GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1939-40 OPERA ^ £ P. L ČAJKOVSKI: 1U EVGENIJ ONJEGIN Din 2'50 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1939/40 ŠTEV. 15 OPERA urednik: m. Bravničar PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: EVGENIJ ONJEGIN PREMIERA 25. MAJA 1940 Pojavi življenja, ki se vtisnejo kakorkoli v celotni razvoj, stopajo po neki vesoljni ritmični zakonitosti vedno znova s poudarkom v ospredje — in tako se je sedaj ob iooletnici rojstva zopet močneje razvil pred nami tudi obraz osebnosti Petra Iljiča Čajkovskega; morda zato, da nas z izrazom bridko preizkušenega življenja opominja k zavesti, da brez žrtve ni odrešenja in brez bridkosti ne prave lepote, in morda še zato, da nas prav s tako pravo lepoto svoje umetnosti, bodri in tolaži ter nam lajša težo dni. To toliko bolj, ker je glasba Čajkovskega kot mehka materina roka, ki s svojo blagodejnostjo teši razdvojenost in uravnoveša bijoča se nasprotja ter vodi do notranje upokojenosti in osvobojenja, odkoder se rišejo nad-osebne oblike najbolj oddaljenih smotrov. Od tam pa zasije svetloba v človeška srca in vabi v rast samozavest, voljo in moč. Zato je glasba Čajkovskega velika in plemenita in vzbuja človeku, ki jo prav dojema, nehote čustva hvaležnosti do vseh teh velikih ljudi, ki so zvesti svojemu umetniškemu poslanstvu prevzeli nase vso stokratno težo življenja, da so v njej do kraja prečiščeni zapeli pesem o svobodi in ljubezni ter oznanili vero v harmonijo vsega sveta in v smotrnost najvišje volje. 117 Evgenij Onjegin Čajkovski je zložil »Onjegina« po naročilu in na prošnjo ravnatelja moskovskega konservatorija Nikolaja Ruhinsteina, ki je želel dobiti primerno glasbeno dramatsko delo za prireditev na svoji šoli. Skladatelj je po Puškinu sam priredil besedilo in je dovršil scenarij še isti večer, ko je prečital Puškinovo delo. Navdušen nad lepoto resnične poezije se je Čajkovski lotil uglasbitve z vso vnemo in jo dovršil 1. 1877. Prva izvedba »liričnih slik po Puškinu«, kakor je skladatelj imenoval svojega »Ognjegina«, je bila na konservatoriju v Moskvi v marcu 1. 1879. V peterburški dvorni operi je prišla prvič na oder 23. januarja 1. 1881. Delo je bilo deležno ogromnega uspeha in pri petnajsti reprizi sta prisotvovala car in carica ter se dolgo razgovarjala s skladateljem, kar je pomenilo v tistih časih izredno počastitev in priznanje skladatelju in njegovemu delu. »Onjegin« je najbolj uspelo glasbenodramatsko delo Čajkovskega, ki se je med vsemi njegovimi odrskimi stvaritvami najmočneje uveljavilo tudi izven Rusije, posebno na slovanskih in nekaterih nemških odrih. Obilica krasnih liričnih mest, dramatskih vložkov in skupinskih scen, ki so prepojeni z neposredno, močno čustveno in izrazito glasbo, dajejo delu privlačnost in poljudnost. Edinstvena v operni literaturi je scena Tatjane, ko piše pismo Onjeginu. Veliki monolog glavne junakinje je že po svoji obsežnosti med redkostmi v operni literaturi. Menjajoča se nastrojenja, čustveni izlivi, združeni z glasbo prepričevalnega izraza nudijo eno najlepših scen v tej bogati odrski tvorbi. Pretresljiv je labodji spev (arija) Lcnskega pred dvobojem. Plesi (valček, mazurka, poloneza) so polni lahke in neprisiljene invencije, ki je tipična za muzo Čajkovskega. Najmočneje se uveljavlja njegov talent v okviru, ki združuje zbor, soli in orkester. Čajkovski je dramatik, to