za konferenco že 870 udeležencev: 35 iz Afrike, 113 tz Azije, 11 iz Oceanije, 270 iz Severne in Južne Amerike ter 380 iz Evrope. Združeni narodi in specializirane agencije bodo poslale na konferenco 60 strokovnjakov, pričakujejo pa, da bo prispelo še okrog 300 nadaljnjih prijav. DUNAJ. — Zadnji ponedeljek je prispel na večdnevni privatni obisk indonezijski predsednik Sukar-no, ki bo z Dunaja odpotoval najprej v Rim in nato v Kairo, kjer bo vodil indonezijsko delegacijo na konferenci neangažiranih držav. V spremstvu predsednika Sukarna so trije ministri. BERLIN. — V starosti 70 let je umrl predsednik ministrskega sveta Vzhodne Nemčije Otto Grotewohl, ki je dalj časa bolehal za levkemijo. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je moral vrsto vladnih poslov že prej Izročiti svojemu namestniku Stophu. BEOGRAD. — Po nedavnem kratkem obisku predsednika državnega sveta Vzhodne Nemčije Walterja Ulbrichfa, kateri se jo sestal tudi s predsednikom SFRJ Titom, biva zdaj na uradnem obisku v Jugoslaviji predsednik Češkoslovaške Antonin Novotny. Med obiskom, ki bo trajal do jutri, so bili na sporedu ogledi raznih zanimivosti v Beogradu fer v Srbiji, Sloveniji in Hrvalski. Obo predsednika in drugi visoki predstavniki obeh držav so izmenjali mnenja o medsebojnih odnosih ter o najvažnejših problemih sedanjega mednarodnega položaja. BUDIMPEŠTA. — Na povabilo madžarskega predsednika Doblja je obiskal Madžarsko etiopski cesar Halle Selasie, ki je Imel z madžarskimi vaditelji razgovore o raznih aktualnih vprašanjih. ALŽIR. — V nedeljo so bile v Alžiriji druge parlamentarne volitve od razglasitve neodvisnosti države. Valitev se Je udeležilo več kot 90 •/• volilnih upravičencev, ki so oddali glasove za 139 kandidatov alžirskega osvobodilnega gibanja FLN in s tem znova izrekli zaupanje Ben Beli In njegovi politiki. VARŠAVA. — Predsednik belgi|tkega senota Paul Struye je med svojim obiskom na Poljskem izjavil, da mora vsak, ki želi mir v Evropi in v svetu, priznati sedanjo mejo med Poljsko In Nemčijo, kajti ta meja je realnost. v-exvc/ru^ »Kulturni dvc>bcj“ MED AMERIKO IN SOVJETSKO ZVEZO Navadno si pri presoji odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo predstavljamo obe velesili le kot politična predstavnika dveh velikih blokov — Zahoda in Vzhoda — ki se bojujeta za politično vodstvo v svetu. Toda med njima se bije se drug boj, kateri pa ni tako nevaren kot politični, ki prihaja do izraza v raznih odtenkih tako imenovane »hladne vojne«; gre za več ali manj skriti boj na področju kulture, prosvete in predvsem znanosti. Če si ta »boj« nekoliko bliže pogledamo, potem bomo tudi lažje razumeli, od kod uspehi obeh velesil v sodobni tehniki in zlasti pri osvajanju vesolja. Obe največji industrijski in tehniški sili sveta posvečata namreč velikansko pozornost izobrazbi svojih strokovnih, tehniških in znanstvenih kadrov. V pogledu kvalitete in "števila "šolanih strokovnjakov pa trenutno prednjači Sovjetska zveza: v Sovjetski zvezi se danes "sola okrog 40 milijonov otrok in mladih ljudi med sedmim in osemnajstim letom, medtem ko v Ameriki obiskuje "sole le 37 milijonov prebivalcev; vsako leto zapusti sovjetske fakultete in univerze 750.000 novih znanstvenikov in strokovnjakov, medtem ko jih je v Ameriki vsako leto 480.000; v enem letu dobi Sovjetska zveza 120.000 novih inženirjev in Amerika le 60.000; končno znaša v Sovjetski zvezi število študentov 5 milijonov, v Ameriki pa 3,8 milijona. Visoki znanstveni in strokovni kadri se formirajo v Sovjetski zvezi in Ameriki na fakultetah, univerzah, znanstvenih inštitutih in visokih šolah. V Sovjetski zvezi je 40 univerz, ki predstavljajo množične študentske metropole. Sovjetske oblasti zastopajo namreč mnenje, da je bolje koncentrirati študente v manjšem številu velikih znanstveno-pedago-ških centrov z uglednimi predavateljskimi kadri, kot pa jih drobiti na sto manjših krajevnih fakultet in univerz, katerih kvaliteta pouka in materialne možnosti so skromnejše. Nasprotno pa imajo v Ameriki 2000 univerz in ustanov za višjo izobrazbo, od katerih daje 306 ustanov izobrazbo, ki je enaka evropski univerzitetni izobrazbi. Najmočnejši znanstveno-pedagoški center Sovjetske zveze je moskovska univerza, ki je hkrati tudi največja univerza na svetu. V njej pridobiva izobrazbo 270.000 študentov, ki poslušajo predavanja 10.000 profesorjev v 80 jezikih. Študentom sta na voljo 102 inštituta, ki predstavljajo najmočnejšo znanstveno-peda-goško koncentracijo na svetu. Samo na Lomo-nosovi univerza je zbranih 22.000 študentov, ki obiskujejo 12 fakultet. Ta univerza je 15-krat večja od Kolumbijske v Ameriki in pokriva površino 150 hektarov, ima 460.000 kvadratnih metrov kamnite površine, 150 km hodnikov, 107 dvigal in knjižnice s skupno 50 milijoni knjig. Vrh univerzitetnega stolpa je visok 206 m in če bi kdo želel preživeti v vsaki dvorani te sodobne znanstvene piramide le po en dan, bi moral prebiti na Lomo-nosovi univerzi kar 60 let. V univerzitetni zgradbi je na tisoče amfiteatrov, kabinetov, velikanskih diskotek, skladišč, kuhinj, gledaliških in filmskih dvoran, muzejev, astronav-tičnih observatorijev in drugih potrebnih lokacij. Moskovčani s ponosom ugotavljajo, da je Lomonosova univerza čebelnjak, v katerem se pripravlja 21. stoletje. Srce tehniške moči Amerike pa je privatni Tehniški inštitut v Massachusettsu. To je najmodernejše in v pogledu znanstvenih kadrov najvažnejše središče sveta. V Massachusettsu se izobražuje 6000 ameriških in tujih znanstvenikov iz 70 dežel. Uporabljajo najsodob- »■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Slovenski kulturni dom v Trstu bo predvidoma dograjen še letos jeseni Tržaški Slovenci in z njimi vsa slovenska narodna skupnost v Italiji se že veseli pomembnega dogodka, ko bo v Trstu končno dograjen novi slovenski kulturni dom. Njegovo izgradnjo je prevzela Italija, da bi vsaj delno popravila škodo, ki so jo Slovenci utrpeli v dobi fašizma, katerega nastop v Trstu se je začel prav s požigom nekdanjega slovenskega kulturnega doma. Gradnja novega doma se vleče že dolga leta; vedno spet so se pojavile težave — potrebne in nepotrebne, letos jeseni pa bo po vseh predvidevanjih končno le tako daleč, da bodo Slovenci v Trstu in v Italiji dobili svoje novo kulturno središče. Novi slovenski Kulturni dom v Trstu bo imel poteg drugih prostorov gledališko dvorano s 500 sedeži, ki bo najmodernejša, kar jih je hite po vojni zgrajenih v Italiji. Prav taiko bodo v novem domu urejeni prostori za upravo gledališča, delavnice in drugi pomožni prostori ter tekali za razne slovenske institucije, kot je na primer Študijska knjižnica in podobne. V prvi vršiti pa bo novi dom nedvomno služil Slovenskemu gledališču, Iki je kljub številnim težavam (pomanjkanje lastnih prostorov je gledališče silite v stalno „go- stovanje" po tujih dvoranah) doseglo splošno priznano umetniško raven, o kateri smo se lahko prepričali tudi pri nas na Koroškem. Vodstvo gledališča se v tej zvezi že bavi z načrti za bodoče delovanje: načrtno bodo povečati število obiskovalcev, uvedli bodo abonmaje, zasnovali moderne komorne in eksperimentalne predstave ter podobno gledališko dejavnost, Skratka ustvariti hočejo vsestransko moderno gledališče, ki bo lahko z uspehom izpolnjevalo zahtevne naloge priznano pomembne umetniške ustanove v Trstu. KU1TURPC DROBA D£ 0 Zvezni prezident dr. Schfirf Je prejinjo soboto od* pri na Dunaju novo diplomatsko akademijo, na kateri se bodo mladi diplomati, ki so zaključili visokošolske študije, pripravljali za svoj poklk. Na novi ustanovi Jesenska razstava V CELOVŠKEM DOMU UMETNIKOV Koroško umetniško društvo je tudi za letošnjo jesen pripravite posebno razstavo, s katero predstavlja javnosti bogat in pester izbor dejavnosti koroških likovnih umetnikov — slikarjev in grafikov. Na razstavi je zastopanih Skupno 25 umetnikov (da je med njimi osem žensk, je vsekakor zanimivo), število slik in grafik pa znaša 93, medtem ko plastika tokrat ni zastopana. Take razstave v celovškem Domu umetnikov imajo že večletno tradicijo in so se doslej vedno dobro obnesle. To je nedvomno pričakovali tudi od sedanje prireditve, saj se mnogi „sta-ri” znanci galerije predstavljajo z novimi deli. Izbor je vsekakor posrečen in nudi talko po tematiki kakor tudi po tehniki zanimiv prerez sodobnega Ustvarjanja ina področjih slikarstva in grafike. Razstava je odprta do 4. oktobra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. bodo poleg avstrijskih državljanov lahko študirali tudi inozemci (ena tretjina od skupnega števila slušateljev) in vlada že sedaj veliko zanimanje zlasti v arabskih deže* lah, v Indiji in na Japonskem. Z delom bo akademija začela meseca januarja, sprejemni izpiti pa so letos novembra. 0 Na hiši v Berlinu, kjer so pred 42 leti predvajali prvi zvočni film na svetu, so pred nedavnim odkrili spominsko ploščo, ki je posvečena »očetom zvočnega filma”, trem berlinskim inženirjem. 0 Na posledicah prometne nesreče je v graški bolnišnici umrl dr. Karel Dobida, ravnatelj ljubljanske Narodne galerije. Kot dober poznavalec slovenske in evropske umetnosti je dr. Dobida sodeloval s strokovnimi članki in razpravami v raznih časopisih in revijah, izdal je monografiji o Božidarju Jakcu in Hinku Smrekarju, udejstvoval pa se je tudi kot priznan prevajalec iz francoščine. 