Afrika še zmerom v ospredju tedaj, ko mu predloži poverilnice. Rooseveltova gesta, edinstvena v zgodovini diplomacije, je po sodbi Angležev in Američanov najizrazitejša demonstracija prijateljstva med Anglijo in Združenimi državami, ki si jo je mogel Roosevelt izmisliti. Rooseveltova demonstracija Upor v Romuniji zadušen, Tretji politični dogodek je manj prijeten za Angleže in njihove prijatelje: iznenada je umrl predsednik grške vlade general Metaxas. Umrli general je bil cela štiri leta ministrski predsednik, zunanji in vojni minister Grčije. Vodil je svojo domovino v najtežjih časih njene zgodovine,- stal ji je na čelu tudi v trenutku, ko je Grčija sklenila odkloniti ultimativne zahteVe Italije in rajž; tvegati vojno, kakor da bi prepustila svoja pristanišča in letališča italijanski vojni mornarici in letalstvu. General Metaxas je bil duša in srce grškega naroda v sedanji vojni. Njegova nepričakovana smrt bo hud in nevaren udarec za njegovo domovino, posebno nevaren, ker se vsi grški politiki ne strinjajo s sedanjo smerjo atenske politike. Zato ni izključeno, da bo kralj sam vzel vodstvo države v svoje roke. BerM « »iuTSt OAbu Hasan JBarce y5leai« Benic flardud BAROIA OThegbare oKdir iaMmui BE.NGAZ1« iOLUM HORIA SIMA, šef romunske Železne garde in voditelj nedavnega legionarskega upora proti generalu Antonescu Po na'no. vejših poročilih se zdi, da je Sima hotel vreči Antonesca za'o, ker se je pod njegovim vodstvom Romunija preveč naslonila na Nemčijo in Italijo no poročanje zelo počasno in oprezno; angleško uradno potrdilo o zavzetju krajev sledi vselej šele tedaj, ko je uspeh že popolnoma dosežen. Hkrati s sedanjo fazo britanskega prodiranja v Libiji so angleške impe-rijske čele začele napadati tudi v Eritreji, Abesiniji in Somaliji. Po angleških poročilih potekajo operacije povsod v angleško korist. V Eritreji stoje britanski oddelki po poročilih iz Kaira ie tik pred Agordatom. nif sredi poti k Kasale v Masavo (okoif 100 km od sudanske moje). 'H ud id 4qeclebi.i //J Uq«deJB. Na bojiščih se ni. kakor smo že v uvodu napisali, ta leden zgodilo nič senzacionalnega. To pa ne pomeni, da bi bile vojne operacije zastale. Po zavzetju Tobruka so britanski motorizirani oddelki naglo prodrl) ob obali proti zahodu, dosegli Derno, jo obkolili, prepustili obleganje pehoti In topništvu, sami pa drli dalje ob morju. Derna sama v trenutku, ko to pišemo, ni v angleških rokah, čeprav naj bi bila po nekaterih časopisnih poročilih padla že pred več dnevi.. Angleži se tudi to pot. oči I no zatekajo k taktiki, ki jim je tako do- Hdlleb OGcttr buAskjr o8‘’r Acromrt Oi«r jbiib avtomobilshd cesta Ulctnica 100 V Ljubljani, 29. januarja Senzacionalnih vojnih dogodkov nam pretekli teden ni prinesel. Pac pa se je na političnem področju pripetilo to in ono, kar bi kazalo registrirati. Odkar se je Romunija podredila državama osi, ni v tej državi /več pravega reda in miru. Resda je romunska vlada morala že lansko- poletje Prepustiti Besarabijo in del Bukovine Rusiji, toda takratna operacija je potekla brez krvi in brez 'hujšega razburjenja; romunski narod je pač ve- Zemljevid k angleško-italijanskim bojem v Libiji del, da izgubljeno ozemlje narodnostno ni tako bistven dol domovine, da _ne bi mogel preboleti ttjega izgube. Kipeti ju začelo šele po odstopu Transilvanije, deiele,- y kateri je sleherni . romunsko čuteč človek, videl organski del svoje države. Od tistih dob, t, j. od lanske jeseni, se duhovi v Romuniji ne morejo pomiriti. Patrioti so iskali krivce; našli so jih v kralju Karolu in njegovi okolici. Posledice so znane. Da bi se država konsolidirala in pomirila, se je bil general Antonescu, voditelj okrnjene Romunije, sklenil docela nasloniti na Nemčijo. ?i' '.-i ny i ' 'j 1’f-tv v Romunijo je vkorakalo nemško vojaštvo i» i~'l l-\-s ‘it 'a i v- (<>f. t tv".«f hš~,f • Toda konsolidacije in miru kljub temu ni hotelo biti. Romunski patrioti so bili nezadovoljni s posledicami na-slonitvfe na os. Vprizarjali so poulične boje, ubijali zastopnike prejšnjega režima in iskali v krvi utehe za svojo nacionalno bol. S tem psihološkim vzrokom si nekateri razlagajo tudi najnovejše dogodke v Romuniji: legionarski upor proti vladi generala Antonesca. V Ho-riji Simi, voditelju tega upora, ne vidijo toliko pristaša totalitarnih držav kakor gorečega domoljuba, ki ne more preboleti izgube transilvanske zemlje. To domnevo bi utegnila potrditi tudi okoliščina, da so Simovi pristaši presekali več petrolejskih vodov, da tako onemogočijo dobavo romunskega petroleja •’ '3 ti, General Antonescu je Šimov upor zadušil s krvjo. Več tisoč mladih legionarjev je dalo življenje za svojo idejo. Horijo Simo so ujeli, po nekaterih poročilih celo že justificirali. General Antonescu je izjavil, da bo nadaljeval svojo politiko prijateljstva z državama osi. Vse kaže, da general Anlonescu obvladuje položaj. Upati je torej, da vsaj v neposredni bodočnosti no bo novih pobojev, Toda pravega pomir-jenja ne pričakujmo v Romuniji vse dotlej, dokler bodo vzroki ljudskega razburjenja ostali. prihoda v USA svet sploh še vedel i\ir da je ladja, že dograjena, Dodelali so jo docelfc na tihem, srodi vojne, Na albanskem bojišču se ni položaj kljub srditim bojem zadnjih dni nič izpremenil. Observer t GENERAL JOAN METAXAS Mdijauf KASALA Asm ar d Gtdaref / Ahtirn 0* OUALOtA LUI OBADI .S O0ARAA Matamd Drugi pomembnejši politični dogodek se je pripetil v Ameriki. V Združene državo se je namreč pripeljal novi britanski veleposlanik lord Ha-lifax. Sam IIalifaxov prihod še ni dogodek. Dogodek — vsaj po angleški sodbi — je okoliščina, da se je poslanik pripeljal na najnovejši britanski vojni ladji, na 35.000 tonskem Kralju Juriju V., in sicer med njegovo prvo vožnjo čez ocean. Kralj Jurij V, je namreč največja in najmodernejša I vojna ladja >vota; do Halifaxovega b0onciir J rAN S KO / jcicno f O &0DII O HIKUHA O&UMltV o asroi1 OODUH 2 °enmS* MASAM 84 MCA A CLUM Q MOCAO/SCIO ADIy A MBA Zemljevida k bojem v Vzhodni Afriki: Na levi: južna Abesinija; n« desni: severna Abe&iolja in Eritreja Poiuiin* pfatana v q«ioi ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN OE2ELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK iiHniitiniiiiiaiitiiiiiuiiiniiituiiiMiuiiiiiuia S 5 S S v < ‘crvirr vr ir • i i • • j vaa v 9 e Leto XIII. .V Ljubljani, .30. januarja 1941. štev. 5 (589) Kdor je volk, ravna po volčje. La Fontaine, francoski basnopisec (1621—1695) ataMiMiauaiullM|UII|lluuaaMiaMnauu,ai|aaM| »DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja ob četrtkih. UrednlBtvo I» upnva ▼ Ljubljani. Mikloilčeva 14/IIL Poštni predal it. 845. Telefon it 83-32. — Račun poitn* hranilnice f Ljubljani it. 15.393. — Rokopisov n« vračamo, n e franki ranih dop’sov ne iprejemamo. Ea odgovor Jo treba priložiti ea 8 iliu k na m k. NAROČNINA */i leta 20 din, teta 40 din. vst leto 80 din. V Italiji na leto 40 Ur, v Franclji 70 frankov, v Ameriki S1/« dolarja. l>rugod sorazmerno. — Na* ročuiuo Je plačati vnaprej« CENE OGLASOV V tekstnem delo: enostolpčna pet It na vrsta ali njen prostor (vifiina 8 mm in Širina 55 nun) 7 din: v onlasut m delu 4*50 din. V dvobarvnem tlaku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda I din Oglasni davek povsod Se posebej. I*ri večkratnem naročilu popubt* danes: j Zakaj st je Francija sesala ,T —» f Perspektiven zemljevid Vzhodne lirike : (Gl. str. 9.) * f(uiintiuitiiiiuaiiiHniiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiii \JlasiU in . * - Kulturbund na Kočevskem. Po pisanju »Gottschcer Zeitung« se še niso vsi Nemci ki prebivajo na Kočevskem, vpisali v Kulturbund. Letos 1. Januarja je imel Kulturbund na Kočevskem 8000 članov, med njimi 5000 odraslih in 3000 mladine. Ob štiriletnici bogarsko-jugoslovan-skega brabtva. Ob četrti obletnici pogodba o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo sta zunanja ministra obeh držav dala tisku izjave. Bolgarski minister Popov je poudaril, da so s pogodbo odstranili metode preteklosti, ki so ločile oba naroda in slabile njuno življensko in odporno silo. Odkar to podpisali pogodbo o večnem prijateljstvu, so se medsebojni »lIHttllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIHIIHtlllš 1 0 K V I R 11 m mm S 55 I SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, I f KLEIN 1 = LJUBLJANA, Wottova 4 2 IiiiiiiiiiuiiiniitiiiuNiuiiiiuiiiMiiiiii „Vzemite šop@k, samo dinar! Grenko življenje otrok, ki jih že v najnežnejših letih požre ulica Ljubljana, januarja. »Kupite, teloh. Šopek samo po dinarju«! Tako ponujajo po ulicah prezebli otroci zgodnji teloh. Vsiljivo ponujajo cvetlice in če odkimaš, da ne maraš, te otrok prav lepo prosi in spremi košček poti, tako da naposled iz usmiljenja kupiš, čeprav imaš cvetje že doma. Če pa nikakor ne maraš, te poprosi za dinar in da se ga rešiš, mu le daš vbogajme, dinar ali dva, ki jih željno pograbi. Potem steče na svoje mesto in začne iznova: »Vzemite prosim, samo dinar!« 2e od nekdaj me je zanimalo življenje teh otrok. V kakšnih razmerah žive te sirote doma, da jih starši puščajo na ulico, ki spolzka in nevarna požre toliko mladih življenj... Saj se vse, kar otrok vidi in doživi, neizbrisno vtisne v njegovo mlado dušo. Ulica vzgaja trdo, neusmiljeno in nečloveško. Malči je dopolnila deveto leto. 2e nekaj let dobro pozna ulico. Poleti prodaja cvetlice, pozimi, ko jih ni, pa berači. Sprva so jo vodile starejše sestre, zdaj gre že kar sama, kadar ji ukaže mati. Posebno, kadar oče ne dela, je siromaštvo v hiši in tedaj mora Malči na ulici iskati po- moči. Navadno nabere na dan kakšnih pet in dvajset dinarjev. Včasih naleti na Simo, ki je že malo starejša: trinajst let ima. Ta jo. nauči, kako je treba o pravem času zbežati, da jih ne dobi stražnik, kako je treba prositi, da ljudje več dajo, itd. Kajti Sima je že izkušena in pozna ulico... Ve, da so ljudje usmiljeni, le znati je treba potrkati na njihova srca. Včasih sreča Simo. kakšen moški, ki se ustavi ob njej. Sima ve, da to pomeni denar. »Pojdi, Malči, ta gospod nama bo nekaj dal,« potegne Sima malo Malči s seboj. Malči uboga in gre z njo, kamor jo pač pelje. In to se ne zgodi samo enkrat, temveč skoraj vsak dan... Doma vprašata mati in oče, koli-k o, nikoli pa kako. Denar je na mizi, kaj jima je mar, kje in kako. Malčina sestra Liza se je pred nekaj dnevi vrnila s potepanja. Bila je dva tedna z doma in nihče je ni vprašal, kje je bila in s kom. Morda jo je povabil neznan starejši gospod in je bila pri njem. Saj takšnih gospodov je mnogo... In takšnim pokvarjencem je pač vseeno: zdaj Sima, zdaj Malči, zdaj Joža. Na cesti iščejo svoje žrtve med beraškimi otroci, prodajalci cvetja in siromaki, ki jih glad prižene na ulico. Pred kratkim je celo malo Malči nagovarjal neki takšen .gospod’, naj gre z njim, češ da ji bo dal denarja. Na srečo je prišla neka gospa, ki je slučajno slišala, kaj hoče in ga je zapodila. Tako je bila Malči tedaj rešena... Vendar ne bo zmerom takšnega angela varuha in Malči bo prepuščena svoji usodi. Požrla jo bo ulica, kakor je pogoltnila že njene sotrpinke: Jožo in Milko in Simo... Včasih sicer zaloti te sirote strogo oko postave, ki skrbi za moralo. Vendar vedo ti ubogi otroci