dokazuje že v svojih simfonijah, toda izrazit odrski praktik ni bil nikdar. Čajkovski je uvidel svoje napake, toda popraviti jih ni znal popolnoma. Obtoževal se je, da je preveč glasbenik in premalo teatralik. V lastni kritiki je bil neizprosen, včasih pretiran. Svoji prvi dve odrski deli »Vojvodo« in »Undino« je uničil, ker jih je po krivici obsodil za slabe. Čeprav je »Onjegin« njegovo najboljše in najuspešnejše odrsko delo, bi bila celotna slika prav gotovo še boljša in odrsko tehnično tudi v potankosti bolj izdelana in dognana, če b: bil besedilo napisal resničen »libretist«. Čajkovski hodi tudi v operni tvorbi druga pota, nego njegovi sodobniki Musorgski, Balakirev in Rimski-Korzakov, ki so ustvarjali nacionalno rusko opero. Čajkovski je bolj zapadnjaško usmerjen. Njega zanima zapadna romantika in že naslovi njegovih simfoničnih pesnitev in nekaterih oper pričajo očitno o tej njegovi usmerjenosti. Simfonične pesnitve: »Manfred«, »Francesca da Rimini«, »Romeo in Julija«; opere: »Jolanta«, »Devica Orleanska«, (Mazepa). S »Kovačem Vakulo«, »Onjeginom« ter s »Pikovo damo« pa je Čajkovski segel v domači literarni svet, ki mu je bil po krvi bližji, zato je z njim dosegel tudi večji in trajnejši uspeh. Med vsemi odrsk;mi deli Čajkovskega pa ostane »Onjegin« krona njegovega g!asb;nodiamatskega ustvarjanja in biser ruske operne tvorbe. * PETER ILJIČ ČAJKOVSKI se je rodil 7. maja 1840 v Vot-kinsku na Uralu. Njegov oče je bil ravnatelj rudnika. Preden se je Čajkovski posvetil glasbi, je študiral pravo in bil nameščen v državni službi pri finančnem ministrstvu. Triindvajset let star je izstopil iz državne službe in se vpisal na peterburški konservatorij, kjer je študiral tri leta. Po dovršenih glasbenih naukih je Čajkovski sprejel mesto učitelja na moskovskem konservatoriju, kjer je poučeval 119 n let. Leta 1864. je bila prva izvedba njegove skladbe »Ples deklet«, tri leta pozneje (1867) pa je izšla njegova prva tiskana skladba. Leta 1868. je zložil svojo prvo simfonijo, eno leto pozneje pa svojo prvo opero »Vojvoda«. Od tega časa dalje je ustvarjal svoja najboljša dela. Eno leto preden je zapustil mesto na moskovskem konservatoriju se je poročil, a že 20 dni po poroki je zbežal iz zakonskega jarma, ker se je prepričal, da ni ustvarjen za te vrste srečo. Čajkovski se je preselil na posestvo svoje sestre, kjer je živel izključno le za svoje delo. Da se je lahko posvetil komponiranju, mu je pripomogla dobrotnica gospa plemenita Meck, starejša dama, ki mu je nakazovala letno rento 6000 rubljev z željo, da ostane javnosti in skladatelju neznana in da se v življenju nikdar ne sestaneta. Tudi od carja je Čajkovski dobival časten honorar, ki mu je omogočal, da si je uredil življenje po svoji volji. V domovini je dosegel največ priznanja z »Evgenom Onjeginom«, v zapadni Evropi pa s simfonijami, violinskim koncertom in klavirskim koncertom v b-molu, ki ga je z velikim uspehom izvajal na pariški razstavi v skladateljevi navzočnosti Anton Rubinstein. Čajkovski ima 78 del, med temi 10 oper, 6 simfonij, 3 balete, 3 godalne kvartete, 1 trio, 1 sekstet, violinski koncert, 2 klavirska koncerta, uverture, suite ter veliko število klavirskih skladb in pesmi. V zadnjih letih se je udejstvoval tudi kot dirigent in je bil prvi ruski skladatelj, ki je osebno predvajal svoja orkestrska dela poslušalcem v Srednji Evropi, v Tunisu, New-Yorku, Londonu i. dr. Po teh velikih uspehih se je vrnil v domovino, kjer je v Peterburgu dirigiral 16. oktobra 1893. prvo izvedbo svoje patetične simfonije. V tistih dneh se je v Peterburgu pojavila kolera, kateri je podlegel tudi skladatelj Čajkovski. Kljub skrbni zdravniški negi je umrl dne (>. novembra zjutraj v prisotnosti svojega brata Modesta in nečaka Vladimirja. 