0 Maribor si je za novo koncertno sezono zogotovil kar dva svetovno znana orkestra: včeraj so gostovali češki filharmoniki iz Prage, ki so pod vodstvom dirigenta Karla Ančela izvajali Prokofjevo Klasično simfonijo, Stravinskega Petruško in Dvorakov koncert za violino, februarja prihodnjega leta pa bodo imeli Mariborčani v gosteh bamberške simfonike, ki bodo pod vodstvom dirigenta Josepha Keilbertha izvajali Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, Beethovnovo Peto simfonijo in Straussovega Don Juana. Deželne štipendije za dijake srednjih šol Koroška deželna vlada je rudi za šolsko leto 1964-65 razpisala štipendije za Obiskovalce srednjih in strokovnih šol, in sicer za dijake, ki Obiskujejo gimnazijo, realno gimnazijo ali realko, za dijake učiteljišča in muzično-pedagoške realne gimnazije ter za dijake na srednjih strokovnih šolaih. Za enkratne štipendije, ki jih bo deželna vlada podelila spomladi 1965, lahko zaprosijo dijaki omenjenih šol, če imajo svoje redno bivališče na Koroškem in so avstrijski državljani. Dijaki gimnazije, realne gimnazije in realke lahko zaprosijo za štipendijo od 2. letnika naprej, če v spričevalu 1. letnika niso imeli več kot tri »zadostne«; dijaki ostalih srednjih šol pa lahko zaprosijo za štipendijo že v 1. letniku in bodo uspeh svojega šolanja morali dokazati s spričevalom prvega tri-■mestra ali semestra, v katerem prav tako ne smejo imeti več kot tri »zadostne«. Prošnje z naslovom »Amt der Karnt-ner Landesregierung, Abteiilumg 5, Kla-genfurt, Amulfplatz« je treba vložiti pri vodstvu šole najkasneje do 10. oktobra 1964. V prošnji je treiba navesti: število nepreskrbljenih otrok; pri dijakih, ki so doma izven sedeža šole, mesečne voznine ali mesečni prispevek za bivanje v dijaškem domu oz. pri zasebnikih. Priložiti je treba življenjepis dijaka; overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala (dijaki 1. letnika morajo spričevala prvega trimestra ali semestra naknadno predložiti uradu deželne vlade); potrdilo o dohodkih staršev (potrdilo o zadnji plači oz. mezdi, odrezek prenakazila zadnje rente oz. pokojnine, pri kmetih zadnji davčni odlok oz. potrdilo o enotni vrednosti kmetijskega premoženja). nejše tehnične metode glede na atome, vesoljsko prehrano in kozmično medicino, pa tudi na drugih znanstvenih področjih. Inštitut ima najmodernejše znanstveno-raziskovalne laboratorije na 2ahodu. V raznih ekipah preučujejo na tisoče programov, ki predvidevajo, da bo imenovani inštitut postal svetovni center za elektronske in nuklearne raziskave ter osnovna baza, iz katere se bodo ljudje napotili v vesolje. Knjiga v sodobnem svetu Pod fem naslovom je v Parizu zasedal letošnji mednarodni kongres knjigotržcev, ki je zlasti poudaril pomen UNESCO, organizacije Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo, kot mednarodne organizacije, katere naloga je izboljševati menjavo misli v besedi in sliki ter zagotoviti vsem narodom dostop do tiskane besede, objavljene kjerkoli na svetu. Generalni direktor UNESCO Rene Maheu je ob tej priložnosti povedal, da je trenutno svetovna proizvodnja knjig koncentrirana v desetih deželah in da skoraj tri četrtine (70 odstotkov) vseh prevodov zavzemajo štirje jeziki — angleščina, ruščina, francoščina in nemščina. Podatki nazorno kažejo, je dejal Maheu, da je prišel čas, ko morajo razvite dežele pripraviti načrte za izdajanje, tisk in razdeljevanje knjig. UNESCO vrši to poslanstvo predvsem v Južni Aziji In v Afriki, kjer podpira razvoj tiskarstva in knjigotrške mreže. Toda prizadevnost je za zdaj preskromna in jo je treba čim prej povečati in razširiti, kajti nanaša se na dejavnost, ki jo čakajo velikanske naloge". Tehničnega razvoja, ki je omogočil tisk knjig v visokih nakladah in v zelo kratkih rokih, kar pomeni tudi ustrezno nižjo ceno, morajo biti čimprej deležne vse dežele v razvoju, kjer se nauči vsako leto pisati in brati mnogo milijonov ljudi, tako otrok kakor odraslih. Kakor dnevni tisk, radio, televizija in film so tudi knjige zelo pomembno množično sredstvo n apodročju prosvete in kulture. Največje mesto sveta se pripravlja na olimpijske igre Japonska prestolnica Tokio — s svojimi 10 milijoni prebivalcev največje mesto na svetu — se že mesece mrzlično pripravlja na veliki dogodek: XVIII. olimpijske poletne igre, ki se bodo začele 10. oktobra. Iz vseh delov sveta — zastopanih bo 94 držav — bodo prispeli športniki, ki se bodo pomerili v najrazličnejših panogah in v olimpijskem duhu tekmovali za najvišje naslove, ki jih podeljujejo v športu. Poleg tisočev športnikov pa pričakuje Tokio seveda tudi deset- in stotisoče gledalcev, ki bodo na licu mesta spremljali športni »dogodek leta«. In Tokio se za to veliko srečanje temeljito pripravlja. V največjem človeškem mravljišču, kakor Tokio zaradi njegovih deset milijonov prebivalcev tudi imenujejo, ze skozi tedne in mesece dan in noč brnijo stroji. Treba je bilo urediti športne naprave, treba je bilo poskrbeti za prometne zveze in treba je bilo celo mesto pripravki za trenutek, ko se bo za deset dni spremenilo v prizorišče olimpijskih iger. Tekme se bodo odvijale na treh krajih: v olimpijskem parku Heiji, v športnem parku Komazava (osem kilometrov zahodno od mesta) in v športnem središču Jojogi pri olimpijski vasi. Ureditev vseh športnih naprav je zahtevala mnogo naporov; nekatere objekte so morali zgraditi na novo, druge pa obnoviti in razširiti. Osrednji stadion, na katerem bodo atletske tekme in še vrsta drugih večjih prireditev, je bil razširjen, tako da lahko sprejme kakih 90.000 gledalcev. Poleg tega so zgradili še dva manjša in pokrita objekta: v enem, kjer je prostora za 15.000 ljudi, bodo plavalne tekme, v sosednjem pa bodo košarkarske prireditve. Po arhitektonski plati sta tako čudovito grajana, da bosta med strokovnjaki vzbujala nedvomno veliko pozornost. Streha plavalnega stadiona spominja na velik list in se opira samo na dva stebra, med katerima je razpet edinole jeklen kabel. V športnem parku, ki se razprostira na 415.000 kvadratnih metrov površine, pa so poleg nogometnega stadiona uredili tudi igrišče za hokej, atletsko stezo, manjši plavalni bazen in odbojkarsko igrišče. Največja atrakcija na tem prostoru je dvorana, v kateri bodo tekme med rokoborci; prekrita je namreč z osemkot-no streho. Velik problem je v okviru priprav za olimpijske igre predstavljalo vprašanje prometnih zvez. Ceste v Tokiu niso več kos zahtevam prometa, ki se razvija na njih. V uličnem prometu zabeležijo vsako leto nad tisoč smrtnih žrtev; zaradi zastojev, preusmeritev in zamud je na območju Tokia vsak dan kakih petdeset nezgod in nesreč z ranjenci in materialno škodo. Zato so mestni očetje Tokia namenili precejšnja sredstva, da bi zboljšali prometne razmere. Zgradili so 22 novih ulic in cest — tista, ki povezuje športna središča, je v očeh strokovnjakov zadnja beseda tehnike, in 23 kilometrov dolgo železnico na eni tirnici. Od letališča do središča mesta je bilo celo uro vožnje z avtomobilom; z izgradnjo novib cest pa se je ta razdalja skrajšala za dobre pol ure. In končno so organizatorji prepričani, da bodo zadovoljivo rešili tudi problem parkiranja. Za športnike je bila urejena posebna Olimpijska vas, in sicer v bližini največjega stadiona, ki bo lahko sprejela 6500 tekmovalcev in 700 tekmovalk. To naselje je pravzaprav preurejeno ameriško vojaško tabori- šče in je razdeljeno na dva dela. V stanovanjskem delu bodo tekmovalci in tekmovalke živeli vsak zase, v drugem splošnem delu, kjer je velika jedilnica, gledališka dvorana in drugi zabaviščni prostori kakor tudi pomožni prostori za trening, pa bodo tekmovalci obeh spolov lahko Skupaj, kar je novost pri olimpijskih igrah. Kakor vsi prejšnji organizatorji olimpijskih iger, so se tudi Japonci morali spoprijeti s problemom glede prehrane oziroma različnih navad in okusov. Dve veliki dvorani sta bili razdeljeni na 16 restavracij, v katerih bodo na voljo vsa še tako različna jedilla. Tokio odnosno njegovi odgovorni predstavniki pa so stali še pred drugim težkim problemom: to je moralna plat. Kajti nočno življenje v japonski prestolnici ni brez nevarnosti. Število žensk, katerih poklic sodi v noč, gre v tisoče, katerim se pridruži še kakih 35.000 žeparjev, zvodnikov in gangsterjev. Varuhi reda in postave so tudi na tem področju izvedli primerne »priprave« — zaprli so nekaj lokalov ter prijeli kup gangsterjev in še več razpečevalcev pornografske literature. Kljub .temu pa čaka v Tokiu na goste še vedno kakih 1200 nočnih lokalov, ki slovijo zaradi predelkov, udobno opremljenih, po želji zasedenih in zastrtih z mehko zaveso, dalje 19 tisoč okrepčevalnic z ljubeznivimi strežnicami, 4000 »lokalov za kratke pomenke« in vrsta podobnih »atrakcij«. Za sprejem tujih gostov seveda primanjkuje tujskih sob, zato preurejajo tudi razne krčme, mladinske domove in podobne lokale, v prenočišča pa bodo spremenjene celo zasidrane ladje. Končno povzroča prirediteljem mnogo skrbi problem sporazumevanja in orientacije, kajti zelo malo je objektov in ulic v japonski prestolnici, kjer bi bili nameščeni napisi v latinici. Vendar računajo, da bo pri tem pomagala tradicionalna japonska ljubeznivost s tem, da bodo angažirali armado raznih vodičev, ki govorijo svetovne jezike. Tokio, ki je že mesece največje gradbišče na svetu, se bo torej v dveh tednih dostojno predstavil kot prizorišče olimpijskih iger. Od japonske vlade do mestne občine državnega glavnega mesta pristojni či-nitelji niso varčevali ne z napori in •tudi ne z denarjem: napravili so vse, kar je bilo možno, da bo Tokio tudi v bližnjih slavnostnih dneh manifestiral svoj položaj kot največje mesto sveta. 