samo eno: to bi pomenilo konec zaslužka. In beže, beže pred stražnikom. Če se pa ne da več ubežati, tedaj tista, ki jo stražnik prime, zažene krik in vik in se spusti v jok. Navadno se potem nabere okrog mnogo ljudi, ki se jim otroci smilijo in na račun .trdosrčnega’ stražnika začno padati trde besede. Stražnik je primoran popustiti, če noče doživeti neprijetnih prizorov. Otroci zbeže in jo uberejo na drugi konec ulice. Tam se stara pesem prične iznova. Tako žive otroci z ulice. Matere, zavedajte se, da je ta zgodba gola resnica. Zato pazite na svoje otroke! Inka S. odnosi razvijali v duhu prijateljskega sodelovanja. Jugoslovani in Bolgari so pokazali, da hočejo biti sami pionirji svoje lastne sreče. Naš zunanji minister Cincar-Markovič je bolgarskemu tisku izjavil, da sta oba naroda sklenila pogodbo, ker sta bila prepričana, da bo obema državama prinesla velike koristi. To se je tudi zgodilo in če bosta oba naroda še v bedeče zvesta duhu pogodbe, boita našla v nji trdno oporo pri izvedbi miroljubne politike, ki se zanjo v sedanjem težkem položaju zavzemata Bolgarija in Jugoslavija. Italijanski ministri na bojišču. Uradno poročajo, da je Italijanski zunanji minister grof Ciano odšel na bojišče in prevzel poveljstvo oddelka bombnikov. Z njim sta odšla tudi ministra Bottai in Gorla, ki bosta poveljevala alpinskim oddelkom. Dogodki v Franciji. Po novem ustavnem določilu bodo morali vsi dostojanstveniki in državni uradniki priseči zvestobo maršalu Petainu in bodo njemu odgovorni osebno in s svojo imo-vino. O sebi je Pčtain dajal, da sl bo sodil sam, ker je na najvišjem mestu in ima zato naj večjo odgovornost.. V ostalem imajo pa pred državo vsi isto odgovornost. — Francoski poslanik v Washingtonu je posredoval glede pomoči Amerike Franciji, ker prebivalstvu nezasedene Francije primanjkuje živil, obleke in kurjave. Pred poživljenjem letalske vojne. Po angleških virih sta Anglija in Nemčija izpopolnili svoje letalstvo z novimi modeli. Angleži zatrjujejo, da je njihov novi »lodel Spitfira beljši kakor vsa dosedanja lovska letala. Njegova običajna hitrost je 600 km na uro. Najbolj ponesni so Angleži na novi štiri-motorni bombnik Stirling ki je tako hiter kakor prvi Hurricani in se močneje oborožen kakor ameriške leteče trdnjave. Angleži pravijo, da imajo tudi Nemci nove modele. Na prvem mestu navajajo novi orjaški bombnik Fccke-Wulf za velike razdalje, ki bo lahko nosil 4000 kil bomb. Najboljši med novimi letali so pa Junkersi 88, ki pripadajo borbenim in bombnim letalom. Angleži zatrjujejo, da bo letalska vojna spomladi dosegla razmah, ki bo zasenčil ves dosedanji razvoj. Antonescu je gospodar položaja. Železna garda, zlasti pa radikalno krilo legionarjev so se hoteli v Romuniji polastiti oblasti. V Bukarešti, v vseh večjih mestih in v industrijskih središčih so zasedli javne urade in se v njih utaborili. Vodja države Antonescu Je sprva hotel nezadovoljneže pomiriti, ker pa sprava ni bila mogoča, je poklical na pomeč vojaštvo. Ponekod je prišlo do krvavih spopadov in je bilo na obeh straneh precej žrtev. Sledniič se je vojaštvu le prsre-čilo vzpostaviti mir. Vso upravo so prevzele vojaške oblasti. V nekaterih krajih Transilvanije se uporniki še drže, v glavnem je pa Antonescu gospodar položaja. Za vodjo legionarskega pekreta Horio Simo so izdali tiralico in ga odstavili z njegovega položaja, ki ga je zavzel Antonescu. Po uradnem poročilu so Simo že aretirali. Antonescu je sestavil vlado krepke roke, v kateri je 10 generalov, ki zavzemajo vse važnejše resore. Voditelji upora bedo prišli pred vojno sodišče. TVillkie je že v Londonu. V/endei Italijani so izgubili že približno polovico afriške vojske in je zato njihov položaj v Lib.ji kritičen. Vprašanje je, če It dijani sploh še morejo Angležem nuditi zadosten odpor. O možno'ti nemškega vdora v Anglijo piše glasilo, da je zaradi angleškega brode v ja težko izvedljiv in da bi Nemci v ta namen morali poslati v boj velikansko število vojaštva. V severni Italiji ni nemirov. Itali- glijl že več ko teden dni niso imeli letalskega alarma. Po teh vesteh bo Nemčija letalsko dejalnost nad Anglijo zmanjšala, ker bo vso težo svojega napada usmerila na Sredozemlje. Cilj tega ukrepa je uničiti angleško vomo brodovje v Sredozemskem morju. Angleži pravijo tudi, da je prav verjetno, da se Nemci pripravljajo za straheten napad na Angliio in "pošiljajo v zasedeno ozemlje številna letala. Po nekih vesteh se je položaj v odnosih s Francijo tako razčistil, da je računati z bližnjim sodelovanjem francoske vojske z državama osi v Sredozemlju., Vse to so kajpak zgolj ugibanja. Angleški bombniki so nekajkrat nap;dli kraje v zabedni Nemčiji in v zasedenem ozemlju. V splošnem je pa letalska ofenziva popustila in kaze, da se tudi Angleži pripravljajo. Albansko bojišče. Fronta se je skoraj docela ustalila. Na obeh straneh so se zakopali in se razvijajo boji v utrjenih položajih. Zadnje dni so Italijani začeli s protiofenzivnimi sunki in so ponekod dosegli krajevne uspehe. Italijansko letalstvo je pestalo živahnejše. Grki zatrjujejo, da so vse italijanske napade odbili in da so zlasti na srednjem delu fronte dosegli pomembnejše uspehe. Tako Italijani kakor Grki v svojih uradnih poročilih ne navajajo krajevnih imen, po poročilih z naše meje se pa zdi. da se bijejo boji približno na črti Podgra-dec—Malina—Hondište—Kukuri—Kus-bura — Ugovac — Barbulo- — Komare — —Bezgoran—Njivice-—Jadransko morje. Afriško bojišče. Angleži so po zavzetju Tobruka tik pred tem, da zasedejo Derno ki je le slabo utrjena. Angleško prodiranje olajšujejo dobre avtomobilske ceste, razen tega je pa pokrajina, za katero se zdaj vrše boji, rodovitna, ker ima dosti vode. Po angleških poročilih se angleška ofenziva nadaljuje na vseh afriških bojiščih. V Eritreji se Angleži približujejo Agor-datu. Barentu in Amhagarju. Angleži napadajo tudi že iz Kenije in so boje prenerii v italriansko Somalijo. Grof Csaky ie umrl. V nedeljo ponoči je pa dabši bolezni umrl madžarski zunanji minister grof Štefan Csaky, star še ne 45 let. Pokojni državnik ima velike zasluge za temnejše sodelovanje med Madžarsko'in Jugoslavijo. S 1. februarjem dobimo tudi nakaznice za testenine. Ker bo za kruh, moko in testenine veljala ista nakaz-janski listi pišejo, da je angleška prp- nica, sc !>odo morali ljudje omejiti paganda začela razširjati vesti, ki jih gamo za eno izmed treh dobrin. Kdor ;e potlej prevzel tudi ameriški radio. (K) ];Upj| toliko moke, za kolikor se Po teh verieh naj bi bdi v zgornji , . £ . ’ , kllniti Italiji, zlasti v Milmu in Turinu, za-1 . nakaznica, ne bo mosel kupiti radi vojaških dogodkov v Afriki in testenin. Albaniji in zaradi navzočnosti nemških I Nove predpise za peko krulia so do-čet v Italiji na:tali hudi nemiri. Upcr- ^ |,ili te dni peki v banovini Hrvatski. niki da so za-edli v teh dveh me tih 1 Willkie, ki je v soboto priletel z leta- j javne urade in da so se spopadli z lom »Yankee Clipper« v Lizb:no, je | vojaštvom, pri čemer je bilo več višjih STROJEGRADBA, ELEKTROTEHNIKA Tiskovine brezplačno Po novih predpisih smejo peki peči kruh samo iz 65 “/o presejane koruzne moke in 35 % enotne pšenične inoke. 10 »/o enotne pšenične moke smejo peki nadomestiti s krompirjem ali z rženo moko. V tem primem so peki dolžni preostalih 10% pšenične moke uporabiti za drobno pecivo. Popravila prcviznili ur F. Čuden, Prešernova 1. Nakup zlata in srebra. po razgovoru s portugalskim ministrskim predsednikom Salazarjem v nedeljo odletel v London. Najprej je obiskal londonske okraje, ki so jih letalski napadi najbolj prizadeli, n. to se je pa sestal z zunanjim ministrom Edenom. Pri obisku Churchilla je izročil osebno Rooseveltovo pismo angleškemu premiera. Willkie je izjavil, da bo ostal na Angleškem dva tedna in da bo proučil možnost vzajemnega sodelovanja angleške ln ameriške industrijske produkcije. Obiskal bo tudi irskega ministrskega predsednika De Valero. V Indokini so sovražnosti prenehale. Uradni komunike franco-ke vlade javlja, da se Je z japonskim posredovanjem posrečilo med Siamom in Indo-kino doseči začasen sporazum. Po besedilu sporazuma so v torek dopoldne sovražnosti prenehale in je nastalo premirje, ki bo trajalo do zaključka mirovnih pogajanj. Siamska ln francoska indokinska delegacija za mirovna pogajanja sta imeli že včeraj v Saigonu prvo sejo. Sovjeti o vojaškem položaja. O sedanjem vojaškem položaju piše glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvjezda« in pravi, da se Angleži poslužujejo v Afriki najsodobnejših vojaških metod. častnikov ranjenih. Italijanskim četam da se ni posrečilo z treti upora in da so jim priskočile na pomoč nemške čete, ki jih v velikih množicah pošiljajo čez Brenner v zgornjo Italijo. S-cilijo da so vso zasedli Nemci in da imajo vsa pisma iz Italije cenzurni žig nemške pclicije. V Italiji da se širijo | n(>gi, restavracije in gostilne do 24., letaki, ki pozivajo narod, na) zaupa I - ■ — Nova policijska uredba za vso Slovenijo je stopila v veljavo s 25. januarjem. Po novi naredbi smejo biti na območju policije v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, na Jesenicah in v Kranju kavarne odprte samo do 1. po- din?stlji in maršalu Badogliu, vse cfctalo te bo pa že uredilo. Italijanski tisk z vso odločnostjo zanikuje resničnost teh vesti, češ da so docela izmišljene in da se jim vsi Italijani smejejo. Listi pišejo, da je italijanski narod strnjen okrog fašistične zastave in okrog svojega voditelja. Angleško-nemško bojišče. Kar čez noč so prenehali letalski napadi na Anglijo. Po angleških in švicarskih vesteh se pripravljajo veliki dogodki, ker bi bilo sicer nemogoče, da v An- krčme pa do 23. ure. V ostalih mestih in trgih smejo biti kavarne odprte do 24. ure, restavracije in gostilne pa do 23. ure. V turističnih krajih smejo biti vsi gostinski obrati v času sezone odprti kakor v Ljubljani. Nadalje se po novi naredbi ne smejo kavarne odpirati pred 5. zjutraj, gostilne poleti ne pred 5., pozimi pa ne pred 6. uro. Vsako prekrsitev te naredbe bo policija kaznovala z globo od 10 do 1000 dinarjev. K Gospodinje! Šivalne stroje dobite na posodo proti TJ Pii O mali odškodnini pri PROMET O nasproti krilanske cerkve - Telef, 43-90 0. Istotam so tudi poceni naprodaj N O 71 V SEICi § V zaporu .je kradel Ljubljana 16. januarja, Jože je bil zaprt, zaradi tatvine. Ker se je bil pa svojemu .rokodelstvu* že precej privadil, mu je bilo v zapora dolgčas. V zlati svebodi pač čisto drugače živiš; tu in tam najdeš priložnost. da kje kaj izmakneš. V zaporu se je pa Jože počutil kakor ptiček v kletki. Premišljeval je, kako bi si skrajšal čaš. ki mu je v zaporu potekal tako počasi. Vsako jutro je postlal posteljo, čez dan te delal manjša dela. ki mu Jih Je odkazal paznik, kljub temu so pa dnevi tekli le zelo počasi. Ko Je neko jutro zopet postiljal po-steljo, mu je šinila v glavo srečna misel: »Meni doma tako primanjkuje rjuh, tukaj na sodniji jih imajo pa tolika Gotovo ne bi pogrešili ene ali dveh. če bi jih izmaknil.