120 Čajkovskega odrska dela Vojvoda, po pesnitvi Ostrovskega napisal besedilo skladatelj. Krstna predstava 30. januarja 1869. v Moskvi (Veliko gledališče). Undina, zložena 1. 1870.; pozneje jo je skladatelj uničil. Opričnik (Telesni stražnik), zložena 1870-71; premiera spomladi 1874. v Peterburgu. Kovač Vakula, op. 14., zložena 1. 1874. Besedilo je spisal Polonski po Gogoljevi povesti »Noč pred božičem«. Delo je nagradilo peterburško Glasbeno društvo. Premiera 1. 1876. v Marijinem gledališču v Peterburgu, pozneje jo je skladatelj predelal in je bilo pod imenom »čerevički« (Copatke) uprizorjeno pod skladateljevim glasbenim vodstvom v januarju 1. 1887. Evgenij Onjegin, op. 24., zložen 1877. Prva predstava na moskovskem konservatoriju v marcu 1879. Devica Orleanska, prva izvedba v Peterburgu 1. 1881. Mazeppa, prva izvedba v Peterburgu novembra 1884. Čarodejka, prva izvedba v Peterburgu novembra 1887. Pikova dama, op. 68. Besedilo je napisal po Puškinovi noveli skladateljev brat Modest Čajkovski najprej za nekega drugega skladatelja, ki pa je pozneje uglasbitev tega dela odklonil. Prva uprizoritev je bila v Moskvi za skladateljev 25 letni umetniški jubilej 19. decembra 1890. J o! ant a, op. 69, enodejanka. Krstna predstava v Peterburgu 18. decembra 1891. * Glasba za Ostrovskega pravljično igro »Sneguročka«. (Izvedeno 11. maja 1873.) Glasba k Shakespearjevemu »Hamletu« (1888). Labodje jezero, balet op. 20., zložen za moskovsko Veliko gledališče 1. 1873. Prvič izvajano istotam 1. 1876. Trnjulčiča (La belle au bois dormant), balet v III. dejanjih op. 66., zložen 1. 1888. Hrestač, balet po E. T. A. Hoffmannovi pravljici, zložen 1. 189?.. 121 Vsebina (Dejanje se vrši deloma na posestvu Larine, deloma v Peterburgu v prvi polovici 19. stoletja.) /. dejanje. 1. slika: Na vrtu sedita gospa Larina in njena strežnica Filipjeva, ki pripravljata sadje za vkuhavanje. Iz hiše zveni pesem njenih hčera, ki ji obudi spomine na mladost in na romantična ljubezenska nagnjenja. Njeni kmetje so se vrnili s polja in po končani žetvi prinesli svoji gospodarici v darilo okrašen snop. (Zbor in ples žanjic.) Iz hiše prideta Tatjana in Olga. Prva je bleda, sanjava in popolnoma prevzeta po čitanju nekega romana; druga pa se svoji veseli naravi primerno pridruži plesalcem in pevcem. L.ilipjeva javi prihod Lenskega, ki privede s seboj tudi graščaka Onjegina. Tatjana se hoče odstraniti, toda mati jo zadrži. V Onje-ginu ugleda svoj ljubezenski ideal, a tudi od žensk razvajenega velikomestnega gospoda prevzame Tatjana že na prvi pogled. Vendar se vede z njo popolnoma ravnodušno in ji pripoveduje o bolezni svojega strica, ki ga muči strašno dolgočasje, medtem ko Lenski in Olga prav nič ne skrivata svojega vzajemnega nagnjenja. 2. slika : Tatjana sedi v sobi oblečena v nočno obleko pred zrcalom. Strežnica jo opominja, da je čas za nočni počitek, toda Tatjana še želi, naj ji Filipjeva pove, ali je bila zaljubljena preden se je poročila, kar Filipjeva zanika. Tedaj ji Tatjana prizna, da je strastno zaljubljena. Ko ostane sama, sede k pisalni mizi in razkrije v pismu Onjeginu svojo srčno bol. Zunaj se dani in Filipjeva pride budit Tatjano, ki pa naroči strežnici, naj odda pismo na pošto. Kljub pomislekom slednjič Filipjeva le prevzame Tatjanino pismo. 