4 _ Štev. 39'(1155) 25. september 1964 Karel Doberšek V sredo minulega tedna je na Prevaljah umrl znani slovenski pedagoški in zadružni delavec Karel Doberšek, ki ga je dobro poznalo tudi nase prebivalstvo po Podjuni, pa tudi po Rožu, kjer je kot mlad učitelj služboval. Doberšek se je rodil leta 1889 v Lesah pri Prevaljah kot sin rudarja. Po maturi na celovškem učiteljišču je najprej leta 1908 prevzel učiteljsko mesto v Podgorjah ter pozneje služboval na Ojstrci pri Dravogradu in v Žvabeku. Od leta 1920 je bil učitelj na Prevaljah in na Lesah. Kot učitelj je leta 1929 napisal razpravo »Vpliv socialnih razmer na otroka« in se z njo za vselej zapisal v zgodovino slovenske pedagoške literature. Mimo svojega učiteljskega poklica se je Doberšek posvetil tudi družbenim in zadružnim vprašanjem ter širil med delavstvom in kmeti svoje okolice napredno misel. Kot tak je bil leta 1935 izvoljen za poslanca v beograjsko skupščino in bil v njej do leta 1938 v vrstah opozicije proti Stojadinoviču. Zaradi svojih naprednih idej, ki jih je neprenehno širil, je bil leta 1940 obsojen na 13 mesecev zapora. Leta 1941 pa so ga gestapovci izgnali v Srbijo, od koder se je vrnil po osvoboditvi in znova globoko zaoral brazde svojega dela zlasti na področju zadružništva. V svojem burnem življenju je Karel Doberšek ostal vedno preprost in skromen. Njegovo ljudstvo ga je cenilo kot neumornega in tihega a vedno zravnanega borca za napredek delovnih ljudi, za njihove pravice in za boljši, pravičnejši svet. Kot tak bo ostal dolgo v spominu vsem, ki so ga poznali. KMETOVALCI! V nedeljo se srečamo pri Lojzetu Trunku v Žužalčah! Tam se zberemo do druge ure popoldne. Točno ob 2. uri bomo ne-glede na zamudnike pričeli z ogledom kmetije in demonstracijo dela z vozom samonakladalnikom in razkla-dalnikom ter polnjenjem in praznjenjem Alkosila. Pridite z osebnimi avtomobili! V Žu-žalče odcepi asfaltirana občinska cesta z Rožanske ceste med Maloščami — Mallestig in Brnco — Fiirnitz. Vsi odcepi v Žužalče bodo označeni s kažipotom s črkami „SKZ". Slovenska kmečka zveza SPZ NAZNANJA Slovensko prosvetno društvo »Bilka" Vabilo v BilčovIU V nedeljo, 4. olktobra 1964, nais bodo obiskali prosve-laši Delavskega prosvetnega društva »Svoboda” iz Hrušice pni Jesenicah. Gostje bodo ob 3. uri popoldne nastopili v dvorani pri M -i ik I a v ž u v Bilčovsu s kulturno prireditvijo. Na sporedu: veseloigra, narodni plesi, petje in godba. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni. * Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Vabilo v Šk0,i4ah V soboto, 3. oktobra 1964, zvečer ob pol osmi uri bo v dvorani pri Schutzu gostoval Harmonikaški zbor ..Slovenski dom Triglav" iz Karlovca Vse ljubitelje te vrste instrumentalne glasbe in vse prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor * Slovensko prosvetno društvo Radiše Vabilo V nedeljo, 4. olktobra 1964, bo kot gost našega društva nastopil v dvorani pri cerkvi Harmonikaški zbor .Slovenski dom Triglav" Iz Karlovca Začetek koncerta ob 14.00 uri. K obilni udeležbi vabi odbor DR. OTMAR RUDAN ČASTNI OBČAN UNIVERZE V GRAZU V začetku letošnjih visokošolskih tednov na Koroškem je bila v Celovcu slavnost, na -kateri je rektor univerze v Grazu podelil kulturnemu referentu koroške deželne vlade, dvornemu svetniku dr. Otmarju Rudanu naziv častnega občana te univerze. S tem imenovanjem mu je bilo izrečeno priznanje za njegova prizadevanja na področju visokošolskih tednov na Koroškem. V petnajstih letih za 22,2 odstotka manj kmetij Koroški kataster kmetijskih obratov, ki je bil napravljen leta 1949, ne odgovarja več resnici položaja v koroškem kmetijstvu. Do tega zaključka je prišel inšpektorat za kmetijstvo in gozdarstvo pri koroški deželni vladi, ko je sistematično kontroliral deset koroških občin. Pri tem je ugotovil, da je v občinah Št. Štefan pri Zilji, Blače, Bistrica na Zilji, Goriče in Straja vas ter v občinah Rožek, Horzendorf, Reisberg, Ladi-nig in Aichberg med letom 1949 in letom 1963 od 969 kmetij prenehalo obstojati 215 kmetij. V teh desetih občinah je torej število kmetij v zadnjih 15 letih padlo za 22,2%. Lastniki so prenehali z vsako kmetijsko proizvodnjo, večinoma nimajo več gospodarskih poslopij, v kolikor pa jih še imajo, jih koriščajo za druge namene, večinoma za skladišča in garaže. V ravnini so zemljišča prodali kot stavbene parcele ali pa jih dali v zakup. Deloma so jih tudi pogozdili. Gorske kmetije v Labotski dolini so bile spremenjene v pašišča in so prenehale s pridelovanjem sena. Gospodarska poslopja propadajo. Velikost opuščenih kmetij se giblje med enim in tridesetimi hektarji. Vzrok za opustitev kmetovanja je bil skoraj vedno primanjkovanje vsaj enega človeka, ki bi bil še pripravljen ali sposoben, da bi kmetoval. V veliko primerih so tudi ugotovili, da ženske, ki so se omožile na kmetijo, kjer je mož zaposlen v drugem poklicu, niso hotele več kmetovati, medtem ko moški, ki so se priženili na kmetijo, še kmetujejo, čeprav delajo poleg tega še v drugih poklicih. Največ kmetij je bilo opuščenih v krajih, ki so od industrije oddaljeni in kjer se mož tedensko le enkrat vrača z dela domov. Zanimiva je tudi ugotovitev inšpekcije, da mali kmetje nimajo veliko smisla za poenostavitev kmetovanja ali proizvodnje. Če kmetije ne opustijo, hočejo doma pridelati kolikor se le da pridelkov za domače potrebe, ne glede na to, da je tako kmetovanje povezano z obilnim in slabo plačanim delom. Vzrok pripisuje inšpekcija pomanjkanju kmetijske strokovne izobraženosti in pomanjkanju kmetijske pospeševalne službe na teh obratih. Izšla je prva številka »Mladega roda« v njegovem štirinajstem letu a S pričetkom novega šolskega leta je stopil šolski list za koroško mladino „Mladi rod" v štirinajsto leto svojega izhajanja. Urejuje ga okrajni šolski nadzornik Rudolf V o v k. ® Kakor vedno, je tudi letošnja prva številka zelo pestra in poučna. Posvečena je talko pričetku šolskega leta, kot jeseni ter njenemu življenju in dogajanju. Naše mlade bralce bodo zlasti zanimali »Domoznanski sestavki", prispevek „To in ono iz narave", pripovedka o neumnem zajcu ter sestavki o gobah, o lisici in raci, o kunah in o ledeniku Pasterca. ® Poleg tega in pesmic pa vsebuje ta številka Judi prijetno mladinsko branje o zvitem sodniku, o novi šolski torbi, o kralju, ki se ni mogel smejati ter o Turkih pred Že- lezno Kaplo. Med slovitimi Slovenskimi pesniki lin pisatelji sla zastopana Anton Aškerc z »Mutcem Osojskim" ter France Bevk s črtico »Hlebec". Številko zaključujejo: zgodovina denarija, sestavki o počitku in razvedrilu, o soli, o narodnih pripovedkah in o Združenih narodih ter prispevek kurato-rilja za varnost pri prometu »Kolo in avtobus". ® Starši! P o m a g a j it e isvojim otrokom lajšati učenje m a t eni n š č i n e. Sedaj, ko se je pričelo novo šolsko'leto, je tudi vaša dolžnost, da poskrbite, da bodo vaši otroci redno sprejemali »Mladi rod". Skrbite, da ga bodo naročili v šoli ali pa ga neposredno naročite pri naslovu: »Mladi rod", Klagenfunt, Post-amt 2, Postfach 45. Najvažnejši prometni predpisi za pešce V septembru in oktobru posvečajo varnostni organi v cestnem prometu posebno pozornost peicem. Ker je vsaka tretja smrtna žrtev cestnega prometa pešec in ker se je izkazalo, da so bili do smrti povoženi peici do 75 °/o sami krivi nezgode, je ta vzgojna akcija kuratorija za varnost v prometu in varnostnih organov sama po sebi razumljiva potreba. (Kakor za avtomobile, motorna kolesa, mopede, kolesa, traktorje in vprege, veljajo tudi za pešce v cestnem prometu predpisi, ki jih morajo v svojo korist upoštevati. Le-ti pa določajo: ■ Pešci ter osebe z otroškimi vozički in z vozički za invalide smejo hoditi oziroma vozki samo po pločnikih ali po poteh za pešce. ■ Kjer pločnikov ali poti za pešce ni, strnejo uporabljati le skrajno levo stran ceste. B I L Č O V S Minulo soboto zvečer nas ije obiskal »oder mladje" z lepo Molierovo komedijo »Scaipinave zvijače". Z mlado amatersko gledališko skupino je prišel med nas tudi instrumentalni ansambel »Veseli študentje”, katerega prijetne viže so se med odmori razlegale po Miklavževi dvorani in napolnile naša srca z zvrhano mero dobre volje. V Bilčovsu smo navajeni dobrih iger. Spričo marljive domače igralske skupine naše »Bilke" smo se po malem razvili v dokaj kritične gledalce In ocenjevalce iger in igranja. Kot taki dajemo »odru mladje” za njegovo uprizoritev v Bilčovsu vse priznanje, kar smo pokazali tudi s svojim aplavzom ob koncu igre. Z našim priznanjem in s hvaležnostjo za obisk pa »oder mladje" tudi bodrimo, naj ostane še naprej tako prizadeven kot je bil doslej In ndj ne klone pred težavami, ki mu jih Skušajo gotovi prenapeteži tu in tam delati. Zadovoljstvo in hvaležnost našega ljudstva več odtehtata kot pa tu in tam kakšen zlonameren glas. K poročilu o tej naši prireditvi naj dodamo že kar danes napoved nove. Prosvetaši liz Hrušice, ki bi morali priti na obisk 6. septembra in ki so bili takrat zaradi nepričakovanih težav zadržani, nas bodo ob-iškali v nedeljo, 4. oktobra, ko bodo ob 3. uri popoldne nastopili v dvorani pri Miklavžu. ■ Če potrebe zahtevajo, se smejo pešci izogniti le idesno, prehiteti pa levo. ® Na križiščih, kjer se promet odvija po svetlobnih ali ročnih znakih, veljajo rdeča in rumena barva ali pa ustrezni znak elkse-ibutivnega organa za -znamenje »stoj«. Pešci, ki so pri spremembi barve v rumeno na cestišču, ga morajo nemudoma zapustiti. B Pešci morajo cesto prekoratčiti z odgovarjajočo hitrostjo. Če prekoračijo cesto izven zaščitenih prehodov (belih prog čez cesto), jo smejo prekoračiti le po najkrajši poti, pri čemer ne smejo ovirati prometa z vozili. B Kjer so preko ceste zaščiteni prehodi, podvozi ali nadvozi za pešce, ismejo uporabljati le-te. Šele, če so od njih oddaljeni več kot 25 im, smejo -tudi drugod čez cesto, vendar