« Rečena storjeno. Jože je vzel dve rjuhi, Jih zvil v sveženj in ga shranil. Ko ga Je obiskala njegova žena. Ji Je zaupal svojo idejo ln skupaj sta skovala načrt takole; Dopoldne Je prišla žena obiskat Jožeta. Odšla je na tisti prostor, kjer je zapisano na vratih: »Za ženske«, in odprla okence. Jože ji je skozi okence pedal sveženj z rjuhami. In žena ga Je odnesla domov. Ko se mu je tako lepo posrečilo, je zopet tako naredil, in žena je zopet ednesla dve rjuhi domov. Tako je odnesla s sodnije 6 rjuh ln troje copat, sešitih iz državnega blaga. To njuno početje ie pa opazoval neki drug kaznjenec; ta je Jožeta izdal. Povedal je. kako premeteno je Jože ravnal. »Skozi okno sem videl. k0 ji je podajal svežnje, drugega za drugim.« »Ali veste, kateri dan je to bilo?« ga je vprašal sodnik. »Ne vem, ker v ječi ne moreš natanko vedeti datuma. Vem le to. da Je bilo nekako lani aprila. Pazniki dolgo niso mogli uganiti, kam izginjajo rjuhe, potem sem jim pa povedal.« Zena je cdločno tajila, da bi Ji bil mož dal rjuhe. »Copate mi je res dal troje, ene ženske in dvoje otroških, rjuh Pa nisem niti videla.« »Saj sem videl, ko jih je zavijal in potem vam dajal,« vztraja Anton. »Meni jih ni dal. če jih je vam!« se odreže obtoženčeva žena. Vse tajenje ji pa ni pomagalo; sodnik jo je obsodil na 15 dni zapora pogojno za dobo dveh let. Rjuhe bo morala pa plačati. Nismo prešuštnice. saj nobena nima moža Ljubljana. 13. Januarja. Na kmetih Je navada, da gredo j ljudje, posebno ženske, vsak dan k maši. Po poti tja in nazaj se pomen- 1 kujejo, kaj je v vasi novega, oberejo tega in onega, za izpremembo se pa tudi malo skregajo in ozmerjajo med j seboj. Tako jim vendar ni dolgčas, če-1 prav nimajo ne kina ne gledališča. | Tokrat je bil predmet razgovora Ja- i nez, ki so mu ponoči neznani zlikovci razbili okno. Da ga je razbil France, je sumil Janez. »Kaj pravi? Naš France žc nikoli!« se je razburila Spela ln se hitro odpravila nad Janeza, naj prekliče te besede. Janez je pa vztrajal pri svojem in tako so se resno spričkali. »Vi ste nam ukradli verigo in krtače,« Je očital Janez. Njegova žena je pa dostavila: »Ničvredni ste, svet ste ukradli, zdaj pa stoje vaši svinjaki na njem!« »Hvala Bogu, do zdaj še nismo nikoli nikomur ničesar vzeli,« se Je branila Spela. »Kaj boste neki hvalili Boga? Vaša mati ni šla nikoli v cerkev, pa je vendar na cerkvenem pokopana; Jaz, ki hodim tja. bom pa Bog ve kje!« je še dalje zabavljala Janezova žena. »V stranišču, tja spadate!« je bila kratka in jedrnata Spela. »Nlčvrednlce ste, ravbarice umazane in prešuštnice!« je vpil Janez. »Veste « se je razburjala Spela pred sodnikom, »tako sta vpila, da se Je po vsej vasi razlegalo. Prav tako se je slišalo, kakor če bi vam jaz zdajle vse to prerekla. Pri nas vendar ne moremo biti prešuštnice, gosped sodnik, saj sploh nobena ni omožena!« se razburja Spela. Sodnik ji je verjel — toda ne zato, ker ni poročena — in je Janeza obsodil na 200 dinarjev kazni, pogojno za dobo enega leta. Potica jima je dišala Ljubljana, 10. januarja. Cilka in Marija sta se dogovorili, da bosta napovedali Francetu vojsko. Obe sta bili precej .suhi* pa sta se domenili, da bosta malo pobrskali pri njem; vedeli sta, da ima denar. Marija je dobila ponarejen ključ, ln ko je France odšel na svoje posestvo, sta .pogledali* k njemu. Uspeh je bil zadovoljiv. Ko sta odprli omaro, sta najprej zagledali veliko potico, ki se Jima je prijazno smejala. »Mm, potica!« sta se veselo presenečeni 'spogledali. Kako bi se prilegla v teh resnih časih, ko posebno na deželi žive največ ob koruzi. V hribih je pa sploh revščina, zato ima koruza glavno besedo. Koruzen kruh, koruzni žganci in tudi ponoči poje koruzno ličkanje. VSAK TEDEN DRUGA ********************** **************, V banovini Hrvatski so ustanovili Po navedbi bana dr. šubašiča poseben 1. ’- 1)0 skrbel za urejanje in iz- koriščanje rudninskih vod, kopališč in klimatskih zdravilišč. Svet bo štel de-Se‘ članov, izmed katerih je eden zuravnik. Vsi člani so imenovani za dobo treh let. Magreb bodo v prihodnjih 1(1 letih Preuredil; po novem regulacijskem načrtu. Uredili bodo lepo vrsto mo-oernih ulic; samo za parke je določenih 70.000 kvadratnih metrov prostora; za nove športne prostore so pa dolo-c'|u 100.000 kvadratnih metrov prostora. Zgradili bodo tudi deset novih ■Umskih Sol jn ]iar najmoderneje iz-Pe‘jali vodovod in kanalizacijo. Proti kašlju Vam priporočamo od-licen Keinedia sirup. Dobiva ee v vseh lekarnah m zahtevajte izrečno samo m domači .preparat »Hemedia sirup«, k' je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom, (ilavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znani lekarni Bahovec v Sloveniji. Mamice, naročite si knjižico »Moj novorojenček«, če ste kdaj v skrbeh kako postopati z vašim detetom v onem ali drugem primeru. Knjižica je sestavljena po novodobnih higienskih navodilih, obsega 32 strani, besedilo ponazoruje mnogo lepih slik. Knjižica ?a poljuden način obravnava dojenčkovo oblačenje, kopanje, sončenje, Prehrano itd. Zadnji dve poglavji obravnavata razvoj zobovja do šestega teta in razvoj otrokovega duha v f lotu njegove starosti. Knjižica stane din 12'—, s poštnino h' tt. Naroča se: Papirnica, Darinka dovič, Ljubljana, Gradišče 4. • r,, "da je poplavila plodno ravnino avankut, največje hrvatsko naselje v eyernem delu Bačke. Ker je nenadno pričel kopneti sneg, je vsa dolina spremenjena v jezero. I’oleg zemljišč je Poplavljenih 20 hiš. radijsko razstavo sta odprla v Prostorih beograjskega velesejma beo-*,a.|ski radijski klub in radijska po-n M?' Razstava je zelo zanimiva in Prikazuje najnovejše uspehe radijske mnnike. Med drugim so razstavljena tudi mnogoštevilna amaterska dela domačinov. . Skupinska popotovanja po železnici • spet dovolila železniška uprava. Zn ««Pine 8 do 29 oseb velja popust B()*/ Za ulčupiuo v,‘č ko 30 oseb pa u 1 t Skupinska popotovanja morajo aJjemženci prijaviti železniški postaji .1 utniku; za skupine do 50 oseb v vi t- ur pred odhodom vlaka, za cJe skupine pa vsaj 24 ur prej. enakih misli sta segli po potici d«Jo spravili. Odnesli sta pa tudi dve pernici, v njih je bilo okrog 770 di- gj?rugt dan se je France vrnil domov, td* je lačen. Kaj, ko bi si odrezal po-košček potice? Vzame nož in od-n v.?,mar°. Toda, glej ga spaka, potice 11 nikjer! ranče išče in išče. brska, pa vidi. mukalo je tudi obeh denarnic, strasu -so bili v hiši.« se je pre-Snn??!:. Pl'ance in hitel orožnikom na-Cnl tatvino. hi-ivk ,. in Marija sta tatvino skesano PriSif • Zagovarjali sta se, da sta bili j^ujeni vzeti Francetu denar, ker ji-brar , bil dolžan nekaj preživnine za “rovi hčerki, ki ju oskrbuje Cilka, dolžiof bi bili le, kar nama je bil se drugo bi mu bili pa vrnili, če pa bi bil tako zgodaj vrnil. Tako mogli vrniti,« trdita Cilka in bi ne bili zase ničesar porabili?« »Sru 801)11 lk. za5S ie ne bi bili porabili; hisvn k* bili prav gotovo vrnili, pa vrnil. je bil na vsezadnje France knv vi **— -** .... .m.v»»..jv v.—— Je „2.1 -)e °b potico in denar, ker se tevf. lalu vrnil domov, bcset? sodnik še ni izrekel zadnjo rohni!!',,Ec Zfii, da se bodo na~protniki dape, 1 kljub temu, da je potica dan-v.snifj redka... koruzna moka pa črna Kcl lnjo t. 20 krojev dobe vsak mesec na krojni poli naročnice mesečnika v službi današnje žene »Žena 1941" Poleg tega 30 modelov zadnje mode, razne praktične nasvete, kuharske recepte, odlična navodila za ročna dela, kvačkanje, pletenje, umetno pletenje, 32 strani zabavnega in poučnega čtiva na mesec itd. Naročnina nepodražena: celoletna din 62’—, polletna din 33‘—, četrtletna din 17'—. Januarska številka za nove naročnice še v zalogi! Zahte ajte list na ogled: »Žena 1941«, Kamnik Za 126.412 dinarjev vrednosti so lani izgubili pozabljivi Ljubljančani. Vrednost najdenih predmetov zna,ša pa samo 56.500 dinarjev. Po poročilih urada za izgubljene in najdene predmete, kjer so te dni napravili celoletno statistiko, so Ljubljančani sorazmerno zelo pozabljivi in izgubljajo vse mogoče in nemogoče predmete. Pet min je eksplodiralo pred nekaj dnevi na obali pri Budvi, nedaleč od Dubrovnika. Ena izmed min je zadela ob kamen na obali in eksplodirala prav takrat, ko je v bližini paslo ži-vjno nekaj kmetov in otrok. Zaradi silne eksplozije so bili štirje izmed njih lažje ranjeni, Djuro Marinovič in njegova hči sta pa dobila zelo težke poškodbe in so ju takoj prepeljali v kotorsko bolnišnico. Nekaj ur nato je eksplodirala še ena mina, katere učinek je bil še strašnejši. Eksplozija je porušila vso fasado pri vili Rajkovičev, pa tudi hotel »Medin« je precej porušen. Poleg tega so poškodovane vse sosedne hiše. Škodo te velike eksplozije cenijo na tri do štiri milijone dinarjev. 15 hiš se je porušilo v somborskem predmestju zaradi vlage in talne vode. Nenadna sprememba vremena v Som-boru in okolici je doslej napravila že ogromno škodo. Voda je izpodkopala celo vrsto hiš in omajala zidove. Sto hiš je v nevarnosti, da se bodo sesule: zato so se ljudje že po večini izselili iz njih. Novo radijsko postajo v Skopijo so slovesno odprli v ponedeljek, 27. tega meseca. Nova radijska postaja bo obratovala z jakostjo 20 kvv na valovni dolžini 477 m. Zgradili so jo v Bunjakov-cih, 20 km iz Skoplja, ima pa dve anteni. visoki po 120 metrov. Otvoritveno svečanost so opravili v radijskem študiju. Najprej so prenašali zvonjenje skopske stolnice, potem je pa mitro-polit Josif opravil svečane obrede. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja general Brašič. ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, poštni minister dr. Torbar in minister Pantič. Poleg mnogoštevilnih skopo]j-skih meščanov so prišli na to svečanost tudi zastopniki skoraj vseh južno-srbskih krajev. Vse posredovalnice za službe so prepovedali v Zagrebu. Od 1. februarja dalje bo smela posredovati za služim samo še Javna borza dela. Mrežo so potegnili pred dubrovniško luko zaradi nevarnosti min. Te dni je namreč priplula prav v dubrovniško pristanišče nevarna mina, ki pa na srečo ni eksplodirala. Te dni jo bodo odstranili iz vode in bodo morali za nekaj ur vsi prebivalci bližnjih hiš zapustiti svoja stanovanja. Večina izmed stanovalcev v teh hišah že iako več noči iz strahu pred plavajočo mino ni spala. V Jugoslaviji živeči Madžari imajo 40 svojih listov. Tako imajo 4 dnevnike, 18 tednikov, 4 polmesečnike, 6 mesečnikov in 8 priložnostnih listov. Nove cigarete »Dubravka« je dala v prodajo uprava državnih monopolov. Cigarete so v lepih reprezentativnih škatlicah; v vsaki škatlici je 15 cigaret, stanejo pa 9 dinarjev. Nove šole za bolničarje bodo odprli pri Zakladni bolnišnici v Zagrebu, pri Zakladni bolnišnici v Osijeku in banovinski bolnišnici v Šibeniku. V njih bodo poučevali bolničarje o negi in zdravljenju bolnikov po bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. l*o 100 din morajo plačati najpozneje do konca januarja vsi lastniki vžigalnikov. Pri prodajalcih vžigalic na debelo dobijo znamkice, ki jih potem nalepijo na izkaznico. Štirinadstropna stavba se je porušila v noči s petka na soboto v Zagrebu. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Strokovnjaki menijo, da je bilo v malti premalo cementa. Gmotna škoda je pa zelo velika, ker bodo morali vso stavbo še enkrat sezidati. Izseljenski muzej so ustanovili v Splitu. V ta namen so zbrali okrog 13 tisoč raznih dokumentov, ki pričajo o delovanju izseljencev. Zbrali so pa tudi tuje članke in spise, ki pišejo o dalmatinskih izseljencih, posebno o takšnih, ki so kdaj igrali, ali pa še danes igrajo veliko vlogo v gospodarstvu južnoameriških držav. Zavod za zdravljenje raka v Beogradu bodo zgradili. V ta namen so dobili 8 milijonov dinarjev kredita in upajo, da bo ta vsota zadoščala. Že leta 1930. je bil osnovan zavod za raziskovanje in zdravljenje raka, toda imeli so premalo denarja za gradnjo. Upajo, da bo meseca novembru zavod že začel poslovati. Pes je rešil otroka iz Ljubljanice v nedeljo popoldne. Desetleten fant in nekaj let starejše dekletce sta se s psom sprehajala »na Špici« ob Ljubljanici. Na lepem je pa dečku spodrsnilo in padel je v naraslo Ljubljanico. Dekletce je začelo jokati in klicati ua pomoč. Prihiteli so ljudje, ki pa niso vedeli, kako naj bi otroku pomagali. Tudi pes je nekajkrat zbegan poskočil ob bregu, nato se je pa zagnal v vodo, priplaval do dečka, ga z gobcem močno zagrabil za obleko in z njim priplaval na breg. In otrok je bil rešen. Bogato ležišče premoga — dolgo okrog 8 km — so našli v koritu reke Lima med vasema Vrepčo in Tivren-sko klisuro. Odkopali so štiri plasti debele po 3 do 4 m. Strokovnjaki so ugotovili, da razvije ta premog 4.500 kalorij. -V Dalmaciji filmajo madžarski film »Danes, včeraj in jutri«. Dejanje filma se največ dogaja v Splitu, v Matko-vičevem »Park hotelu« na Bačvicah. Filmali bodo nekaj prizorov pred hotelom, v kopališču, v neki splitski pivnici in pred postajo. Pozor! Na S. str. smo pričeli priobčevati nov ljubezenski roman »MATERINA SLIKA« Vsi, ki ste z zanimanjem brali dosedanji roman ,Na razpotju4, vsi, ki ste z napetostjo pričakovali, kako se bo razpletel roman ,Ljubezen španskega častnika4, boste zadovoljni z izbiro našega novega romana. Homan »MATERINA SLIKA« je nežen roman dveh ljubezni: ljubezni med meškim in žensko in ljubezni med materjo in otrokom, šele, če se- ti dve ljubezni spajata, se rodi v zakonu prava družinska sreča. Dejanje romana se odigrava zdaj na Francoskem, zdaj na Angleškem, na Sinji obali, v megleni Škotski, v vroči Afriki. Homan »MATERINA SLIKA« vas bo ganil, navdušil, potegnil s seboj. Ne boste vedeli, s kem bi ljubili, obtoževali in potegnili: z ,nio‘ ali z ,njim4. Odločilo bo srce, nedolžno otrokovo srce. Takoj pričnite brati naš novi roman in ga priporočite tudi svojim prijateljem! Homan »Na razpotju« je to pot na 12. strani. Rusija bo razstavila svoje izdelke na beograjskem pomladanskem velesejmu. V ta namen so že najeli velik paviljon in večji prostor na prostem. Rusko trgovinsko predstavništvo se je pa hkrati tudi zanimalo za zemljišče, kjer bodo lahko zgradili svoje reprezentativno poslopje. Dobili so prostor poleg nemškega reprezentativnega paviljona. Japonec Ki Nemota jo te dni prispel iz Rige v Zagreb. Doma je iz Tokia, zdaj pa potuje po Evropi. Doma je dokončal diplomatsko šolo. V Jugoslaviji lm ostal dve leti, ker se hoče seznaniti z našim jezikom in našo kulturo. Prevajati namerava naša književna dela v japonščino in organizirati poučno potovanje naših intelektualcev na Japonsko. Prvi ruski avtomobili so te dni prispeli v našo državo. To so osebni in tovorni avtomobili na pogon z bencinom ali lesnim plinom. Prodajala jih bo beograjska tvrdka Avtodom. Posebno šolo za zvaničnike finančne kontrole bodo ustanovili po odloku finančnega ministra v Beogradu. Učenci te šole bodo imeli brezplačno stanovanje in poceni oskrlm v šoli. Prenovili bodo državno cesto Ježiea-Douižale, za katero je banska uprava razpisala licitacijo. Proračun za prenovitev znaša 1,017.000 dinarjev. Razstavo dubrovniškega pomorstva bodo slovesno odprli 3. februarja v Dubrovniku na dan sv. Blaža, zaščitnika mesta. Tega dne bodo vozili iz Zagreba posebni vlaki do Splita, od Lam bo pa izletnike prepeljal poseben parnik »Dedinje« v Dubrovnik. Du-brovačka in Jadranska plovidba sta dovolili vsem izletnikom, ki se udeleže te svečanosti in razstave, na parnikih četrtinsko voznino. Popust velja od 29. januarja do vštetega 7. februarja. Ker ho pomorska razstava v Dubrovniku trajala do konca meseca februarja, imajo tudi poznejši Izletniki, ki si bodo ogledali samo razstavo, polovične voznino na vseh parnikih. Za 90 par pri litru se je podražila bencinska mešanica po odredbi finančnega ministra. Odslej bo torej stala bencinska mešanica na sedežih banovin 8'25 din, v ostalih krajih pa 8'50 ali 8'60 din. Nova naredim je stopila v veljavo s 23. januarjem tega leta. Truplo utopljenca jc naplavilo morje v zalivu otoka Lakruma pri Dubrovniku. Utopljenec je imel na sebi rešilni pas in na roki tetovirani črki L. N. Pokopali so ga v Dubrovniku. Prebivalci otoka Lopuda so pa pred nekaj dnevi našli ob obali zaboj z zračnimi torpedi, last neke tuje tovorne ladje, ki se je potopila v Jadranskem morju. Kontrolo ua uvoz umetnih gnojil, žvepla in modre galice je predpisal trgovinski minister. To blago smejo uvažati samo registrirani uvozniki na podlagi uvoznega dovoljenja. Nevaren požar se je vnel ob vznožju Trške gore na posestvu Bajnofu pri Novem mestu. Ogenj je nastal v svinjskih hlevih, kjer se je vnela slama. Ogenj se je hitro razširjal in ves grad je bil v veliki nevarnosti. Novomeški gasilci in domači delavci so z napornim delom sicer rešili poslopje samo, vendar je škoda, ki jo je ogenj povzročil v hlevih in gospodarskih poslopjih, zelo velika. Pri delu samem šo zaradi dušljivega plina, ki se je razvil pri gorenju slame, omedleli štirje možje. Požar je uničil kakšnih osem voz slame, živali so pa na srečo po večini rešili. Železniška uprava opozarja potnike, da ima od 15. januarja dalje luksuzni ekspresni vlak od Ljubljane do Sofije poleg spalnih vagonov tudi vagone prvega, drugega in tretjega razreda v svojem sestavu. Vozna cena v teh vagonih je ista kakor za brzea. Ekspresni vlak postaja na teh postajah: Ljubljana, Zidani most, Brežice, Zagreb, Novska, Gradiška, Kapela, Slavonski Brod, Vrpolje, Vinkovci, Šid, Sremska Mitroviča, Ruma, Stara Pazova, Zemun in Beograd. Kasnejši pričetek pouka na beograjskih šolah je predpisal prosvetni minister. Pouk se bo zdaj pričel šele ob 8'30, in sicer zaradi prevelikega navala na avtobuse in tramvaje in zaradi nesreč, ki so se pri navalu že večkrat pripetile. Avto se je zaletel v osebni vlak pri postaji Pančevo. Ker zapornice ob železniški progi niso bile zaprte, šofer avtomobila ni opazil prihajajočega vlaka in je zavozil naravnost vanj. Lokomotiva je avto popolnoma zdrobila, tri delavce je ubila, štirje so bili pa nevarno ranjeni. Vozni red na Jadranu je izpretne-nilo ravnateljstvo našega pomorskega prometa v Splitu. Naši parniki plovejo že dalj časa samo podnevi in sta parnika iz Splita na Sušah in proti Dubrovniku odplula šele ob 6. zjutraj. Ta dva parnika bosta zdaj zaradi ugodne zveze z zagrebškim brzcem odplula šele ob 7'40 iz Splita. Prazgodovinske najdbe je našel pri Vinkovcih vnet zbiratelj starin Matija Klein iz Vinkovcev. Na bregu reke Bosut je našel staro grobišče, iz katerega je izkopal okrog 150 kosov različnega orožja, nakita iz kosti in kamenja, ostanke ognjišča in ostanke različnega kuhinjskega orodja. Celo ostanke človeških kosti je našel. 60 novih industrijskih podjetij so lani ustanovili v Beogradu in okolici. Izmed teh podjetij jih je 12 tekstilni^, 8 metalurških in 9 keramičnih. Na samem področju mesta Beograda so lani ustanovili 25 novih industrijskih podjetij. Osebne vesti POROČILI 80 SE; V Ljubljani: g. 8tane Medved, zobotehnik iz Dola, in gdč. Dauica Kregar jeva iz Stepanje vasi; g. Jože Hočevar, tajnik občine Rogaška Slatina, in gdč. Jelka Plevčakova; g. Tonček Jagodič in gdč Micka Cakševa; g Rožo F. Vujotič, kapetan II. razreda, in gdč. Danica Cerarjeva. V Mariboru: dr. Dušan Pipcnhahcr, sodnik iz Ormoža, in gdč. Danica LaŠičeva. V Dolnji Lendavi: g. Dušan Oremožnik, odvetniški koncip*ent in gdč Ilonka Boharjeva. V Velikih Laičah: g. Janez Pahulje in gdč. Terezija Zakrajškov«. V Teharjih pri Celju: g. Leopold Stropnik in gdč. Marija Oberžnnova. V Mežici: g. Martin Krivograd, Čevljar, In gdč. Jožefa Vcrdnikova. V Višnji gori: g. Lojze Globokar, posestnik v Podbukovju, in gdč. Pepca Završnikova iz Zavrtač pri Višnji gori. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Frančiška Svetkova; Marija Potokarjeva; Terezija Zupanova; Marija Jerančičev« ; Anton Mozetič, reviflent državnih železnic v pok.; Adolf Kukec, zvaničnik državnih Železnic v pok.; Pavel Knapič. V Radovljici: Alojzij Wagner, bivši barvar in posestnik. V Mariboru: Dragica Berglezova, gojenka II IctnlkA Sole Šolskih sester; 74!etni Alojzij Kafer, knvarnar in posestnik; Ludvik Črnpk, • višji železniški revident v pok.; 02-lo.tna Alojzija Krambergerjeva; 621etna Katarina Josekova, zasebnica; Karel Štancer, trgovski zastopnik tvrdke Motoroil. V Brežicah: Ivan Kanfl, okrajni šolski tajnik. V Zg. 8v. Kungoti: Rožica Gselmanova, učiteljica. V Modici: SOletna Marija Ore2n>kova. V Doleniem Logatcu; Anu Mislejcvn. Pri Sv. Tomažu: 83l*tna Marija dtebihova, V Jaronini v Slovenskih goricah: pl letni JKarel Knuplež, posestnik in cerkovnik. V Metliki: 781etni Ivan Mabfiič. posestnik. V Trbovljah: 581etna Antonija Friceva. V Dolu pri Ljubljani: 801etni Ivan Klemenc, vrtnar In posestnik. V Dravogradu: 721etni Viktor Goli, iridu-strijalec. V Guštanju: 861etnl Matevž Plrč. V Slovenjgradcu: (»rdet ni Henrik Vrunč, posestnik in urar. V Celju: 761etni Franc Vozelj: 1 Dietna Jožefa Toričnikova iz Šoštanja; filletna Marta ftarlahova; 021etni Franc Štorman, zidarski mojster iz Polzele. V Hrastniku: 37ietni Maks Mer*, ključav ničar steklarne v Hrastniku. Naše sožalje! Za mamico in zame zmerom samo milo za otroiie Milo za občutljivo tiožo RADIO LJUBLJANA 0D 30. JAN. 00 5. FEBRUARJA 1941. ČETRTEK, 30. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13 02: Radijski orke ster 14.00: Poročila, objavo 17.30: Salonski kvartet 18.10: Plošče 18 40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Iludolf Kolarič) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: ploščo 19.50: Deset minut pavze 20-00: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice, dir. L-M Škerjanc 20.45: Plošče 21.00: Koncert. Sodeluje ga. Tončka Suštar-Maroltova 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. uri. PETEK, 31. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šobka ura: Bolezni nečistoče (g dr. Franta Mia) 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Kmečki trio 14.00: Poročila, napovedi 14.10: Tujskoprometna poročila 17.30: Radijski orke-ster 18.10: Ženska ura: Sodobne skrbi »n orne’ jitvo v gospodinjstvu (ga Helena Kelhar) 18.30: Plošče 18.40: Franeoščina (g. dr Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročda 19.25: Nacionalna ura 19.40: Plošče 19.50: Izseljenska poročilo (g. dr. Fr. Terdan) 20.00: Sonatni večer. Koncert za violino b. klavir 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. uri. SOBOTA 1. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15; Plošče 12.00: Venček plošč podaja to, kar Vam ugaja: pesmice in ples in druge take vmes 12.30: Poročila, obiave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkest°r 14 00: Poročila, objave 17.00: Otroška ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velik, studia) 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18 00: Nastop otroškega zbora »Zvonček«, pri klavirju gospod prof. M. Lipo\Še.k 18.40: Kako si uredimo lastno vremensko opazovalnico (g. Janko Siclierl) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: Citraške točke (Plošče) 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Pisan večer :»Trpnopretekli deležnik — pnrti-cip perfecti passivi, ali: Vesela in žalostna študentovska zgodba ob koncu semestra«. Besedilo napisal Jože ReJnvelger, Izvajajo člani Radijske igralske družine 22 00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri NEDELJA, 2. FE3RUARJA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Kvartet pihal 9.00: Napovedi, poročila 9.15: »Moščc 9.45: Verski govor (g. dr. Gvide Ranti 10.00: Prenos iz St. Vida — Blagoslov sveč in služba božja 11.15: Plošče 11 45: Zbor »Gosposvetski zvon« 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 16.30: Kam z našimi najmlajšiinl (g. dr. Rudolf Han/.elič) 17.30: Veselo popoldne 19.00: Napovedi poročila 19.20: Slovenska ura 20.30: Radijski ork ster 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov 12.00: Plošče 12;30: Poročila, objave 13.00: Napo vedi 13.02': Radijski orkester 14.00: Poročila, objave 17.30: Radijski orkester 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.30: plošče 18.40: Mesečni slovstveni pregled (go spod prof Fr Vodnik) 19.00: Napovedi, poro čila 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Deset minut zabave 20.00: Rezervirano za pre nos 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 TOREK, 4. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poro čila 7.15: Pisan venček veselih zvokov 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila, objave 14.16: dolska ura: Ustanovitelj skavtiz ma in njegovo delo (g. Miroslav Zor) 17.30: Plošče 18.00: Solistični koncert: gospod Cenda Šedlbauer, vloloncello, pri klavirju g. prof. M Lipovšek 18.40: Znanost in naša hrana (g prof. Miroslav AdieSič) 19.00: Napovedi, poročila 19.26: Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Šolska posvetovalnica (g. prof. Ethin Bojc) 20.00: IMošČe 20.15: Ivar- Cankar: Jakob Ruda, drama v treh dejanjih. (Izvajajo Člani rad. igr. družine) 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. SREDA, 5. FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poro čila 7.15. Pisan venček veselili zvokov 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave "»3.00: Napo^ vedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila, objave 17.30: Plošče 17.45: MladKska ura: Arnošt Adamič: Ivan Žiga Popovič, slov učenjak, zvočna igra 18.40: Fomen protestantizma za Slovence (g. prof. Lenarčič) 19.00* Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.15: Prenos iz Maribora; Orkestralni odsek Glasbene Matice 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. uri. SLOVENSKO Pekel nad Londonom Angleški vojak protiletalske obrambe pripoveduje Kako prenašajo prebivalci angleške prestolnice strahote nemških letalskih napadov To pismo je napisal med letalskimi napadi in bombardiranjem Stanley Lupino, znani angleški igralec; poslal ga je svoji ženi Connie Emeraldi Lupi novi v Združene države. Hči lega moža, ki danes opravlja svojo vojaško dolžnost kot protiletalski redar v Londonu, je znana holIywoodska Ulmska zvezda. Pismo prinašamo po bernskem listu Ndtion. London, Dearest Conriie, .. . Nad Londonom se je zgrnil pekel. Težko bi našla, v prestolnici še kakšen utrjen okraj, ki ga še ne bi bili bombardirali. Buldoški duh angleškega naroda pa kljub temu ni zlomljen. Težko mi boš verjela, da sem videl ljudi na cestah, sedeče pred svojimi porušenimi hišami, ljudi, ki so peli pesem »Anglija bo večno živela«. Mi letajstveni redarji smo na nogah od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Prejšnji teden sem ujel samo dve uri, da sem ju prespal v postelji. Zaporni ogenj naše protiletalske obrambe je tako silovit, da padajo ptiči v tisočih in tisočih mrtvi z dreves. Nebo se pogosto zdi en sam ogromen plamen, vse se sveti in bliska od izstrelkov, ki treskajo, njih drobci bijejo ob ceste kakor toča. Svojo ponočno stražo moramo oprav* nikogar ne zbudim. Ni dolgo tega, kar se je v nekem zaklonišču, zgrajenem za šestdeset ljudi — v njem jih je pa spalo sto osemdeset — zbudila neka mlada žena. Ležeča na tleh, zavita v odejo, je iztegnila k meni svojo roko in zašepetala: »Primite me za roko, gospod, samo za trenutek ...« Storil sem .kakor je dejala. Pritisnila si je mojo roko k obrazu in dejala: »To dobro de. Hotela sem samo čutiti moško roko ... Pred tremi meseci je padel moj mož, jaz pa pričakujem otroka ...« To so drobni doživljaji, Connie, ki človeku srce parajo. Vendar bombe še niso zlomile duha angleškega naroda. Sosedje, ki že dolgo let med seboj niso izpregovorili niti besedice, žive zdaj drug ob drugem in si pomagajo, kjer le morejo. V neki kleti sem videl bledega mladeniča, kako si je bil položil glavo neke stare ženice v naročje in jo gladil po laseh. »Vaša mati?« sem vprašal. »Ne,« je odgovoril, »ne poznam je.« Na neki cesti, obrobljeni z visokimi starimi topoli, me čaka tovariš, ki naj me zamenja. Možak, je skoraj za- spal. Še cigareto si prižgeva, potem pa zlezem v klet k svoji petindvajset-glavi .družini'. Potegnem si čelado na obraz in takoj zaspim. Ne za dolgo: neka stara ženica je dobila srčni napad, moram ji prinesti zdravilo. Proli jutru ji odleže. Ob šestih zaslišim znamenje, da je alarm končan. Utrujeni, bledi ljudje se plazijo iz svojih votlin . . . Skuham si čaj in ležem v posteljo. Po dveh urah spet alarm. Pogledam v zrak in vidim, da se bije strahotna letalska bilka. Neki štirimotoren Dornier se vname. Za Boga, imajo ga! Pada... puščajoč za seboj drobne, bele oblačke. .Sedem ton jekla in železa švistne skozi zrak. Molim, da ne bi priletelo na kakšno hišo. Zdaj pride posadka na vrsto. Eden je brez padala! Obrnem se vstran . . Vsakdo je na svojem mestu in vsakdo stori, kar more. In tako je povsod na Angleškem. Nikoli ni beseda .veličina’ imela tolikšnega . pomena. Tvoj Daddy. Pred kratkim se je preosnovala naša vlada. Dr. Kulovec je stopil v vlado kot nrnister brez resora, dosedanji namestnik piosvetnega ministra dr. Miha Krek je pa postal prosvetni minister. Na sliki vidimo ministra dr. Kulovca in dr. Kreka po prisegi. Ijati v trdi temi, medtem ko prav bli zu pokajo bombe. Tečemo, vržemo se v bližnji jarek, skočimo — tečemo dalje.. . Najnevarnejše delo je izkopavanje bomb, ki niso eksplodirale. Naša ušesa so se že zdavnaj privadila zamolklemu poku tempiranih (časovnih) bomb in bomb, ki niso eksplodirale. Iskanje teh bomb brez vsakršne luči je strašno moreče delo. Vsako sekun do se utegne bomba razleteti.. . Pred dvema dnevoma sem z nekim svojim tovarišem iskal časovno bombo. Drob ci izstrelkov so deževali na naju, ne daleč od naju so treskale bombe. Na srečo naju pa niso bili alarmirali zaradi časovne bombe, temveč samo zaradi velikega drobca protiletalskega izstrelka. Zaklonišče, ki jaz zanj skrbim, je prenapolnjeno. Ljudje spe tu vso noč. Ob vhodu sem si iz klad zgradil nekakšno stražarsko hišico; iz nje lahko vidimo in primemo vohune In agente, Vi >< '( 'fW*. 'X rt: Danes se nihče več ne norčuje iz nas. Vsakdo spoštuje in ceni protiletalske redarje. Otroci se v nevarnosti vselej zateko najprej k nam, kakor hitro zagledajo na naši čeladi beli ,W‘. Sprevodniki ne zahtevajo od nas drobiža in v mnogih trgovinah nočejo od nas vzeti denarja za prodano blago. Vse hkrati smo: redarji, bolniški strežniki, gasilci, čuvaji, pomočniki v stiski; mi prinašamo v zaklonišča pogosto najpotrebnejše —r hrano. V moji kleti je sedem ljudi, ki nikoli ne pridejo iz zaklonišča na beli dan. Med njimi je ženica, stara devet in osemdeset let. Vselej, kadar imam ponoči stražo, ml pomoli roko v pozdrav. Kadar pregledujem zaklonišča, nikoli ne govorim z ljudmi, vendar vsi trdijo, da mojo navzočnost v temi čutijo. Poznajo že zamolkli zvok mojih debelih gumijastih čevljev. Nikoli Pariz brez »taksnih koles« Pariz, januarja. S pričetkom vojne je v francoski prestolnici zmanjkalo zadostne količine bencina in so zato avtni izvoščki morali prenehati voziti. Da bi pa ne prišli popolnoma ob svoj zaslužek, so si kmalu omislili nekaj drugega. Pari. Žani so kaj kmalu lahko občudovali tako imenovane taksne kolesarje, ki sq jih prevažali po mestnih ulicah. Sprva je bilo videti, da se bodo ti •»kolesarji« Parižanom kaj kmalu prikupili in zamenjali vlogo avto iz-voščkov. Vsak Parižan se je hotel peljati s takšnim kolesom. Zdaj je pa zanimanje zanje popolnoma prenehalo. Morda je temu kriv msaz, morda se pa Parižanom zdi preneumno, da bi jih vozili ljudje s svojimi telesnimi močmi. Po zadnjih vesteh ti moderni izvoščki prav tako izumirajo, kakor so pred desetletji kočijaži. Ali se bodo morda poleti spet pojavili na pariških ulicah ali he, je zdaj še nerešeno vprašanje. Kako pozabljivi so ljudje Rim, januarja. Italijani so neki star pregovor takole pretvorili: »Povej mi, kaj Izgubiš, in povem ti, kdo si.« Zdi se, da sp Italijani res med prvimi, ki^r se pozabljivosti tiče. Ko so namreč lani na policiji napravili seznam vseh predmetov, ki so jih ljudje izgubili, so biii na moč presenečeni. Italijani so na primer v enem letu izgubili 51.670 parov rokavic in 25.000 kosov posameznih rokavic. Se bolj nerazumljivo je, da so lani ljudje izgubili samo po železniških vagonih, tramvajih in gostilnah kar 13.000 klobukov. Tudi 113.000 dežnikov je ostalo brez svojih lastnikov. Pa tudi sicer ljudje izgubijo vse mogoče in nemogoče predmete, za katere bi človek mislil, da se sploh ne morejo izgubiti. Tako so na policiji se- stavili seznam za 33,714 raznih oblačil, 25.499 kovčegov, 5.805 daljnogledov, 5.970 fotografskih aparatov, 24.230 naočnikov. Kratko malo ljudje izgubljajo vse stvari, ki jih nosijo s seboj. Na srečo so" še poštenjaki na svetu, ki prinesejo najdeno Stvar na policij©, da jo tako spet dobi lastnik nazaj. Moški so izgubili kar 4007 tobačnih Prejšnji teden smo dobili novo ministrstvo za prehrano. Prvi minister tega resora je postal dr. Milan Protič, sin bivšega predsednika vlade in večkratnega ministra Stojana Protiča. pip, za katere se niso nikdar več pobrigali. Tudi gospodinje, ki se sicer štejejo za tako varčne in vestne, mnogo izgube, ko gredo s trga domov. Taline izgube so seveda najditeljem zelo všeč. Kdo ne bi rad uporabil četrt kile surovega masla, zaklane kokoške ali debrega mesa? Na splošno so pa na policiji dognali, da so ljudje največ izgubili na tramvajih, železnicah, v gostilnah, kinih in pri bančnih okencih. š si./' - V«-:;.'