3. slika: V gozdu bero dekleta jagode in prepevajo. Tatjana prihiti in izčrpana sede na klop; tesno ji je pri srcu pred sestankom. Onjegin nastopi; zadržan, miren in hladen se zahvali Tatjani za odkritosrčno priznanje in ji izjavi, da bi izbral samo njo, če bi bil ustvarjen za soproga, toda on da ni rojen za zakonsko srečo; oba 122 bi bila le nesrečna v zakonu. Med petjem zbora odide Tatjana; opirajoč se na Onjegina. II. dejanje. 1. slika: Domača zabava in ples v Larinini hiši. Ko pleše Onjegin s Tatjano, sliši o sebi razne neumestne opazke starejših dam, zato se jezi na Lenskega, ki ga je privedel semkaj. Ko pride Olga, jo Onjegin izzivalno vabi na ples, samo da bi s tem dražil Lenskega. Olga vzame vso zadevo z lahke strani in hoče obenem ponagajati ljubosumnemu Lenskemu. Po francoskem kupletu, ki ga Tatjani na čast zapoje Triquet, prične kotiljon. Otvorita ga zopet Onjegin in Olga. Tedaj se vname oster prepir med prijateljema, ki dovede do poziva na dvoboj. Onjegin ga mora sprejeti. Slika se konča z velikim hruščem in razburjenjem povabljenih gostov. 2. s 1 i k a : Zimska pokrajina ob potoku v bližini vaškega mlina. Zgodnje zimsko jutro. Lenski sedi pod drevesom, njegov sekundant Zarecki stopa nestrpno sem in tja in pričakuje Onjegina. Lenski se v pretresljivi pesmi spominja mladosti in svoje življenjske sreče. Nato pride Onjegin v spremstvu svojega sluge Gillota, ki ga predstavi kot svojega sekundanta. Zarecki, ki se pedantično drži običajev dvoboja, je nad takšnim sekundantom nekoliko nevoljen, a se kmalu sporazume z njim. Lenski in Onjegin stojita drug proti drugemu, ne da bi se pogledala. V dvospevu priznata oba, da je ta dvoboj nesmiseln in da bi bilo najpametneje, če bi si smeje podala roke, ampak ne prvi ne drugi ne stori tega. Zarecki da povelje in Onjegin ustreli svojega prijatelja. Onjegin se zgrozi nad mrtvim truplom svojega druga. III. dejanje. i. slika: Dvorana pri knezu Greminu v Peterburgu. Polo-neza se je pravkar končala, gostje se zabavajo, Onjegin, ki se je po večletnem, brezsmotrnem potovanju vrnil domov, ne more pregnati in vdušiti spominov na svojega mrtvega prijatelja. Tu sreča zopet Tatjano. Iz boječe vaške deklice je postala krasna in dostojanstvena mlada gospa in Onjegin izve od kneza, da je njegova žena. Po kratkem, hladnem pozdravu odide Tatjana v spremstvu svojega 123 Soproga, kakor da se Onjegina komaj še spominja. Onjegin pa Se ob tem srečanju vname za Tatjano z vsem svojim srčnim ognjem. V tem trenutku šele zasluti vso neizprosno usodnost svojega nesrečnega življenja. 2. s 1 i k a : V knezovi sprejemnici pričakuje Tatjana na napovedani Onjeginov obisk. Tudi njo je svidenje z Onjeginom močno ganilo. Onjegin vstopi in pade pred njo na kolena. Tatjana mu pove brez jeze, kako jo je bolelo, ker je svojčas odklonil njeno ljubezen, čeprav je bilo takrat njegovo ravnanje častno in pošteno. Onjegin se je sedaj brezupno zaljubil v Tatjano in jo roti za ljubezen. Tatjana mu prizna, da ga še vedno ljubi, toda zvesta bo ostala prisegi, ki jo je pred oltarjem dala svojemu soprogu. Zaman jo Onjegin skuša pregovoriti, naj pobegne z njim. Ko so njene moči že skoraj pri koncu, se zbere in odide od Onjegina za vedno. Obupan plane Onjegin odtod v vrtinec nemirnega življenja. Prihodnji operni spored Pod glasbenim vodstvom Danila Švare in v režiji Cirila Debevca pride prihodnje dni v spored nase opere Bizetova »Carmen«. Naslovno vlogo bo pela ga M. Kogejeva. Jose bo J. Franci. Dalje bodo sodelovali Ribičeva, Polajnarjeva, Španova in gg. Janko, Lupša, M. Sancin in 2. Sancin. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 124 LEKRRHH O mr. R. U5TRR A CJUBCJRNF) nasproti glaune pošte Oddajajo se zdravila no recepte vseh bolniških blagajn. — Priporoča malinovec pristen, naraven v useh množinah. — Orig. norveško ribje olje, sveže, naj-finejše večno v zalogi. — HaroČila točno po povzetju I Klavirje, gosli, čela, saksofone, trompete, klarinete Hohner harmonike in vse glasbilna potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri VVARBINEK MIKLOŠIČEVA 4 Garantirano mojstrsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih A. JANEŽIČ Galanterijske in modne potrebščine Šolske, pisarniške in kjigoveske potrebščine na debelo in na drobno_________ LJUBLJANA Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov florjanska ulica 12 -14 in poslovnih knjig__________________ P. ČAJKOVSKI EVGENIJ ONJEGIN LIRIČNA OPERA V TREH DEJANJIH (7 SLlKAf^0 PUŠKINOVI PESNITVI. PREVEDEL N. ŠTRITOF. DIRIGENT: N. ŠTRITOF. REŽISER: C. DEBEVEC. Larina, posestnica . • j ' • . . . . Št. Poličeva Tatjana 1 . ..vi;-'. Olga / n’em hcc * ' • . . . . V. Heybalova . . . N. Španova Filip jevna . . . . . M. Kogejeva Evgenij Onjegki . • ' • . . . B Popov k. g. Lenski . . . . • ' '• . . . . J. Gostič. k. g. Knez Gremin . . • ' . . J. Betetto k. g Stotnik . . . . • ' ■ . . . . M. Škrabar Zarecki . . . . • ' ' ■ . . . . A. Orel Triquet, Francoz . • ' . . . 15. Sancin Gillot, dvorjanik . • ’ *• . . . . I. Mencin ZBORCVODJA: R. SIMONITI. Kmetje, P\C% j^ie, oficirji. Dejanje se godi na posestvu -j e2eli in deloma v Petrogradu. Čas: drugo tega stoletja. KOREOGRAF: ING. P. GOLOVIN Blagajna se odpre ob pol 20. ZačeteNb 2q. Konec po 22. Parter: Sedeži I. vrste . . . Din 40’— 11.-111. vrste . „ 36'- IV.-VI. „ . .. 32 — Vll.-ix..................... 28 — X XI......................... 24- XII. „ * it 24- Lože: Lože v parterju ... „ 120‘— „ I. reda 1-5..........................120’- 6-9 .. . .. 140'— Dodatni ložni sed& } ^fterju Din 20’— fedu . 22'— sreS Balkon: I. vrsta II. III. » I. ,, £ II. ion „ 24-- » 20--„ 16--„ 20--„ 10- Galerija: Sedeži I. vrste „ II. „ ITI. ,. IV. „ .. V. „ Galerijsko stojišče Dijaško Din 12- „ 10-„ 10'- . 8 „ 8-- „ 2 — 5-- V - V . . .. XIV X*. • J »» ** xyj IV1JI1SKU „ * M VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki blagaj^Arnem gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure. Telef. 4611. Predpisana taksa za Pe,t °ftd je vračunana v cenah. OB LEPI GLASBI, SLADKE BON- BONE! Izbira k e s LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 30 kov, bonbonov, čokolade, desertov in likerjev. • Knjigarna Kleinmayr & Bamberg — — najstarejša v Jugoslaviji, priporoča BIBBBI KB svojo bogato zalogo strokovnih in ■IBM ■m mmu HIB zabavnih knjig v vseh jezikih L|ubl)ana, Miklošičeva cesta štev. 16 SUMI ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D. VEDNO SVEŽE BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA GRADIŠČE ŠTEV. 7 - O POLEG DRAME