de -tako, kot je z-goraj navedeno. ■ Na zaščitenih prehodih pešci ne smejo čez cesto, če je vozilo, s katerim se bi križali, prispelo do mesta, ki je označeno iz belo črto, pred katero se mora vozilo ustaviti, če so pešci na cesti. ■ Na postajališčih javnih prometnih sredstev smejo pešci za vstop v avtobus stopiti na cesto šele, iko ta stoji. Prihodnji plemenski sejmi Danes ob 10. uri je v Feldkirchnu plemenski sejem za krave in lelice ler za nekaj bikov sivo-rjavega goveda. V sredo, 30. septembra, Je v St. Vidu ob Glini plemenski sejem za bike, krave in telice rumenega goveda. V petek, 2. oktobra, je v Feldkirchnu plemenski sejem za bike, krave in telice pinegavskega goveda. V petek, 16. oktobra, je v Lienzu plemenski sejem za bike, krave in telice pinegavskega goveda. »Nakupna sobota" odpravljena Nakupna sobota, za katero je po koroških trgovinah veljala vsaka prva sobota v mesecu, bo od 1. oktobra naprej odpravljena. Od tega dne naprej bodo koroške trgovine tudi prvo soboto v mesecu odprte samo dopoldne. Za to ureditev so se sporazumele koroške zbornice s koroško deželno vlado. Dr. Lovre Karali se zahvaljuje Dolgoletni voditelj gradiščanskih Hrvatov, bivši deželni glavar in sedanji predsednik zbornice obrtnega gospodarstva za Gradiščansko, dr. Lovre Karali je 10. avgusta praznoval svojo sedemdesetletnico. Med drugimi mu je za ta jubilej tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poslala svoje čestitke, za katere se je jubilant pred kratkim zahvalil s pismom naslednje vsebine: »Moji dragi prijatelji! Iskrena hvala za Vaše čestitke. Ne vem, če me ne precenjujete, toda eno je gotovo, da je naše delo pošteno in pravično. Boriti se za manjšino je vedno težka stvar. Toda obupati nikdar nočemo." Italijanski generalni konzulat v Celovcu V torek, 15. septembra, je no-vi generalni konzul Italije v Celovcu, pooblaščeni poslanik dr. Cri-sta-no R i d o ni i, obiskal koroškega deželnega glavarja Wedeniga, zatem pa še celovškega župana. Istočasno z imenovanjem prvega italijanskega generalnega (konzula v Celovcu je bil italijanski konzulat povišan v generalni (konzulat, kar je predvsem priznanje uspešnih prizadevanj na področju kulturne izmenjave med Koroško in Videmsko pokrajino. Novi generalni konzul je po -rodu Videmčan. TO IN ONO od Smofoovtt do JEaboia BRDO PRI ŠMOHORU. — Po daljšem času so tu spet obnovili nekdanjo godbo na konjih. Letos je imela -koncepte že -na Brdu, v Veliki vasi, Dolah in Pazrijah. Godba pomaga pospeševati turizem, zato -tudi občina za njo pridno skrbi. ROŽEK. — Občinski odbor je Sklenil, da bo dal 1,2 milijona šilingov iza sanacijo občinskih cest med Rožekam in Bregom na eni in Dolami na drugi strani. Sanirani bosta tudi cesta Vud-mat—Po-dravlje in cesta Semislavče—Gora. Ureditev ceste skozi Rožek je stala 210.000 šilingov, ureditev ceste skozi Šmartno pa bo stala 130.000 šilingov. ŠT. JAKOB V ROŽU. — Tudi tukaj je občina asfaltirala nekaj občinskih cest. Asfaltirane so cesta -med R-ožansko cesto in cesto v -Podrožčico in cesta št. Jakob—Velika vas, urejeni pa sta tudi poti v Svatne i-n skozi Podgorje, medtem ko se -bodo ceste na Podgorske rute lotili še (jeseni. V ta namen je občina izdala 800.000 šilingov. BISTRICA V ROŽU. — Občinski odbor je ukinil pouk na šoli v Rutah, ker -tani ni več učitelja. Otroci iz Rut -bodo sedaj hodili v šolo na Bistrico, za njihov prevoz pa bo občina stavila mali avtobus na razpolago. SVETNA VAS. — V nedeljo je 71-let-na Julijana Partl iz Babnjaka neprevidno prečkala cesto in se zaletela v avtomobil, ki ij-o je podrl na tila. Pri tem je utrpela take poškodbe, da je na poti v Celovec v rešil-nom -vozu -umrla. V Bilčovsu pa je podrl avtomobil Jožefa Miškuilnika iz Mošenice, pri čemer je le-ta utrpel težje poškodbe. CELOVEC. — Poštna direkcija sporoča, da bo od 26. septembra naprej spet pričela vsako soboto in nedeljo voziti redno progo Celovec—-Ljubljana—Celovec. Odhod iz Cdlovca Ub 8. uri -zjutraj, odhod iz Ljubljane ob 17. uri. TINJE. — V nedeljo zjutraj je iz neznanih vzrokov zgorelo gospodarsko poslopje Mei-nharda Burgstallerja, ki je s tem utrpel škodo 250.000 šilingov, ki so le delno ipoikriti z zavarovalnino. DOBRLA VAS. — Turizem je bil v naši občini zelo uspešen. Julija smo našteli za eno četrtino več gostov kot lani. Medtem ko smo lani zabeležili 36.000 nočitev, ijih letos pričakujemo nad 40.000. M-ETLOVA. — V sredo minulega tedna se je šestletni šolar zaletel v avtomobil -nekega celovškega arhi-tek-ta in pri tem Utrpel življenjsko nevarne poškodbe. ŽELEZNA KAPLA. — Občina se prizadeva, da (bo dosegla kredit za adaptacijo zdravilišča Bela. Kakor poročajo, potekajo pogajanja ugodno. Občina hoče napraviti tudi (jame v masivu Obirja .dostopne za turiste. V -ta namen so si strokovnjaki KE-LAG ogledali -jame, da -proučijo možnost njihove elektrifikacije. ŠKOCIJAN. — Naš občinski odbor se je na zadnji seji bavil z obsežnimi komunalnimi vprašanji naše turistične občine. Kakor je bilo slišati, je vsak čas pričakovati pričetek gradnje ceste za obvoz Klo-pinjškega jezera na njegovi severni strani. ' 1—-L..:.. S-Jin i J E Ej, september, dober dan! Čas, ko zbirajo se ptice, da zlete na jug sveta iin jih vitke perutnice poneso čez vsa morja. S E Čas, ko zberemo se spet v isti klopi kakor lani; samo manjša se nam zdi, ali pa smo zrasli mi. N S K Vsi obrazi so nam znani, vsakdo svoje ve novice, potepuhi z vseh strani danes v šolo smo prišli. A V torbah so še morske školjke, kamni pisani z obale, vse, kar so počitnice za spomin nam darovale. Pa čeprav v očeh žari še spomin poletnih dni, vedra pesem čričkov v travi, vonj po senu in otavi, ej, september, kar čez plan, ej, september, dober dan! Milena Batič l»a robu predmestja, v petem okolišu v obledeli hiši, je (Stanovala stara Meta. Iz nagubanega obraza pa so zrle vedno živahne ooi. Šilija-sta bradica ji nikoli ni mirovala in brezzoba usta so se vedno premikata. Nik d o se ni menil zanjo, samevala je »in prodajala časopis, dan za dnem. Dobro pa so jo poznali fantje, ki so odhajali v partizane. Pri njej so se najedli, poizvedeli za novicami in odhajali. Tistega dopoldne je Meta -z nekaj izvodi neprodanega časopisa pravfkar prišla domov. Odložila je torbo in snela očala. Majhen zavitek letakov OF pa je skrila na dno košare s krompirjem. Nasmehnila se je, pogladila koščeno bradico iin sedla na majav isltal. V kamri nad njo je bilo vse ti- ho. Prisluhnila je. „Gospoda hauplmana ni doma, prav, prav. Pospravim imu sobo in malo pogledam," je govorila isama s seboj. Še preden je vstala, so se s treskom odprla vrata. Vsa preplašena Ije Meta sklenila roke. V kuhinjo je planil mlad fant, umazan, ves raztrgan in zadihan. „Jedeta, je-deta, Vene, ti? So te spustili, hudimani?" je presenečena vprašata Starka in iskala še en stol, ki ga pa ni bilo, iker je imela le enega. „Meta, Meta, brž me skrijte, love me. Ušel isem jiim iz jetn-išn-ice," je sopel Vene. „Za petami so mi. Ves okoliš pregledujejo." Vsa tresoča je Stara Meta begala po kuhinji in iskala kotiček, kamor bi skriila pobeglega partizana. »Jedeta, le kom bi te siknila, ko pa si tako velik, jedeta. Že vem. Zakaj vrabec skaklja V davnih časih vrabci niso samo hitro letali, marveč tudi naglo tekali po tleh. Nekoč pa je vrabec priletel v kraljevski dvorec. Takrat pa so imeli v dvorcu gostijo. Kralj in njegovi dvorjani so sedeli za mizami, bogato obloženimi z najrazličnejšimi dobrotami. Vrabec je frfn.il na okensko polico, povesil glavico in navdušeno začivkal: »Kako imenitna družba! Čirik! Kolikšna čast, da lahko gledam takšno imenitno gostijo!« In nenadoma je opazil, da leze po kraljev- Dva avtomobila V daljnem mestu sredi največjega hrupa in prometa je hotel lepi avtomobil prehiteti grdega. Slednji je bil star že več kot 50 let. Puhal in krhal je zaradi starosti. Njegova hupa je hripavo trobila, njegovi žarometi so trudno mežikali in njegove vzmeti so stokale. Kdo ve, koliko tisoč kilometrov je že prevozil! Bil je častitljiv starček sredi modernih vozil. Lepi avtomobil pa je bil ves drugačen. Ni se mogel vzdržati da ne bi drvel, drvel, vztrajno drvel. Rdeče je bil obarvan in ves se je svetil v žarkem soncu. Stežka se je premagoval, da ni zaradi svoje brezglavosti zapodil naravnost med ljudi, ki so se že tako umikali njegovi nebrzdani norosti. Pred seboj je zagledal častitljivega starčka, ki se je komaj premikal na svojih visokih kolesih in hripavo trobil. Lepi avtomobil je začel neznansko trobiti: „Pi-pi-pi-piii, pi-pi-piii, mudi se mi! Pi-pi-pi-piii! S poti se mi spravi!" Starček — avtomobil pa je vsiljivca vljudno pozdravil in odgovoril: ..Tu, tu! Nu, nu! Dober dan, tu, tu! Zakaj bi neki hitel. Tudi počasi se daleč pride." „... dovolj besed; umakni se spod nog! Pi-pi-pi, meni se mudi!" »Tu, tu, tu! Ne bom se prepiral — starec s poniglavim mladeničem. Kaj bi klical resrečo. Še preroda pride. Ti jo pa le kliči, kar sili vanjo. Jaz bom še naprej počasi vozil; da le pridem do cilja. Ti pa stori kot veš in znaš.” Častitljivi starček se je počasi stokajoč in puhajoč umaknil, rdeči avtomobil pa je zdrvel dalje in se ni menil za prometna znamenja. Čez pol ure je avtomobil-starček pripeljal na prometno križišče. Tam je zagledal rdeči avtomobil, a ga je komoj prepoznal. Zarit je bil v izložbeno okno. Bil je razbit, stolčen in žolti plameni so lizali njegovo lepo obliko. »Tu, tu, nu," je tedaj žalostno zatrobil avtomobil-starček. „Kaj mu zdaj koristi lepa barva in oblika! Le zakaj ni poslušal mojih nasvetov!" skl mizi čisto navadna čebelica in pobira sladke drobtinice. Ah, kako ogorčen je bil vrabec nad to predrznostjo! Kako je začivkal, kako zavresČal! »Ta razbojnica! Drzne si poskusiti kraljevska jedila prej, preden jih je poskusil kralj sam. Za takšno predrznost jo je treba kaznovati! Čirik!