. !:>>: 27. t m. so v Skopi ju slovesno otvorili novo radijsko oddajno postajo. Na naši sliki vidimo poslopje te velevažne kulturne ustanove na našem jugu. V jajcu je našel šiling Sydney, januarja. V hotelu nekega mesta v Novi Zelandiji je pred nekaj dnevi srečen gost našel v kuhanem jajcu šiling. Vest o tej nenavadni najdbi se je kaj kmalu razširila po vsem mestu in so kaj hitro našli tudi »srebrno kokoško«, ki je bolj podobna kokoškam iz pravljic kakor pa puti iz današnjih resnih časov. Ko so kokoš preiskali, so ugotovili, da je popolnoma normalna in torej na žalost ne bo dalje nosila šilingov, šiling je v jajce prišel po čisto naravni poti. Kokoš je med zrni pojedla tudi šiling. Novec je prišel po naključju v putin želodec in naprej v organe, kjer nastajajo jačka. Zasidral se je v nastajajoči rumenjak in tako spet zagledal po dolgi poti luč sveta. V dozi za šminko je tihotapila diamante Milano, januarja. Na italijahsko-švicarski meji so cariniki pred nekaj dnevi odkrili nenavadno tihotapko z diamanti. Neka švicarska državljanka je namreč že dalj časa v sporazumu z italijanskimi draguljarji tihotapila diamante. Ker je imela ženska prav posebno skrivališče, je dolgo niso mogli zasačiti pri tihotapstvu. Te dni se je pa le cariniku zdelo čudno, da ima ta ženska toliko opravkov čez mejo, in si jo je podrobno ogledal. Na svoje veliko začudenje je v njeni torbici odkril nenavadno šminko, v kateri je tihotapka skrivala dva diamanta za nič manj ko 70.000 lir. Ob tej priložnosti je policija prijela tudi draguljarja, ki je tihotapki pomagal. Sele pozneje so ugotovili, da so tihotapci preko švicarske meje v Italijo zadnji čas prenesli za več ko 250.000 lir diamantov. Naj-brže je vse te dragulje pretihotapila ena in ista ženska. m Poroka s pomočjo rokavice Bazel, januarja. Da ljudje že dolgo nosijo rokavice v vse mogoče namene, vsakdo ve. Da Nočna slika enega izmed največjih londonskih trgov Piccadllly-Circusa, ki sveta. Tudi ta trg so bombe hudo razdejale in ubile več ljudi, skritih ga Angleži sami imenujejo središče v zaklonišču podzemeljske železnice. Abesinska cesarica, žena Haileja Sela. sija, se je odpeljala s svojimi otroki za svojim možem v Khartum (Sudan). Haile Selasi je medtem odšel na abesinsko bojišče. bi pa komu rokavica pomagala pri sklepanju zakona, gotovo doslej še niste slišali. In vendar se je ta navada na Holandskem popolnoma udomačila, tako da je imela celo pravno veljavo. Nešteto mladih Holandcev je vsako leto popotovalo v holandske kolonije, da. bi si tam prislužili denar in dosegli srečo. Navadno so si kaj kmalu prislužili toliko denarja, da so si postavili svoj lastni dom in so začeli misliti za ženitev. Ker pa navadno v kolonijah niso mogli dobiti sebi primerne žene, so pisali kakšnemu svojemu prijatelju v domovino in ga pro-sili, da bi jim priskrbel primerno ženo. Potem se je izseljenčev prijatelj vneto poprijel poverjenega mu posla in ga kaj kmalu tudi izvršil. Poslal je prijatelju v kolonijo slike nekaj deklet in seveda ni pozabil pripisati, koliko ima vsaka ženitvena kandidatka dote. Včasih je potem trajalo mesece in mesece, da je mladi izseljenec med slikami svojih ponudnic izbral pravo in sporcčil domov svojo odločitev. Takšen izscljenee je potem poslal domov poleg sporočila, katero dekle si je izbral za svojo ženo, tudi svojo levo rokavico. Prijatelj izseljenca je potem nevesto po vseh predpisih peljal pred oltar in se z njo poročil. Pri tem obredu je bilo glavno, da je nevesta dobila ime svojega pravega ženina, ki je živel več t! oč kilometrov daleč onstran morja in je imel njegov zastopnik pred oltarjem njegovo rokavico na svoji levi roki. Ta leva rokavica je dolga leta omogočila na Holandskem veljavno poroko, čeprav ženina ni bilo pri njej. Po poročnih svečanostih je potem nevesta sama odpotovala na dolgo popotovanje v holandske kolonije, kjer jo je pričakoval srečni ženin. Po statistikah so ugotovili, da so bili takšni poročenci kljub temu, da so se šele po poroki spoznali, navadno srečnejši k^-kor kateri koli premišljen zakon. MANJŠE ZLO ^ HAPISAL J. H. ROSLER Evgen je pitsno jezen zabra»il ▼ kot »To je pa že preneumno, Izolda I« >Kaj naj storiva?« »Zdi se mi, da teta Mina misli, d« sva hišo samo zanjo zgradila!« »Naposled nama je vendar denar posodila zanjo,« je pripomnila Iiokla. Evgen je nad tolikšnim nerarums-vanjem zmajal 1 glavo. »Denar bi «i prav tako lahko r banki izposodil, a banka mi prav gotovo ce* četrt leta ne bi pieala: Pridom za *tiri tedne na obiakl bi ravno med mojim dopustom, ko bom vendar ie doživi to veselje, d« bova enkrat •»-■la. V«e dneve «»ra zdoma, in ko ee »večer vrnem, si utrujena ia molEifc »>j »ploh ne voi, kako hrepenim po poštenem razgovoru ■ teboj, Izolda! In zdaj pride tvoja teita f< Izolda ee je rahlo nasmehnila: »Moja teta je tudi tvoja teta. Evgen.« »Žal ree!« »Ali hočeš $ tem reči...« »Ne, Izolda! Ničesar nočem reS. Samo, Se bi bila moja teta, bi ie •pravil z njo. S tvojo teto pa ne mo-Kajti, če užalim tvojo teto, bo t«di tvoja mama užaljena ia potlej *• tudi ti užaljena, ker je tvoj« mama užaljena, in če ei ti užaljena, je tro-J* mama dvakrat užaljena in gre k teti, ki je že tako in tako užaljena — Be, tako ne gre!« »Kako pa, Evgen?« Evgen je pomislil. »Izmislila si bova laž. Pisala ji bova. da sem bolan.« »Potlej me pride teta tolažit,« »Potlej ji piši, da si ti bolna.« »Prišla me bo niegovat.« 'Piši ji, da sva oba bolna!« »Potlej še)>' r,rav gotovo pride. Ve, dfl nimava eluikinje, in nama bo hotela gospodinjiti.« Evgen si je pulil lase. >0h, Izolda, ali ni prav nobenega aredstva. da ostaneva sama?« »Pač, Evgen.« »Katero?« »Odpovati morava!« »Odpotovati? Saj vendar nimava denarja zato. Izolda!« »Toliko denarja imaš še zmerom, Evgen.« .Tudi golobčki utegnejo nekoga po>-besniti. »Če odpotujeva, poreče teta Mina, potujeva za njen denar! Še zdaj jo vidim pred seboj, dobrotnico, kako mj je g kislim smehljajem posojilo trikrat preštela, samo da ne bi pohabil, kakšno hvaležnost sem ji dol-žan poleg zneska! A odpotovati ne jnoreva Kratko in malo pisala ji bova, da sva odpotovala. V resnici P« ostaneva doma.« »To ne gre, Evgen.« »Zakaj to ne bi šlo?« »Teti Mini morava od povsod poslati razglednico, sicer bo užaljena. *n če le mogoče iz hotela, kjer se °aetaniva, g križcem na oknu. kjer stanujeva. To ima teta Mina silno rada.« Evgen je globoko zavzdihnil. 'Torej dobro — odpotujva! Kam?« > >Na jug, Evgen.« »Tebi je lahko, Izolda I Na jugi A *®liko to stane?« . Izolda milo meni: >Morava, Evgeni« 'Zakaj morava?« 'Sicer bo hotela teta Mina * namal« »In na jug?« 'Tamkajšnjega podnebja teta w» Prenese.« w 'Podnebje Je vsekako vzrok,« )• ®vgen zadovoljen prikimal. »Skoda. "• svoje hišice nisva kar tam do« gradila!« Izolda se je nežno privila k mota. »Torej odpotujeva?« »Ce ni nobenega drugega izhoda.« 'Kajne, Evgen, peljala m bova v ^^gem razredu?« 'V drugem razredu? Zakaj neMT« 'Saj veš, kako sem šibka, EvgemJ« Evgen ni ničesar odgovoril. dala**0 *e pa t°lika ve® P<~ 'Oh, Evgen, kako bo krasno! Takoj ** bom dala sešiti obleko, eno bel« “ eno sinjo in eno rdečo ia kostum Popotovanje in enega za peščino! . senčnik si bom hitro kupila in dva ovčega in škallo *a klobuke. V G*-f.0V| si bom nabavila čevlje in pristen " Parfum! Oh, Evgen, kako bo kraa-vjj In tam dol si najameva majhno Višek tehnike Hiše rta tekočem traku Američani z avtom prevažajo svoje domove Newyork, januarja. V Ameriki lahko človek za 1.700 dolarjev kupi Učno hišica ld i Jo po mili volji lahko prepelje na kateri koil konec celine. Hišic« je tako zgrajena, da jo njen kupec lahko naloži na tovorni avto in odpelje na primerno zemljišče. Ce ima torej Američan te izbrano zemljišče, mu ni treba drugega ko stopiti k družbi za izdelovanje hišic in sl izmed hU. izbrati sobi in svojemu žepu primemo. V teku treh dni Je hišica zgrajena, pripeljejo jo s avto-mobiVom na zemljišče in četrti dan ae lahko srečni posestnik ie vseli. Elektrika. kurjava, kanalizacija, kuhinja, vse Ja v hiti te pripravljeno. Vse to m vam gotovo adl zelo »ame-ri&to« in rekli boste, da je to spet zraslo na zelniku kakšnega ameriškega prenapetega. Vendar se motite, če lahko v ameriškem mestu Detroitu že leta in leta izdelujejo delavci v neki tovarni avtomobile v 40 minutah, zakaj ne bi bilo mogoče izdelati hišo, ki Je veliko enostavnejša od avtomobila. ▼ nekaj dneh? Seveda grade v Ameriki samo lesene hišice; hiše is opek se nedvomno ne bi mogle tako zlahka prenašati. V Kaliforniji na primer postavijo takšno leseno hišico kratko in malo na betonski podstavek, ki ga že prej pripravijo, in njen gospodar se lahko vseli. Nobenega nepotrebnega kopanja, prevažanja opeke in sušenja zidovi Poleg tega so graditelji teh hišic prepričani, da bi se tudi ob kakem potresu še dosti dobro obnesle. Tudi kar se plačevanja tiče, so Američani zelo praktični. Dobro se zavedajo, da povprečen Američan le težko prihrani 3.000 dolarjev, kolikor stane lesena hišica. Zato so to sijajno uredili. Američan, ki si naroči takšno hišico, plača 300 dolarjev za prvi obrok, potem pa plačuje vsak mesec po 15 dolarjev In v nekaj letih je hišica njegova. Takšni plačilni pogoji, kl jih je vpeljala Rooseveltova vlada, so se doslej to pogosto obnesli. Vsak povprečen Američan z majhnimi mesečnimi dohodki d lahko kupi svojo domačijo. Izračunali so, dt uo trajalo deset do dvajset let, pa bodo vsi siromašni Američani lahko stanovali v svojih hišicah. Te hišice izdelujejo v Ameriki v vseh velikostih in vseh mogočih oblikah. Tako na primer mladoporočenci prav radi kupujejo hišice z dvema sobama in pritiklinama, če dobe potem kakšen prirastek, jim graditelji hišic za 300 dolarjev v dveh urah »dozidajo« še eno ali dve sobici. Vprašali boste, kako je takšna hišica prav za prav sestavljena. Najprej morajo zidarji narediti podstavo iz betona. Na ta podstavek postavijo lesene stene, kakršne se izdelujejo v tovarni v velikih množinah in vseh mogočih velikostih. Te stene so narejene iz neke posebne mase, ki ne propušča vode in je odporna proti vsakemu vremenu. Takšna lesena hišica ni zbita z žeblji, kakor bi morda mislili. Stene so zlepljene in zvezane z železnimi vezmi. Dva moža zlahka postavita štirisobno hišico v dveh urah, torej skoro hitreje. kakor postavijo na odru kulise. Medtem ko »zidarja« lepita stene, druga dva kleparja postavljata stranišče, kopalno banjo in ostale naprave. Prav tako hitro opravita svoje delo tudi krovca. Izgotovljeno bakreno streho tako rekoč povezneta na stene. Naposled napeljejo elektriko in plin. Ku- hinja Jo najmoderneje opremljena. Tovarna navadno lične hišice okrasi celo s cvetlicami, seveda brezplačno. Gradnja teh hišic je samo zato tako preprosta, ker je vse do milimetra, točno izmerjeno. V tovarni celo hišico provizomo postavijo in jo za prevoz spet razstavijo. Kako praktične so te hišice, se najbolj vidi po tem, da jih v ameriški državici Indiani doslej stoji ?e okrog tisoč. Vsaka ima dve do osem sobic in vse druge pritekline. V tovarni za izgotovljene hišice je stalno v službi okrog 50 delavcev, ki sestavijo po 12 hišic na teden. Kuhinje in kopalnice, ki jih izdelujejo v neki posebni tovarni v Detroitu, so prav tako praktično in preprosto zgrajene kakor vse ostalo. Tako so na primer kopalne kadi vse po vrsti zgrajene iz neke lahke kovine. Povrh tovarna za vsako takšno hišico tudi primerno jamči. Tako so odjemalci lahko popolnoma zadovoljni. Kakor so se nekoč izvoščki borili proti avtomobilom in železnici, tako se danes bore ameriški obrtniki proti tovarnam za izdelovanje teh hišic. Seveda rokodelci dobro vedo, da ne bodo mogli dolgo tekmovati z moderno tehniko teh tovarn. Prav nedavno so v Ameriki spet izgotovili posrečen načrt. V južnih državah USA, kjer žive tisoči in tisoči črncev v najsiromašnejših razmerah, bodo podrli stare bajt* in jih nadomestili t, ličnimi tovarniškimi hišicami. V teh sicer ne bo elektrike, plina in kopalnic, vendar bodo za siromašne črnce pravo razkošje. Zdi se. da je modema tehnika zdaj ljudi osrečila, ne pa onesrečila, kakor se Je v zadnjih desetletjih pogosto zgodilo. , — in jadrnico. Zvečer bova šla v tem"?’ ‘*a poskusiva svojo srečo. Po- Prn • a ma*° za^e8ala< ‘n me on l.za Ples kakšen častnik, ne smeš reci. Ti ei boš kupil nov fotograf-i aparat, da boš svojo Izoldico foto-lii!! i * V8alt don nekajkrat. Fotogra-Driu • a Potlej poslala teti, tako si “raniva drage razglednice. Oh, Ev- *dn! *io b° krasno! Za božjo voljo, ta 1 ®e*n se šele spomnila, da si tno-1 tudi klobuke kupiti. En klobuk ^ Popotovanje, enega za peščino, «ga ta veslanje in enega za rvečer. Poceni zdravilo zoper hripo \ Stockholm, januarja. To zimo Je hripa zajela vso srednjo ln severno Evropa Posebno dosti smrtnih primerov Je bilo baje na skandinavskem polotoku. Tam so se lastniki velikih trgovin in podjetij resno bali za svoje osebje, ki je večkrat kar v množicah obolelo za to zavratno boleznijo. Ob tej priložnosti so nekateri lastniki velikih trgovin priskrbeli svojim uslužbencem zdravila proti hripl. Eden izmed njih je prišel na prav zanimivo zamisel. Vsi uslužbenci tega podjetja morajo, ko pridejo v službo, sezuti čevlje in celo nogavice. V službi dobe nalašč zato pripravljene copate, ki so tople in ne prepuščajo vlage. Prav tako dobe tudi tople zimske nogavice. Lastnik podjetja je prav dobro vedel, da skoraj vsak prehlad izvira od nog in so torej mokre noge najnevarnejše za hripo. Baje se Je »zdravilo« tega trgovca zelo dobro obneslo. Njegovi uslužbenci so kljub temu, da Je imel skoro vsak drugi Stockholmčan hripo, ostali zdravi. Izdatki, ki jih je imel z nabavo copat in nogavic, so se mu torej stotero povrnili. 5000 statistov brez službe Hollywood, Januarja. Tisoči ln tisoči mladih žensk in moških sanjajo, da U prišli v filmsko mesto Hollywood ln tam našli svojo srečo. Vsi mislijo, da se v Hollywocdu cedi sam med. V resnici J« pa precej drugače. Redki ao tisti, kl pridejo ▼ filmsko mesto ln takoj dobe službo filmskega Igralca. Navadno pridejo takšni upa. polni ljudje samo do službe statista ln Jih zelo slabo plačujejo. Tako poroča neki ameriški list, da Je bilo to leto izmed 10.000 hollywoodskih statistov zaposlenih samo 4564 ln še to samo deset dni. Za teh deset dni so dobili po 34 dolarjev plače, živeti so morah pa vse leta Razumljivo je torej, v kakšni bedi živ« ti ljudje. Pred nedavnim se J« pa stanje teh statistov to poslabšala Neko holly-woodsko filmsko podjetje Je namreč odpovedalo službo kar 5000 statistom. It laa delajo zastave Toki«, januarja. Japonke so po vsem svetu mane po svoji Izredni gorečnosti za domovina Pred nedavnim so ta svoj sloves te potrdile. Po vsej Japonski so namreč razglasile, naj si ženske porežejo svoje dolge črne lase in Jih dajo na ras-polago domovini. Takoj grem! Oh, Evgen, kake bo krasnol Ali lahko razumeš, Evgen?« Evgen je razumel. Evgen je oelo tako dobro razumel, da je takoj vzel svoj klobuk, hitel na pošto in teti Mini brzojavil: »Pridi, kakor hitro moreš! Veselim se. Evgen.« Kajti izmed dveh nadlog si človek zmerom izbere inanjšol Gotovo ne bi v nobeni drugi državi na svetu ženske tako mnogoštevilno sledile temu klicu kakor Japonke. V kratkem časti se je prijavilo Vh milijona deklet in žen, ki so si rade volje takoj odrezale lase in žrtvovale svojo lepo pričesko za japonsko vojno mornarico. Iz teh ženskih las bodo namreč tovarne izdelovale za japonsko mornarico posebne zastave. Ustanovili so že za izdelovanje teh zastav več tovarn. 50 let po svoji smrti je še živela Bazel, januarja. Oospa Friderika KnitL žena pekovskega mojstra iz Holzgaua na Bavarskem, je imela že z 28 leti sive lase. Temu je bil kriv veliki pretres njene mladosti, ki ga vse svoje življenje ni pozabila. Pri rojstvu njenega drugega otroka je namreč nenadno zbolela in umrla. Vsi, kl so jo poznali, so bili trdno prepričani, da je mrtva, in niti zdravnik ni opazil, da je samo omrtvičena. Gospa Friderika je čutila na mrtvaškem odru vse, kar se je okrog nje dogajalo. Slišala je. kako jokajo njeni domači, ni pa mogla dati nobenega znaka življenja od sebe. Sele tisti trenutek, ko so jo hoteli položiti v krsto, Je zbrala vso svojo voljo in trenila s trepalnicami. Na njeno srečo so to opazili njeni domači ln preprečili, da bi jo živo pokopali. Kmalu potem Je ozdravela in živela dalje, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, čeprav so zdravniki menili, da ne bo dolgo živela, je gospa Friderika učakala 78 let Sele zdaj, 50 let po svoji navidezni smrti, je v resnici ln za zmerom umrla. Zakaj otroci lažejo Bazel, januarja. Otroška zdravnica gospa dr. Buli-berjeva z Dunaja je raziskovala problem otroške psihe in z njo v zvezi »zakon lažnivosti pri otrocih«. Ugotovila je, da se otrok do petega leta sploh ne zaveda laži. Laž je pri njem samo produkt njegove bujne domišljije. Od petih do desetih let otrok največkrat zato laže ker se boji kazni. včasih pa zato, da bi se pokazal velikega. Sele od desetega leta dalje smemo otroka kaznovati, če se zlaže. Sele takrat ga morate poučiti, da ima lal kratke noge in bo s resnico prišel veliko dalje. Neznana Napoleonova ljubezen Bazel, januarja. Ko Je bil Napoleon še konzul. Je nekoč nekaj dni stanoval pri bogatem trgovcu Jožefu Laurentiju v Nici. Trgovec Je pustil nekaj spominov t svoji bogati knjižnici, med njimi tudi zapiske o dogodkih, kl so se tikali velikega Korzičana. I* teh spisov lahko razberemo, da se j« Napoleon pri tej družini zelo dobro počutil, pa tudi trgovec g« Je visoko cenil. Morda se je Napoleon zato še posebno dobro počutil, ker je imel trgovec dve lepi hčeri. Posebno mlajša, Emilija, Je Napoleonu tako ugajala, da jo je hotel vzeti za žena Na njegovo nesrečo je bila pa njegova izvoljenka stara šele petnajst let in so starši z ozirom na njena leta poroko prepovedali. Nekaj dni nato je padla Robespierjeva glava in Napoleon se je vrnil v Pariz, in je postajal z dneva v dan slavnejši. Ko Je čez nekaj mesecev Napoleon spet obiskal trgovčevo hišo, je bila Emilija po posredovanju svojih staršev zaradi slabega zdravja odšla na počitnice. Od takrat jo Napoleon nikdar več ni videl. Po poznejših poročilih se je Emilija čez nekaj let poročila z notarjem Baudoutoom ln Je Imela tri otroke. Umrla je v starosti šestdesetih let. Njeno sliko imajo še zdaj shranjeno v Massenovem muzeju v Nici; iz te slike se da sklepati, da je imela Emilija srednjelep obraz, kl so mu pa dajale neki poseben Izraz krasne črne oči. Vpliv vremena na človeško telo Newyork, januarja. Dr. Mills, profesor medicine v New-yorku, je pred nedavnim delal poskuse, kako vpliva vreme na človeško telo. Ugotovil je, da se človek ob deževnem vremenu veliko hitreje redi kakor sicer. Pravi, da je to preizkusil tudi na sebi ln Je o tem trdno prepričan. Profesor Mills je prav tako ugotovil, da je človek v deževnem vremenu veliko nervoznejši kakor v lepem, jasnem vremenu. Prav tako se takrat zgodi veliko več nesreč, pa tudi ljudje se veliko rajši prepirajo v deževnem vremenu kakor v lepem. Za 25 milijonov dolarjev so pojedli in popili Newyork, januarja. Baje so Newyorčanl v zadnji noči starega leta popolnoma pozabili svoje skrbi in so Silvestra dostojno počastili. To noč so Newyorčani spet postavili nov ameriški rekord Vsi veliki ln mali hoteli vse dvorane, gostilne in vsa nočna zabavišča sploh so bila nabito polna ljudi. New-yorčani so bili baje to noč tako veseli kakor že dolgo vrsto let ne. Ugotovili so, da so to noč samo v Newyorku popili in pojedli za nič manj ko 25 milijonov dolarjev samih dobrot. New-yorčani so bili torej po pravici lahko veseli. Strojevodja je povozil svojo ženo Cikago, januarja. V bližini ameriškega mesteca Den-verja se je te dni pripetila železniška nesreča prav po ameriško. Na nekem križišču ceste in železnice se je osebni vlak zaletel v avto. Strojevodja. ki nesrečo ni mogel preprečiti, je takoj, ko Je ustavil lokomotivo, tekel k razbitemu avtomobilu, da bi pomagal morebitnim ponesrečencem. Na moč se Je pa začudil, ko je našel poleg razbitega avtomobila svojo ženo Na srečo v nesreči je žena ostala nepoškodovana, čeprav se je njen avto razdrobil na drobne kose. (s^er) Pazit« na Baycr>jev križ! »«* tu- Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Na vlaku je bilo V nel(4sm kupeju je sedel boljši gospod s svojo ženo. Na postaji j« vstopila revnejša, toda skrbno oblečena žcva, ki je bila videti zelo bolna. Prosila je za vstop v kupe. Gospod ji je prišel nasproti, ji odvzel kovčeg in ji pomagal sleči plaši. V kotu na klopi se je naslonila in se s hvaležnim pogledom zazrla v sopotnika. Ko je na prihodnji postaji vlak obstal, je omahnila. Tedaj sta oba priskočila, da sta jo ujela. Dama ja na to zravnala površnik, izpraznila klop in položila ženo, da je lahko ležala. Zagrnila sta olcno, da bolnice svetloba ni vznemirjala. Zgodba se sliši skoraj kakor pravljica, pa je resnična. Le škoda, da ni še mnogo takšnih. Da, če bi imeli vsi toliko sočutja in ljubezni do bližnjih, potem bi bilo življenje lepo. Priča To dela alkohol Obiskujem gromialno šolo v Kranju. Zgodilo se je, da eern med čakanjem na avto prekoračila cesto. Klanec, kakršen je pred avtoposta-jo, komaj zmaga konj s praznim vozom, kaj šele z vozom, naloženim a celo goro. hlodov. Tako preobremenjenega konja je bičal od pijanosti se opotekajoč hlapec, ki mu je bil obraz zabuhel od alkohola. Srečal je mamico z majhnim 4 do 51etnim sinkom. Sinček, videč hlapčevo surovost, se bliskovito obrne, strese suroveža za rokav in reče: »Stric, ne tepi konjičkal Konjiček je ubog!« Hlapca pa še bolj podivja otrokova tenkočutnost. Zamahne z bičem in udari otroka prav čez obraz. Otrok ga nemo, a zelo žalostno pogleda in še enkrat reče: »Konjiček je ubog, kaj ne, mama?« In prime se dobre mamice za roko. Vprašam vas, gospod urednik, ali ni to višek podivjanosti? Opazovalka Še je dobrota! Nekega dne sem šel po ulici mimo slaščičarne, kjer so razstavljene same dobrote: piškoti, bomboni in druge dobre sladkarije. Pred izložbo sta stali dve ubogi premraženi deklici, ki se jima je poznalo, da že dolgo nista bili siti. Poželjivo sta opazovali dobre stvari in požirali sline. Na srečo je prišla iz slaščičarne t krzno oblečena gospa s svojim sinom. V srce sta se ji zasmilili obe deklici; povabila ju je v slaščičarno in vsaki kupila za nekaj dinarjev bonbonov. Da bi videli siroti, ki sta od samega veselja kar žareli in se lepo zahvaljevali I še so usmiljeni ljudje med nami. Opazovalec Zakaj otroku noge odpovedo? Med prazniki sem bila slučajno V ^ podeželski gostilni, pa sem videli, Jkako gostje napajajo komaj tritet- ♦ nega fantka. Mislila som, da bo nje- ♦ gova mati pokarala goste, s kate-♦rimi je sedela v družbi, ali pa vsaj J otroku vzela kozarec z vinom. Toda tna jngje veliko začudenje je začela I iiripovedovati, da mu vino sploh ne J škoduje, češ da je bil že neštetokrat vinjen, pa ga vino še ni nikdar vrglo. Samo noge mu odpovedo. Ali jt takšno ravnanje z otrokom pravilno? -an UGANKE?] KRIŽANKA t 23456789 8 9 m Pomen besed Vodoravno: 1. mednarodni avtomobilski mak za Turčijo; mesto na Španskem. 