« Na to je čebela odgovorila vrabcu: »Ti sam si razbojnik! Ti kradeš riževa zrna, predan človek pospravi pridelek s svojega polja!« »Ti pa kradeš nektar s cvetov!« je zavre-ščal_ vrabec. »Ti si roparica! Saj te vsi poznajo!« »Jaz se pre-žžž-življam, jaz se pre-žžž-živ-Ijam z delam«, je brenčala čebela, »ti pa žžži-viš od tujega dela, žžživiš od tujega dela.« In tako sta se dolgo prepirala, pa se nikakor nista mogla sporazumeti. Tedaj je čebela rčkla: »Naj razsodi najin spor človek: človek je najpametnejše bitje na svetu.« In odletela sta v sosedno vas, kjer je živel v stari, že razpadajoči hiši reven kmet. Kmet je poslušal oba do konca in rekel: »Čebdia ima prav. Kralji namreč nikoli ne skrb e za svojo jed. Zanje delajo vse drugi. Kmet pa mora naporno in dolgo delati, preden pospravi letino. Vsa letina do zadnjega zrna mora torej biti njegova.« Vrabec se je razjezil, da kmet ni dal prav njemu, se našopiril in poletel za prestrašeno čebelico. »E,« je dejal kmet, »zdaj pa vidim, da si res J^bojnik! Še tega je treba, da bi raztrgal nezaščiteno čebelo. Le čakaj, bom pa jaz poskrbel, da se te ji vsaj na tleh ne bo treba bati.« Talko je rekel, zgrabil hudobnega vrabca in mu zvezal noge. Od takrat vrabec zmeraj skaklja in na tleh nikakor ne more dohiteti drobne čebelice. Korejska pravljica Ne bodo le našli, ne. Ukanem jih." Razmišljala ije, da so se Iji gubice na ovelem obrazu stisnile. »Brž povejte, Meta, brž," je nestrpno silil Vene. „Le z menoj pojdi. V hauptmanovo kamro greva. V omari ima še -staro ponošeno uniformo, oblečeš jo. Poprej se umij. Le brž!" Meta ga ije povlekla za seboj po škripajočih stopnicah. Ključ je zaškrtal, v isobo je planila -svetloba, V umivalniku pa je za-piljuskala voda. Meta Ije izvlekla i-z kupa umazanega perila v omari nemško častniško uniformo. Čez nekaj -trenutkov je stal pred njo »gospod hauptman" Vene. »Vene, le umiri se, -sedi za mizo iin delaj, drži se prusko. Še očala si nadeni, tako." Potrepljala ga je s koščeno -roko iin odhitela -iz sobe. Ko so po veži zato-pota-li koraki, je Meta s palico v rokah iin torbo nemških čaisopi-sov stopicala po kuhinji. Ostre in neizprosne oči so strmele v Metin obraz. Policijski podčastnik je držal roke v bok -in nepremično opazoval starko. »Site kaj dišali ali morda videli mlajšega moškega, -visoke postave v Strgani obleki. Ušel je iz kaznilnice, pazite -se in govorite resnico, ženska!" »Nič ne vem, gospoda. Nikoli nisem doma, časo-pis prodajam. Zgoraj pa gospod haupitman stanuje." Podčastnik jo je presenečeno poslušal, se spogledal s policisti in jim namignil. Prebrisana VLADO FIRM Meta je uganila njegove misli. Ni ji verjel. Ko pa so policisti odprli vrata v kamro, so presenečeni obstali na pragu. Za mizo je sedel nemški hauptman. Namršeno je -pogledal patruljo in nejevoljno, osorno vprašal: »Kaj hočete? Nujno delo imam, ali prinašate kakšen ukaz?" 'Podčastnik je udaril is petami i-n javil: »Gospod hauptman, oprostite, iščemo pobeglega bandita." Nato je pozdravil in odšel. Kako urno so policisti hiteli po stopnišču. Za zaprtimi vrati pa sta Meta in partizan Vene tiho Strmela drug v drugega. OOOOOOOOOOOOOOPOOOPPOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOObOOOObbOOOOOOOOOOOOOOO^OOPPOPOObOOOOOOObOOOOOOObOOOOOObObOOOOOOOOOOOOObOOOOOOOP Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA plesih in festivalih. Predtem je bil že dvakrat na otoku in si ustvaril potrebne komunikacijske zveze. Prišel je torej -kot naročen. Je priljuden in Simpatičen, zato so bili prijateljski stiki hitro upostavljeni. Zvečer smo sedeli na verandi i-n se pomenkovali pozno v noč. Prvo violino je 'igral Ivan. Nevezani pogovori prenesejo vse teme. Zato smo obdelali vse, od politike, kulture in žensk do edinstvene otoške čarobnosti. * Mrtveca lahko sežgejo takoj po smrti, vendar se to zgodi le v zelo redkih primerih. Stroški, 'ki so povezani s svečanostjo, so zelo visoki -in po navadi presežejo denarne zmožnosti pokojnikove družine. Zato mrliča -najprej zakopljejo v zemljo, medtem pa sorodniki preminulega zbirajo -denar. Če se zgodi, da v krajšem časovnem razdobju umre več ljudi, sežgejo Vse -mrtvece hkrati, kar znatno omili -denarne Izdatke posameznih družin. Zgodilo pa se je 'tudi, da so mrtiči čakali na upepelitev -po nekaj let. S taksijem sva se odpeljala v Den Pasar. Potikala sva -se po trgovinah z umetninami. V njih sem le s težavo krotili svoje želje. Ivan je s polnimi žepi, nenehnim spraševanjem po cenah in z vztrajnim mešetarjenjem prijetno miril moje apetite. Humor ije zares 'imenitna prvina življenja. Pogajala sva -se in mešetarila do noči. Tako kot sva se že vnaprej domenila, nisva ničesar kupila. V -noči sva na ulici komaj iztaknila -izvoščka, ki naju je naložil na zapravljivčka. Konjiček je z nama prizadevno odpeketal iz mesta. Ko smo se peljali skozi neko vas, sva v skopi luči loijenk Videla na zidani ploščadi skupino mož in atrok, 'ki so 'igrali. Naposled sem slišal gamelan, čeprav bdi i j skl. Roke s kladivci so urno udarjale ob kovinske cevi. Čembalom sorodna glasbila so bila podobna javanskim. Orkester je vodil Igralec, ki je bil obrnjen proti ostalim, sedečim pred njim. Preciznost v taktu iin 'melodiki je 'bila popolna. V •hlačno noč je donela blagozvočna melodija. Bila je zanosna in otožna. V hotelu sva naletela na Argentinca Notberta Ceo-flina, sekretarja argentinskega ambasadorja v Džakarti. Njegov konjiček je fil-manje. Na Bali ga je bila prignala amaterska vnema, da bi na njem posnel film o njegovih Pri Kitajcu — lastniku prevozniškega podjetja v Den Posarju — smo najeli avto z voznikom. Precej časa smo se pogajali za primerno ceno. Lastniku smo obljubili, da se bomo vozarili z -njegovim avtom vsaj deset dni. Ivan mu kljub vsej -svoji trgovski spretnosti ni mogel do živega: bil je -in ostal nezaupljiv. Besede in -obljube ga niso ganile. Možakar je imel povsem drugačno -računi co kot mi. Ostalo je pri prvotni ceni: vozili se -bomo 'torej brez popusta. V zgodnjem 'popoldnevu smo obiskali -vasico, 'ki je okoli 15-km oddaljena od Den Posarja. V njej -je 'potekala svečanost sežiganja mrtvecev. Sežiganje mrličev so Balijci povzeli -po Indijcih. Čeprav se vnanji videz ceremonije precej razlikuje od 'indijskega, je ostala verska simbolika ista. Noben festival na ofoku ni tdko pomemben, -razkošen lin pripravljen 's takšno skrbnostjo kot upepelitev. V njej se do kraja izživi smisel 'tega ljudstva za fantastiko. Ljudje verujejo v selitev duše in sežgejo mrtveca zato, da bi očiščujoča moč ognja in vode, v 'katero po sežiganju stresejo pepel, usposobila dušo pokojnika za reinkarnacijo, se pravi za novo življenje. Takoj ko v družini nekdo umrje, postanejo 'pokojnikovi bližnji nečisti in ne smejo prestopiti praga svetišča vse dotlej, dokler ni njegova duša svobodna in očiščena, torej sposobna za novo življenje. Zato je svečanost sežiganja ob verski pomembnosti tudi vesel dogodek. Na jaso sredi zelene gošče so z vseh strani prihajali ljudje v pisanih oblačilih. Ženske so na glavah prenašale srebrne pladnje in skodele z jestvinami in darovi. Obrazi ljudi so bili svečani in nikjer nisem zasledil najmanjšega znaka žalosti. Sredi jase je stal s cvetjem, maskami, papirjem in zlatilom okrašeni stolp — „bade". V njem so bili ostanki preminulih. Bilo jih je več in vsi so bili predtem pokopani. Stolp je izoblikovan po balijski predstavi vesolja in zato ni zgolj dekorativna krsta za prenos mrličev. Široko podnožje je izdelano v obliki gigantske želve, na katero je z dvema kačama, ki sta oviti okoli njenega telesa, pritrjen svet. Podnožju sledi odpr-t prostor „bale-bolean", ki simbolično predstavlja prostor med nebom in zemljo. Na njegovo osnovo so pritrjeni posmrtni ostanki pokojnikov poviti v platnene povoje, na katerih so izpisani magični reki. Nad bale-baleanom se dvigajo strehe. Vča- o — Štev. 39 (1155) 25. september 1964 Mleko - zdrava prehrana Otroci in nesreče Mednarodna organizacija za kulturo in prosveto UNESCO objavlja podatke, po katerih je v Ameriki in zahodnih državah Evrope preseglo število mrtvih primerov med otroki zaradi nesreč število smrtnih primerov zaradi tuberkuloze, otroške paralize, raka ali katere koli druge bolezni. To je podatek, ki mora — posebno ob vedno bolj naraščajočem prometu — zaskrbeti tako starše kot družbo v celoti. Tudi svetovna zdravstvena organizacija WHO je izdala poročilo, po katerem odpade na smrti zaradi nesreč med mladino izredno velik odstotek. Na Nizozemskem, Švedskem in v Švici odpade pri otrocih od enega do štirih let od treh smrtnih primerov po eden na smrt zaradi nesreče.. V Nemčiji, na Švedskem m ZDA pa zahtevajo nesreče polovico vseh smrtnih primerov med mladino od 15 do 19 let. Ti smrtni primeri so mnogokrat posledica prometnih nesreč, pa tudi drugačnih primerov — od padcev v vrelo vodo in v odprt ogenj do eksplozij raznega orožja iz pretekle vojne in zastrupitev ter najrazličnej ih drugih nesreč. Če bi pa zbrali nesrečne primere, ki se niso končali s smrtjo, pač pa s hudimi poškodbami in celo trajno invalidnostjo otrok, bi pokazale te številke še mnogo grozovitejšo sliko. Zaradi tega se strokovnjaki pri UNESCO že dalje časa pečajo s tem problemom in dajejo zdaj svoja mnenja, kako naj dom in šola skrbita pri vzgoji mladine tudi za to stran življenja. Rezultati so prav zanimivi: Seveda je treba dojenčke in še zelo majhne otroke varovati in skrbeti, da ne pridejo do kakšnih možnosti poškodb. Toda kakor hitro otroci malo dorastejo, da že lahko sami spoznavajo in se varujejo nevarnosti, jih je treba v tej smeri prav posebej vzgajati. Ne smemo skrivati nevarnosti pred njimi — pač pa jih moramo soočiti z njimi, jih učiti, kako se jim izognejo in jim sproti dopovedovati, kakšne so posledice. Otrok mora vedeti, kaj ga čaka, če se bo preveč približal vroči peči, vreli vodi, vključenemu likalniku, če bo nerodno prijel škarje ali nož, če bo prehitro tekel po stopnicah, če se bo predaleč nagnil skozi okno, če bo tekel čez cesto, če bo vrgel kamen tovarišu v glavo, če bo prižgal vžigalice, če se bo igral z električnimi napravami in ostalimi nevarnostmi, ki pretijo otroku z vseh strani. Otrok mora te nevarnosti poznati in vedeti, kakšne posledice imajo. Tisti otroci, ki nikoli ne padejo, si najprej zlomijo nogo! To je stara modrost — in resnična. Tudi padati se mora naučiti otrok, enako kot hoditi! In če boste naučili vi sami plezati vašega otroka, bo gotovo manjkrat in manj nevarno padel, kot če bi mu nikoli ne pokazali — seveda s pametnim poukom in opozorilom. Tudi s škarjami je treba otroka naučiti ravnati in ne samo skrivati jih pred njim. Če bo otrok znal ravnati s škarjami in nožem, se mu ne bo zgodilo nič hudega, če enkrat slučajno pride sam do njih. Tudi če otroka pravilno poučite, kakšna nevarnost se skriva v vžigalicah, bo manj nesreč kot sicer. Naj seveda niti ne govorimo o tem, da je treba otroka čimprej naučiti plavati, hoditi pravilno po cesti, se izogibati prometu, mu pokazati, kaj sme in česa ne sme pri elektriki, plinu, dvigalih itd. itd. O Nevarnosti ves čas prežijo okoli nas — in ni takšne matere ali očeta, ki bi lahko s še Goethe ije nekoč zapisal, da je kri prav poseben solk. Menda ta njegova trditev ne velja samo za kri, še za drugo tekočino bi jo lahko uporabili: za mleko. Mleko je sicer tako vsakdanja tekočina — čeprav še vedno mnogo premalo vsakdanja — da o njej bore malo premišljujemo. Pa je vredno, da tudi o tej žlahtni tekočini spregovorimo malce obširneje. Prav zanesljivo med vsemi človeškimi hranili ni bolj idealne hrane, kot je mleko. Vsi vemo, da sestavljajo našo hrano beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Samo če hrana ustreza osnovnim zahtevam po teh kemičnih sestavinah, bo izpolnila svojo nalogo: služiti telesu kot »pogonska energija« in kot »gradbeni material«. In prav mleko vsebuje vse te sestavne dele v zadostnih količinah. Zato je tudi edino živilo, s katerim lahko živimo in napredujemo, četudi ga uživamo brez vsega drugega. Pomislimo samo na začetek našega življenja, na dojenčka, ko se teža tega nebogljenega bitja skoro izključno ob mlečni prehrani podvoji v štirih do petih mesecih. Takšnega ogromnega napredka pozneje ne zaznavamo več, čeprav je takrat naša hrana sestavljena neprimerno raznovrstneje. Mleko pa ne vsebuje le vseh potrebnih kemičnih prvin, temveč le-te tudi v najžlahtnejši obliki. Tudi anarganskih soli, predvsem fosforovih in kalcijevih, je v mleku v izobilju. Moramo pa, kajpak, tudi povedati, da v mleku primanjkuje vitaminov in železa, zaradi česar dojenčkom že po prvem mesecu pričenjamo dajati sadne in zelenjavne sokove ter umetne vitamine. Ne samo glede kemične sestave, temveč z oziram na vrednost (kaloričnost) in ekonomičnost hrane (cena) ima mleko sila ugodne lastnosti. Poleg mleka pa vsebujejo vse te odlične lastnosti kajpak tudi vsi mlečni proizvodi. Tu mislimo na različna kisla mleka, jogurt, sir, skuto in surovo maslo. Predvsem skuto v vsakodnevnem življenju vse premalo uporabljamo. Ta silno koristni, beljakovin prebogati in silno ceneni mlečni proizvod vse premalo srečujemo v naših kuhinjah. Vendar bo vsakdo, ki le enkrat poizkusi namaz iz skute, zanesljivo vnovič rad segel po tem priboljšku. Čudno je, da tako imenitno hranilo, kot je mleko z vsemi svojimi proizvodi, v naši prehrani še ni našlo mesta, ki mu vsekakor gre. Morda je tega kriva tradicija in navada!? Zakaj namesto juhe ne bi popili kozarca mleka? Pri hranilni vrednosti, kemičnih sestavinah, ceni in trudu ob pripravljanju bi pri tem potegnili boljšo. Pa tega le ne storimo! Zakaj ne? Verjetno zato, ker si pač kosila brez juhe ne moremo predstavljati — ker smo je vajeni, tako skrbno roko vse, kar bi lahko ogrozilo otrokovo zdravje, varnost in mir, odstranil iz njegove bližine. Zato je treba otroka priuče-vati enako kot v rabi jedilnega pribora, peresa, obleke in vsega ostalega, tudi spoznavati nevarnosti okrog njega, ga naučiti jih obvladovati in se jim izogibati, jih premagovati ter zbujati v njem prirojene sposobnosti samoobrambe in samoohrane. ker so tako jedli tudi naši starši in predniki. Ali pa morda zato, ker se nam ne zdi primemo, da bi odrasli pili mleko. Saj je vendar mnogo pametneje, če pijemo pri kosilu vino in se ga morda celo napijemo! Ali mi res? Takšni pač smo. Navzven smo kaj hitro za vse novo. Nič nas ne moti, če so naši starši še pridno poganjali kolo, mi se peljemo v avtomobilih — saj je tako moderno; v modi, plesu in ne vem kje vse se kar preko noči navdušimo za vse novo in »moderno«, pri hrani pa tega ne storimo. Res se še danes hranimo tako kot je predpisovala stara dunajska kuhinja v času rajnkega Franca Jožefa ali celo Marije Terezije! Togi smo! Poskusimo se torej otresti starih navad in šeg. Dopustimo, da bo žlahtna bela tekočina v večji meri kot doslej zagospodarila po naših kuhinjah. Tudi s tem bomo prispevali velik delež k splošnemu preprečevanju obolenj, splošni zdravstveni potencial posameznika in vsega naroda pa se bo občutno dvignil. Poskusite! Zdaj, ko Je sezona grozdja, nekaj paslaitic za sladokusce: Grozdje v sladkorju Izberemo lepe, debele jagode, jih skrbno operemo in denemo v kozarce. Priparvimo sirup: 40 dkg sladkorja naj vre nekaj minut v litru vode. Sirup vlijemo v posode, ki smo jih napolnile z grozdnimi jagodami. Kozarce dobro zapremo in jih postavimo v lonec z vodo, kjer jih pustimo vreti Se 30 minut od trenutka, ko voda zavre. Grozdje v špiritu Za to vrsto vlaganja je treba izbrati grozdje z debelimi in zelo mesnatimi jagodami. Jagode odtrgamo tako, da obdržijo peclje. Nasujemo jih v kozarec in ga napolnimo do vrha. V drugo posodo vsujemo 15 dkg sladkorja, koiček cimeta in nekaj nageljnovih žbic. Na te sestavine ulijemo 1 liter Špirita in posodo stresamo, dokler se sladkor ne stopi. Ko smo pustili stati tekočino že nekaj minut, jo vlijemo v posodo z grozdjem. Posodo dobro zaprite in jo pustite nedotaknjeno najmanj dva meseca. Marmelada iz grozdja Za to marmelado uporabimo razmerje 50 dkg grozdja na 25 dkg sladkorja. Grozdne jagode potresemo s sladkorjem in jih tako namakamo 24 ur. Nato grozdje kuhamo v bakreni posodi. Ko zavre, ga pustimo vreti že eno uro, kdaj pa kdaj premežamo in po potrebi posnamemo peno. Na ta način odstranimo pežke. Marmelado nalijemo v kozarce, ko postane tekoča. Želatina iz grozdja Oprane grozdne jagode najprej nekoliko zmečkajte z rokami, potem pa jih pustite vreti 10 minut. Stresite Jih v sito in stiskajte, dokler ne iztisnete vsega soka. Ko ostanejo v situ le že kože in pežke, stehtajte sok in dodajte sladkor v razmerju eno osminko kilograma sladkorja na 50 dkg soka. Kuhajte, dokler aparat za merjenje gostote (areometer) ne pokaže 33 stopinj. Zlijte želatino v majhne posode in jo že toplo pokrijte. „Raisine” je francoska specialiteta: sadje, kuhano v grozdnem soku. Najbolje je uporabiti črno grozdje ali pa pol belega in pol črnega grozdja. Grozdne jagode zmečkajte in stisnite skozi sito. Postavite sok na ogenj in kuhajte, dokler se holičina ne zmanjža za polovico. Medtem pripravite sadje: hružke, jabolka, kutine, lahko tudi kak ko-žček zrele buče ali korenja. Vse mora biti dobro oči-žčeno, olupljeno in zrezano na kožčke. Sadje kuhamo v večji količini koncentriranega grozdnega soka, na Drobni nasveti ■ Mokre dežne plašče obesimo na obešalnik takoj, ko jih slečemo. Z ožeto krpo jih obrišemo. S tem posrkamo dežne kaplje in očistimo blatne made-ze na plašču. ■ Umazane pečnice pri štedilniku ali pečeh hitro umijemo s časopisnim papirjem, ki ga namakamo v mešanico salmijakovca in vode. Peč mora biti mrzla. Roke si očuvamo pri delu tako, da jih prej, ko so še suhe, dobro natremo z mastnim suhim milom. ■ Lepilo lahko izdelamo doma iz vode in škroba, ki ga kupimo v drogeriji. Škrob mešamo z nekoliko mrzle vode toliko časa, dokler ne dobimo popolnoma gladke zmesi brez grudic. Nato med neprestanim mešanjem dolijemo toliko vroče vode, da postane zmes podobna želeju. Vse z grozdjem majhnem ognju. Ko je kuhano, stresemo Rraisine' v posode in jih napolnimo do vrha. Torta z grozdjem Izberite debele grozdne jagode, operite jih in osu~ Site. Naredile krhko testo in ga pustite počivati najmanj eno uro. Pripravite tudi kremo: pol litra mleka, dve jajci, dve žlici moke in za oreh masla. V nizki pekačir dobro namazani z maslom, specite ne pretanko plaši testa. Ohlajenega premažite s kremo, nanjo pa lepo razporedite grozdne jagode. Jagode premažite s sirupom, ki ga pripravimo iz marelične marmelade, raztopljene v topli vodi, ki smo ji dodali malo ruma. Z vinom je treba pravilno ravnati Q Vino mora potem, ko smo ga naba-vili, še nekaj časa ležati, najbolje en ali dva tedna. Nabavljajte ga torej pravočas-no! Steklenice s kislim vinom postavite, one s sladkim položite na tla. 0 BELEGA VINA ne smete pretirano hladiti, zatorej ga ne puščajte predolgo v hladilniku. Ustrezna temperatura: 10 do 14 stopinj. Preveč hlajeno vino izgubi aromo. • ČRNEGA VINA sploh ne hladimo. Najustreznejša temperatura: 18 stopinj. Črno vino, ki ga boste ponudili gostom zvečer, prinesite v sobo že popoldne. 0 Steklenice, bodisi z belim ali črnim vinom, odprete eno uro pred uporabo in jih pustite med uporabo ves čas odprte. Če vina niste stočili do dna, steklenico zamašite. Pretočeno vino je videti mnogo lepše, razen tega pa s pretakanjem poskrbimo za boljši okus. Za le-tega poskrbi zrak, ki pride v dotik z vinom. Posebej še črno vino dobi s pretakanjem boljši okus. O ŠAMPANJEC prinesemo na mizo direktno iz hlatdilnika. V hladilnik ga postavimo le nekaj ur pred uporabo, ker sicer Izgubi dober okus. OOOOOOOO<><><><><><>0<><><><><><><><><><><>O<>OOO<><><><>O<><><><><><><><>O<>C><><><>O<><>O<>O<><><>O^^ sih ena sama, včasih enaijst. Ena 'Streha je za „sudre", predstavinke najnižje kaste, od tri do enajst se jih zvrsti za višje kaste, vtem ko je tedaj, kadar umre bra-manistični duhovnik, stolp brez strehe. Strehe se v pojemajočem obsegu vzpenjajo druga na drugo. Na zadnji strani stolpa je ogromna reliefno obdelana glava Borne, ki je sin zemlje in hkrati simbol življenja. Prisostvovali smo pokopu preprostih ljudi: na stolpu je bila ena sama streha. Bale je na nosilih ,prinesla skupina mladeničev, ki ga je prevzela od druge skupine nosačev. Stolpa ne prenesejo od hiše pokojnika naravnost na jaso. Mladeniči ga nosijo po stezah in zavitih poteh, po katerih hodijo naprej in nazaj ter se obračajo, medtem pa kot obsedeni kričijo in tulijo, da bi tako zmedli duše umrlih, da bi te ne našle več poti na stare domove. Preden odnesejo mrliča na prostor sežiganja, ležijo njegovi ostanki v „balebandungu" — majhni uti, improvizirani na dvorišču pokojnikovega doma. Če je bil mrlič pokopan, preostanke po izkopu najprej očistijo in jih šele nato položijo v utico. Ta je bogato okrašena z dragocenimi vezeninami, zrcali, živahno obarvanimi trakovi, pozlačenim listjem, narezljonim papirjem in cvetjem. Ob vsej tej dekoraciji so v utici še razni predmeti, ki so pokojniku služili za življenje, in predmeti, ki ga ščitijo pred demoni in zlimi duhovi. Kot nekoč pri nas na deželi, ko so z eno potezo risali na vrata, zibke in postelje peterokrako zvezdo, da bi ščitila ljudi pred moro, služi tu za magično znamenje lotosov cvet. Pod mrtvecem leži „Ukur" — človeška figura, narejena iz starih kitajskih kovancev. Po dbliki In naivni dobrodušnosti spominja na otroške igrače. Množico je spreletel drget. K 'stolpu so prislonili nekakšno lestev, na katero so se vzpeli ljudje. Mož na stolpu, ki je spremljal in varoval mrtvece ter so ga nosili z njimi vred, je spustil dve beli kokoški. Te dve sta nadomestili bela goloba, ki so ju spuščali nekoč. V Indiji so jih spuščale po princih vdovele žene, 'ki so jih ob mrtvih soprogih žive sežgali. Možje na lestvi so si začeli podajati povile ostanke: šli so iz roke v roko. Ko so jih dobili možje na tleh, se je med vriskanjem in tuljenjem ponovila nora dirka. Na pol naga telesa mladeničev so se spretno lovila med ljudmi. Zdelo se je, ko da bi se zanje posamezne skupine mož med sabo bojevale. Žene so razvile „kadžang" — dolg, bel mrtvaški prt — in ga na iztegnjenih rokah podržale nad glavami. Na mrtvaški oder v kolibi za sežiganje, na vse strani odprti in s slamo kriti, ki je stala nedaleč od stolpa in kjer so naposled pristali platneni povoji, se je povzpel svečenik, začel moliti in kropiti pokojnikove ostanke z blagoslovljeno vodo. Medtem so s kosti odstranili povoje in 'jih položili v leseni krsti, izoblikovani v podobi krav. Kosti so se tu in tam držale nagnite kepe mesa. Okoli krav so se najprej zgrnili sorodniki umrlih. V vrsti so jim sledili drugi ljudje: ljudska radovednost nima meje. Morda sodi takšno slovo k obredu. Svečenik je prenehal z molitvijo. Krste so zasuli z raznimi predmeti in darovi. Med njimi je bila svila, kovanci, vaze, vezenine in podobno. Vsega je bilo toliko, da so kravi popolnoma napolnili in da je še pod njima zrasel kup darov. Vtem ko se je odvijala ceremonija, je zvenela pesem gamelana. K vsemu, kar se je dogajalo, je bila diskretna zvočna spremljava. Nekaj deset metrov vstran od stolpa in kolibe z mrtvaškim odrom, pod katerim je bila velika grmada, so na jasi pred vasjo plesali možje. Na glavah so imeli šilaste kape, podobne papirnatim otroškim kapam, ki so jih ob straneh krasili veliki rdeči cvetovi. Oblečeni so 'bili v črno-belo kariraste halje, pod katerimi so bile ohlapne črno-bele, po širini progaste hlače. Od vratu navzdol so jim viseli dolgi in široki trakovi rdeče, bele in oranžne tkanine. V rokah so vihteli črno in belo obarvana kopja. Bili so vojščaki preteklosti. Če bi otžoni Pierrot vzel v cirkusu kopje v roko, bi jim bil nemara nekoliko podoben. Ples, ki so ga plesali, me je najprej spomnil na makedonsko „feško-to kolo". Kretnje so bile počasne, naporne in dostojanstvene. Spremljal jih je enako počasen, zamolkel napev. Gibi so postali čez čas bolj živahni in hitrejši ter se z nog prenesli tudi na roke. V zrak so se dvigala kopja. Potem so omahnila na tla in možje so zaplesali okoli njih. Vse bolj in bolj živo, vendar ves čas skladno in z isto arhaično težo, s kakršno so bili ples začeli. Tako sem videl edini bojni ples, ki se je še ohranil na Baliju. Hrup me je zvabil nazaj h kolibi s kravami. Z grmade pod njimi se je dvigal ogenj. Suho dračje je za-prasketato in zublji so se začeli vzpenjati h kravama in k darovom, nakopičenim pod njima. Rdeča svetloba plamenov se je v odsevih igrala na pozlačenih delih sicer belih krav. Predvsem na rogovih. Temine modro zelenih senc so igro ognja še poudarjale. Ljudje so zamaknjeno strmeli v kres. Za plameni je ostajalo te žareče oglje. Vse so pogoltnili: oder, kravi, darove in se vzpeli še na slamnato streho. Koliba je zažarela kot bakla. Prizor je bil vetič-sten. (Nadaljevanje sledi) Privzdignil je glavo izza kamnite ograje in nastavil dlani na obrvi. Gledal 'je proti koči. Mož je bil na pol slep in zdelo se mu je, kot da vidi plamene na ognjišču in neke nedoločene sence, ki so hodile mimo ognja in se spet vračale. Z nagonsko previdnostjo izobčenca je sklonil glavo, da bi posluša!. Zgrbančil je nos in razširi! nosnice kot pes, ki voha zrak. Čisto jasno je čul kilap-klap žene, ki je delala koruzne tortillas. Vdihaval je njihov topli vonj, ko so se kuhali. Joj, kako 'je bil lačen. Njegov glad je bil hujši od beračevega, zakaj tega pomiri miloščina, medtem ko njega grize kot strupena kača. To je bila lakota ubežnika, ki si ni upal približati se naseljem, da bi prosil kruha, ki si ije vsak grižljaj priboril s kopačo ali puško. Toda Juan Barrabas se je odločil. Da bi se bal, da bi ga ujeli? On že ne! Bi 'se že izmazal. Stvar je skrbno pretehtaval. Saj bi bilo bolje, če bi se predal policiji. Hrano bi imel in streho nad glavo. Za trenutek ga ije že imelo, da bi tele z ranča poprosil za kak grižljaj. Nihče ga ne bo spoznal. Obšel ije zid. Pot je otipaval s palico in se bližal hrom in ubog po lepo oskrbovani poti med bujnim zelenjadnim vrtom. Koralk mu je zastal. Naj Vpraša za delo? Neumno! Kot da bi mogel delati zdaj, star in bolan, kot je bil, ko vendar nikdar ni delal, niti v svojih najboljših dneh ne, ko je bil zdrav in močan. Hodil je okrog ranča s pritajenim dihom in prihluljenm koritom klateža. Ženska, ki se je sukala okrog ognja, ga ije zapazila skozi dim. »Kaj želite, senor?« »Tortillo, za božjo voljo,« je zagrulil Juan Barrabas. Hripavi glas je ublažil, kar se je dalo, kot se je naučil v svojih tatinskih dneh. Ženska ga je povabila, naj vstopi. Sedel je na klop iz surovih desk ob steni iz opeke, žgane na soncu. Za trenutek ga je nezaupljivo opazovala. Ščetinasto ščene je pričelo besno lajati. Prinesli so mu reženj pečenega mesa in nekaj tortillas. Juan Barrabas ije jedel počasi. Ta trenutek ga ni bilo strah. Bil je srečen, da more zadostiti nagonu, ki vlada vsem živalim. Nato ga je premagal dremež in zleknil se je ob steni z opek, žganih na soncu. Dvignilo ga je vprašanje žene, ki ga je povabila: »Greste daleč?« Prišel je iz Salme. Odpustili so ga iz bolnice in sedaj je šel — sam ni vedel kam. »Ka- sefo: »Je ta edina?« Razumela je vprašanje. »Ne. Še enega imam.« »Še enega? Dečka?« »Da, dečka.« Pred strašnim pogledom klateža je izbruhnila. Jezno je krilila z rokami. »Kaj pa si pričakoval, ti — zlodej? Pred devetimi leti si me pustil... Saj sva skoraj... Kaj si pa pričakoval?« Nenadoma je pričela Ihteti. Kar se je zgodilo, se je zdelo Juanu popolnoma naravno in na koncu ije objel tudi Josefo. Na pol slepi mož je ostal pri hiši in na Josefino priporočilo je dobil službo. Bil je brez določenega dela. Porabili so ga za vse in on je bil voljan lotiti se česatlkoli. Kmalu na vsem ranču ni bilo več nežigosanega goveda, nepodkovanega konja, ne komata in oprave, ki bi ne bila popravljena. Celo za vrt in kokošnjak je skrbel in zato se ga je prijelo med služinčadjo ime »stara baba« in »kurji pastir«. In nepoznani Juan Barrabas se je le smehljal ob teh žalitvah. Ko bi ta sodrga vedela, česar niti njegova žena ne sumi! Tat od štirinajstega leta, kasneje ubijalec, potem vodja tolpe cestnih roparjev! V tihi brezskrbnosti svojega življenja se je Juan Vargas, pozabljen in srečen na nižinskem ranču, kjer oblasti prav gotovo ne bodo stikale, da bi ga našle. In vse to — povejmo ji v čast — je bila zasluga njegove žene. Prav dobro je vedela, kaj govori, ko mu je svetovala: »Karkoli si bil, Juan, vse je minilo in naj bo pokopano. Najbolje bo, če delaš za hčer in malega, zakaj rad te ima, pa čeprav se to čudno sliši. Tvoj denar je pošteno prislužen in samo bogati ljudje si lahko privoščite skrb za čast in dobro ime. Ko si boš nekaj prihranil, fant molj, boš lahko plačal odvetnika, da te brani. Tako se boš opral in ne bo ti treba trohneti v luknji.« Prav je imela. Zdaj je bil spat spoštovanja vreden mož, nikogar ni oropal proti njegovi volji in sreča se je pričela smehljati njemu in njim, za katere je skrbel. Josefina modrost je bila potrjena tudi kasneje, ko ga je pričela — v njegovo veliko presenečenje — prepričevati z na pol opravičujočim glasom: »Glej tudi midva bi si lahko kaj napravila .. . Vsakdo goljufa gospodarja in midva ne bova taka tepca, da bi gledala, kako bodo drugi odnesli, kar bi imela lahko midva. Še Majhne ljudske resnice Bolje skočiti mlad v zakon kot se star siliti vanj, (Luksemburg) • Kdor se poroči z denarjem, bo z denarjem plačan. (Belgija) • Petdeset piastrov velja slaba žena, dobre ne moreš preplačati z denarjem. (Bosna) • S prihodom žene v hišo se prične blaginja. (indija) 9 Obenem z ženo se poročiš tudi z njenimi otroki. (irska) • Tudi zvestoba iz dneva v dan se utegne razviti v večno zvestobo. (Korzika) Hitra jezdna žival, ubogljiva žena in prostrano dvorišče predstavljajo SreČO V Življenju. (Arabija) • Ena noč za poroko, celo leto za razmišljanje. (Mavretanija) • Tisti, ki svoji ženi vse zaupa, še ne more biti dolgo poročen. (Škotska) • Kdor slabo govori o svoji ženi, one-čašča samega sebe. škotska) • Kadar tepeš svojo ženo, pretepaš sočasno vse žene na svetu. (Afrika) • Poezija plemeniti odnos med možem in ŽenO. (Japonska) Streljanju v kakršnokoli tarčo. Strah je vzbudil vdanost v možu za možem — celo v naj-trdovratnejših. Njihova vdanost je bila pomešana s tistimi naivnimi in preprostimi čustvi, s katerimi so ti preprosti ljudje nagnjeni do voditeljev. »Senor Juan« je bil videti ustvarjen za svoj posel. Njegova žena je bila prva, ki mu je to omenila: »Ko bi ne bil tako zabit in .neumen, bi imel upanje, da postaneš general.« Edina senca nad življenjem Juana Vargasa je bila njegova hči Rosenda. Sedaj se je bližala petnajstim iin je -bila lepa, kot so gorska dekleta na koledarjih; vzbudila ije gospodarjevo pozornost. O tem ni bilo dvoma. Stvar je bila zapletena, pri tam pa je bilo najhuje, da je mati delala kot gospodarjev posrednik. Nekega dne se mu je Josefa približala nenavadno sladka in prijazna. Hotela mu je zaupati, da je gospodar zaljubljen v Rosendo in da sta sedaj našla zlato žilo. »Mati božja,« je zarohnel stari malopridnež. »Tistega tvojega smrkavca sem požrl, tega pa ne bom!« Ne da bi še kaj rekel, ji Čast njegove hiše dar človek nima strehe nad glavo, grižljaja v ustih ali družine in je povrhu vsega še prešibak, da bi karkoli počel, so vsi kraji enako dobri — da tam umreš!« Žena ga je gledala s sočutnim zanimanjem. Kaj je iz njim? Ta prekleta mrzlica. Na očeh se mu vidi. V nižini jo ima vsakdo. Dobil jo je v chictlijevih gozdovih v Petenu. Pred 'leti. »Pravijo, da doli nihče ne ubeži mrzlici,« je mrmrala ženska z račjo glavo. Imeli jih je okoli štirideset. In potem se je obrnila k Juanu, rekoč: »Kako vam je ime?« Tokrat je odgovoril izjemoma po poravici, česar običajno tujcem ni: »Juan Vargas, na uslugo.« »Žena je ime ponovila in pripomnila: »Ali se ni Josefin mož pisal za Vargasa?« Razcapani, umazani imož se ije zdrznil in dvignil veke. Rekel pa ni nič. Čez čas je vprašal: »Ali Josefa živi tukaj?« v »Da. S hčerko skrbita za gospodarjevo hišo. Imela je moža, pa pravijo, da jo je pustil!« »Je gospodar tu?« »Ne. Šel je v Guatemala Gity. Josefa je okrog kravjega hleva in itrna s kravami opraviti.« Juan se ije poslovil z »Bog donaj« in se odpravil tja. Našel je Josefo. Takoj jo je spoznal. Stara, Oblastna in zlovoljna je zmerjala fante, ki so molzli. Za njo je 'stala hči. Hči Juana Barrabasa. Zrasla ije v čedno punco. Dobro, dobro! Juan je čutil prav malo razburjenja ob srečanju s svojo nekdanjo ženo, Iki je sedaj postala debelušna in ohlapna, ko jo je videl, kako bevska s poročniškim glasom kot lastnik sam. Stopil je k njej in jo brez uvoda nagovoril. »Me poznaš?« Tiho je stala. Bila je v zadregi. Nato je stopila k njemu, tako tesno, ida bi se skoraj dotaknila potepuhovih migljajočih brkov. In ne da ibi skrivala svoj odpor, ga je spoznala za to, kar je bil. »Kdaj so te 'izpustili, Juan Vargas?« Toda trepetala je, skoraj 'tako kot včasih — pred tem smrdljivim izobčencem s ipoLslepimi strašnimi očmi. »Kaj počneš tu?« Juan je dvignil roko do ust, jih odprl in nemo napravil resno-cinično kretnjo požiranja. Ker se je spet najedel in napil, je Juan objel svojo hčer in jo ljubkoval z otroško nežnostjo. Ko je deklica odšla, je vprašal Jo- več pravice imava za to, ker čuvava ranč pred to sodrgo.« Juan se je v začetku branil. On! Poročni zvonovi zanj! Na koncu pa ga je le pregovorila. Ta njegov zlodej babji. Ta bo že poznala ljudi. In itako sta se poročila. Po poroki je Juan postal oskrbnik na ranču. Zgleden ranč in zgleden oskrbnik. Na lastnikove stroške sta si sezidala in opremila majhno hišico »za njiju«. Prihranki so rastli in ,»posel« je cvetel. Da, zares! Na ranču ije bil red in disciplina in lastnik je hil očaran nad razcvetom svojega gospodarstva. Sam je dejal Josefi: »Vidva pa delata, vidva!« Kmalu se je pričel ustiti pred prijatelji na sosednjih rančih: »Ta stari dečko ije izvrsten. Pošten ije, kot je dan dolg! In nihče ga ne more ogoljufati.« To je bilo res. Kot cestni razbojnik si je nabral izkušenj, kako obvladovati ljudi, iki so bili prepirljivi in pokvarjeni, kot pač so. Oskrbnikova strogost jih je najprej pripravila do upora. Nato so pričeli računati s pojavo Juana Vargasa, ali ikot se je sam podpisoval Barrabasa. Najbolj divji od gaučov je postal krotak, ko ga je oskrbnik razorožil z enim samim ploskim udarcem machete. Vsi so se strinjali, da ga ni osem milj okoli, ki bi oskrbnika posekal v sukanju machete ali noža in je primazal strašno klofuto. In potem jo je tolkel, dokler ga ni izmučilo. Vso podpluto in jokajočo je pusti! na tleh. Dnevi so minevali. Čeprav se je Josefa cmerila in spet in spet hodila okrog vrele kaše, da morajo zapustiti ranč, ni Juan nikdar omahoval. »Nikoli ne bom odjenjal, punca moja. In če je čast iz takih nesramnosti, grem raje nazaj n acesto ropat...« Nato je zamišljeno dodal: »Težko si je vtepsti v glavo misel o časti. Ropal sem. To je res. Lopov sam in hinavec, rega ne bom tajil, a povem ti, da me vsak zločin, ki sem ga zagrešil, grize bolj in bolj. Kako ti je to všeč, a? Imam se za slabega človeka, a svojega mesa in krvi — in tudi tvojega — ne bom prodajali! Lahko mi rečeš, da je to neumno, toda tak sam. Počemu naj bi šel naravnost, kot si me učila, naj grem? Da bi končal slabše, kot sem začel? Za vraga, poberi se mi izpred oči, da se ne spo-zabinj. In ti, gospodar in dekle, vsak od vas, naj le še bolj pazi ina svoj korak, zakaj Juan Barrabas še ni imrtev!« Josefa, ki si je brisala solze s predpasnikom, je bruhnila: »Da, mrtev je, moj dragi, mrtev! Zato, ker nas hočeš vse poboljšati. Mislila sem o tem, Juan. Ti ne misliš postati general, ampak svetnik!« FRANCE ŠUŠTERŠIČ Pod bremenom Obdajala me je tema, hujša od najtemnejših noči. Ganiti nisem mogel ne z rolkami ne z nogami, zakaj tiščalo me je breme, težko in dušeče ko mara. V usta in nos mi je silil prah. Ležal sem pod kupom korenja in vlekel na uho glasove, podobne motnim odmevom iz neznane daljave. V hiši so, me je spreletelo. Zdaj pestijo očefa in mater, stikajo po skrinjah in omarah, brskajo po obleki. Me je morda kdo videl, ko sem smuknil v klet? Prekleti razbojniki, od kod so se vzeli tako iznenada! Predsinočnjim sem prišel domov, lačen, raztrgan, skoraj bos. Ofenziva me je bila hudo zadeila. V prsih me je zbadalo, noge so bile pokrite z gnojnimi uljesi. Tovariši v Ranci so mi rekli: „Pojdi za nekctj dni, obleci se in obuj, popravi se mdlo." Ko sem se zvečer privlekel do domačega praga in potrkal na Okno, je bilo nekaj časa vse tiho v hiši. Pod hribom je zaregtjala brzostrelka, v noč je šinila raketa in nekaj hipov visela nad dolino z utripajočim svitom. „ Odprite I" Zaslišal sem drsajoče korake. Vrata so se odprla, med podboji je stala mati. „Jaz sem, kdj ime ne poznate?" sem dahnil. Mati pa Ije stala in me gledala ko prikazen. Razširil sem roke lin jo objel. Šele zdaj se ije zganila in me (prižela k sebi kakor včasih, ko sem ibiil še otrok. »Pa so visi rekli, da si padel," Ije zahlipala in me odpeljala v hišo. Pozdravil sem še očeta in zlezel na peč, kjer se je sušilo proso. Skozi okno je lil pramen mesečine in obseval mater, Iki je rezala kruh. To je bila naljilepša ura mojega življenja . .. Naslednjega dne se ini zgodilo nič posebnega. Nekajkrat je prigodrnjal po cesti tank, a Se ni ustavil v vasi. Potlej so prišli Mongoli v nemških oblekah. Opazoval sem jih skozi podstrešno lino in poslušal nerazumljive vzklike, ko so jahali na konjih proti potoku. „Če bi 'kdo zavil s ceste Ik nam, te bom že Skrila," je rekla mati. Danes, ko je bil tako miren dan, pa so se popoldne prikazale tik pod oknom štiri zelene uniforme. Nihče ni videl, od 'kod so se pritihotapile do hiše. Skočil sem s peči in se zatekel v klet. Za mano je prisopihala moti. „Brž lezi v kot,” mi ije velela. Ubogal sem. Poiskala je velik lesen pokrov in ga položila name, nalto pa je pograbila ijerbas in me začela zasipati s korenjem. »Dovolj, dovolj," sem se branil s pridušenim glasom, pa me ni Slišala in kup na imeni je naraščal ... In tako sem ležal pod bremenom, ki je bilo čedalje težje, čedalje bolj dušeče. Zgoraj je zamolklo bobnelo, zdelo se mi je, da se pod težkimi koraki vdaja strop. Neskončno dolgi trenutki . .. Spomnil sem se starega partizana Andreja, kako je sedeli pri ognju, mahal z lopatastimi rokami in se priduševai: „V 'luknjo se pa že