2. abesinski poglavar; obrtnik. 3. gre le enkrat na led; čeber. 4. Prešernova pesem. o. veznik; afriško višavje; veznik. 6. mesto v švicarskem kantonu Uri, poznano po slavnostnih igrah narodnega junaka Tella. 7. naplačilo; emirat v Arabiji. 8. mesto v Makedoniji (razvaline); žensko ime. 9. tropski gad; kemijska formula za ciankalij. Navpično: 1. gošča (usedlina); kemijski znak za antimon. 2. moško ime; oče. 3. ujeda; svetopisemska oseba. 4. izvir Konga. 5. kvarta; vlakno; veznik. 6. morska riba. 7. svetopisemska oseba; žuželka. 8. kača; kraljevič. 9. površinska mera; začimba. * ČAROBEN LIK 8 8 Po-men besed, navpično tn vodoravno: 1. žensko ime, 2. rimljansko mesto v naših krajih, 3. prostost, 4. elektroda, 5. žensko ime. • ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h) *= x a — vas na Gorenjskem b — prislov e “ kratica za »Rooseveltov program« (National Industrial Recovery Act) d “ kemijski znak za radij e — ječa t — predlog g -= svetopisemska oseba h — čut X •» pregovor • STOPNICE 1. a 2. a a 3. g g g 4. g g g t 5. 1 1 1 o o 6. o o o r r ■ Pomen besed 1. pisemska kratica, 2. Japonska narodna igra, 3. gaj, 4. naga, 5. gozdar, 6. mesto na Nemškem. Vsaka naslednja beseda sestoji fe črk prejšnje besede in še ene nove črke. • IZPOLNJEVALKA — oba — um — p ir — ada — da — Ir — na — os — ga — om — as — lan — od — ka — eda — lah—lak — oka — roma — ana — en — rad — ep — una — sel — rt — ter — res — il — ta — elo — uka — ran — ol — mir — las — pel. Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš nove besede. Vstavljene črke dajo DROBTINICE ; 1§ »uka mati ieli Imeti dobro vzgo-: lenega otroka. Otroka, kakršne- ga Bi je zamislila v naivnih tan/ah, ko ga /e ie nosila pod trcem, ko Se ni Imel tvoje osebnosti, tvoje volje, svoje duševnosti. Prerado te zgodi, da otrok nikakor noče postati ideal, kakršnega tl je zamišljala; ne da ne bi ubogal, ali da te ne bi pokoril strogi besedi, mimogrede se izmuzne skrbnim materinim očem in postane tam svoj, svet zase, človek zase. Tako je tudi prav; dom ne sme vzeti otroku osebnosti, taj bi postal lak otrok v življenju nesamostojen in nesrečen, če je količkaj kritičen. Vendar je pa dosti drobtinic, pravilne vzgoje, ki tudi najskrbnejši materi zdrknejo tkozi prste. Pri teh naj se danes pomudimo: Miloš Ima pet let, govori slovenski In francoski, prosi, kadar kaj ieli, in se zahvali, kadar mu kdo kaj podari. Dober lantiček je, bister in odkrit brez velikih napak v značaju. Mati ga uči lepega vedenja, kakor ve In zna. Edinec je, zalo ni nič čudnega, če ga nekoliko razvaja. Posebno se to pozna pri igračkah, ki mu jih kupuje kar na debelo. Mali Miloš še nima pojma o denarju, nič ne ve o tem, kako težko ga je zaslužiti. Tudi ne ve, da si je nekdo, ki je igračko naredil v tovarni ah v delavnici, prislužil s tem denar za vsakdanji kruh. Tako pogosto dobiva igračke, da ga nič ne zanima, kje jih starši kupijo in ali jih lahko kupijo. Zato tudi ne zna spoštovati igračk, svoje prve lastnine. Ne mislim na tisto prvobitno zvedavost vsakega otroka, da bi pogledal, kaj je notri, v uri, v avtomobilu ali v medvedku. Ta radovednost je bolj ali manj razvita pri vsakem otroku. Ne, pri tem otroku posebno zbode v oči vnemarnost do igrače, kakor hitro jo ima več kakor tri dni Prvi dan ga še zanima, ker je nova. Drugi dan že ne kaže zanjo toliko veselja, tretji dan pa obleži igrača kje v kuhinji, bodisi pod mizo ali pod stolom; lahko se spotakneš obnjo, toda malemu lastniku je to vseeno. Zanj ni več zanimiva, ni več mikavna To je tudi * * Mestni trg 9 man pregovor. POSETNICA Dinko P. Kosmič Kaj je ta oseba? Rešitve ugank iz prejšnje številke REilTEV KRIŽANKI Vodoravno, po Trsti: 1. ak, aopran. 1. kot, brada. I. ovea, Ana. 4 Ponikva, ]. I. ar, kri, »a. t. h, Lincoln. T, aja, adut. • arena, a|a. ». Kalgar, ar. Rotite« poaetnlce: vodnjakar. Raiitoi iarobnaga lika: 1. tal, *. teran, I. Maribor, 4. tabor, I. aor. Rotit« premlkalnlce: aaou, Sava, Sara, Krim. Ralita« anaCba: a = Varna, k = aa, a — lak«), d = kal, a = rada, I = da, » = Vartava. Railta* čarobnega lika: 1. kapltaa, 1 po ko) ji. Nikolaj, i. tolar, t. Cajarua. razumljivo, saj ve, da mu bo mati kmalu kupila novo igračko, sicer ne drago, toda novo. Tu je drobtinica, ki sc je izmuznila skrbni materi iz rok. Prav to obsipa-nje otroka z igračkami bo vtisnilo v značaj njenega sinka neljubo črto: malomarnost. Ce že zdaj ne zna ceniti svojih igračk, tudi pozneje ne bo pazil na svojo lastnino in ne bo znal spoštovati svojih stvari, kaj šele tuje. To se bo najprej pokazalo pri šolskih knjigah, pri svinčnikih in zvezkih. šele tedaj se utegne otrok spremeniti, ko si bo moral sam kupovati vse potrebno, ko bo iz otroka dorasle! v samostojnega človeka, ki bo moral vsako stvar, ki jo bo hotel imeti, kupiti ln plačati. Tedaj šele se jo bo naučil tudi ceniti. I\l I važno, da otroka naučiš ,ptos-kati' in reči ,hvala', če mu ne vliješ zavesti hvaležnosti in tiste skromnosti, ki jo vsebuje vsaka prošnja. Poznam deklico — šest let ji je — ki to jo naučili reči ,prosim' in ,hvala', niso je pa naučili tona, ki ga zahtevata tl dve besedi. In tako te ti zgodi, da pravi otrok materi; »Prosim, daj mi no že kruha!« v takšnem tonu, kakor da bi dejal: »No, ali bo kaj ali nič?« Mati tega ne opazi, misleč, da je vse v redu, če postavi otrok v začetku stavka besedico ,prosim'. In ali morei govoriti o hvaležnosti, če tl pravi otrok, potem ko si mu popravil pokvarjeno igračo: »Hvala,« Igračko pa vrže v kot k drugi ropotiji, ne da bi jo pogledal ali preizkusil. V Uvljenju gre pogosto za ton. Kako zahtevaš, kako daruješ, kako ukazuješ. In čut za ta ton moji mali znanki manjka zato, ker ji ga je njena mati pozabila vcepiti. daj pa ie nekaj povsem prak-Učnega, kar mi je pred kratkim povedala neka Iznajdljiva mati: »Vprašujete me, kako da tako malo porabim za tvojega otrokaf Znam pač varčevati, ker moram varčevati. Nikoli ne kupim ničesar kar tjavdan, ker mi je všeč, ali ker je ravno razprodaja. Vtelej, kadar kupujem obleko ali tploh ka/ potrebnega za tvojega štiriletnega tinka, poprej premislim ln pretehtam, kako bi kupila tako, da bi bilo trpežno, lepo In zmerne cene. Pomagam si pa tudi z raznimi domisleki. Ko je bil še prav majhen, sem opazila, da najhitreje odraste majičkam, posebno rokavom pri majičkah. Kupila sem torej dolge majičke z rokavi, ki sem jih otroku lahko zavihala do ramen. Takrat so bile sicer majičke zelo dolge, skoraj do kolen, toda fant je hitro rastel, jan sem pa vihala rokave navzdol, dokler mu niso bili povsem prav. Tako sem prihranila precej denarja, ki ga za takšno otroško perilo tako hitro potrošiš. Letos je lant dobil posteljico. Potrebovala sem rjuhe. Kupiti bi morala neve, toda porabila sem zanje njegove nekdanje pleničke. Skrbno sem jih tešila v rjuhe in rabil jih bo tako še nekaj let. Tako sem porabila plenice in si prihranila denar, ki ga bom drugače uporabila. Dva dobra nasveta, primerna za današnji čas, ko mora povprečna mati in gospodinja paziti na sleherni vinar. Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere četrtek; Sara, svinjska glava, hren. Zvečer; Sok. Petek; Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Fižol v solati, kava. Sobota: Goveja juha z vlivanci, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer; Polpeti. Nedelja: Guljaževa juha, krompirjevi cmoki. Zvečer: iZolica, kava. Ponedeljek: Krompirjeva juha, zel-nata solata. Zvečer: Ričet. Torek: Goveja juha z rižem, paradižnikova omaka, pražen krompir. — Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava. Sreda: Vampi s krompirjem. Zvečer: Pražena jetra. Jedilnik za premožnejše fcetrek; Zelenjavna juha, korenje v omaki, pečene krompirjeve rezine, palačinke. Zvečer: Saialade v solati, čaj, pecivo. Petek: Krompirjeva juha, nadevane kolerabe, jabolčni zavitek. Zvečer: Sirovi rezanci1, kompot. Sobota: Goveja juha z rezanci, polpeti. solata. Zvečer: Kislo zelje, kranjska klobasa. Nedelja: Ragujeva juha, svinjska pečenka, leča v omaki, mešana solata jabolčna pena.2 Zvečer: Ameriški sendiviči3, čaj, vanilijevi pižkoti.* Ponedeljek; Paradižnikova juha z rižem, sesekljana pečenka5, pesa, kompot. Zvečer: Telečja jetra v omaki. Torek: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, cvetačni narastek, zčlena v solati. Zvečer: Rižota, solata. Sreda: Telečja obara, zabeljeni makaroni, solata. Zvečer: Pečenice, kisla repa. Pojasnila: * Sirovi rezanci: Iz 1 do 2 jajc zamesimo testo za rezance. Skuhamo jih v slanem kropu, odcedimo in vržemo na vrelo mast. S sirom zmešamo 1 jajce in nekaj žlic kisle smetane in vse skupaj zmešamo z rezanci. Rezance denemo za 10 do 15 minut v pečico, da se zapečejo. 8 Jabolčna pena: 5 jabolk spečemo, jih pretlačimo skozi sito in jih na hladnem zmešamo s šestimi žlicami Ljubka večerna obleka za mlada dekleta iz pastelnomodrega tafta. Srčasti izrez Je obrobljen i nabranimi nežnimi čipkami in skupaj i okusno po-iitiml biserčki v obliki pentlje, obleko primerno poživi. llSiltOf I* ' ’ ; f m L. ' m&T V ? W' Krasna nevestna obleka iz težke bele svile. Tesno se prileže životu, zato Je pa krilo tembolj obilno nagubano. Strogost še podčrtajo gladki rokavi in visok ovratnik. K takšni obleki se lepo podasta tenčica in šopek cvetlic. sladkorja in dvema beljakoma. Mešamo toliko časa, da dobimo lepo gosto zmes. Potem primešamo še 10 gramov v vinu namočene želatine. Povrhu lahko okrasimo s stepeno smetano ali pa sladkim snegom dveh beljakov. * Ameriški sendviči: Dobro zmešamo 14 dek presnega masla, tri pretlačene sardele, dva kuhana rumenjaka, 6 dek nastrganega sira, 8 dek kuhanega prekajenega in sesekljanega jezika in 6 dek salame. Vse skupaj pustimo nekaj časa na hladnem, potem pa namažemo na kruhove rezine ali pa žemlje. * Vaniljevi piškoti: 13 dek moke, 11 dek presnega masla, 3 žlice vaniljeve-ga sladkorja in 6 dek olupljenih in sesekljanih mandljev zgnetemo v testo. Ko se testo odpočije, naredimo iz njega piškote, jih lepo rumeno spečemo in posipamo z vaniljevim sladkorjem. 5 Sesekljana pečenka: Potrebujemo 3 enake dele govejega, telečjega in svinjskega mesa. Meso drobno sesekljamo. Na vsake pol kile vzamemo 2 jajci in nekoliko mleka, nekaj kruhovih drobtinic, zelenega petršilja, dve sardeli, sol, poper, česen in limonove lupinice. Vse dobro zmešamo, izoblikujemo pcdolgasto štruco in jo pečemo v zmemotopli pečici. Proti koncu jo polijemo z juho. Važna pomoč gospodinjstva so delikaten trgovine Janeš, Aleksandrova 12, tel. 3455. Zgodovina tenčice Ženske se že tisočletja krasijo z njo Moda od Homerja do danes Elegantne dame našega veka si kaj rade venčajo svoje glave s tenčico. Z njo si okrasijo klobuke ali si jo pa pripno na glavo s cvetlicami. Pri tem pa niti ne pomislijo, da delajo isto, kar so 'že tisočletja poprej deJale njihove prednice. Današnje dame niti ne slutijo, da so se s tenčicami .postavljale* že žene v Homerjevi dobi, vestalke, bogate Rimljanke, krščanske mučenice, dame v trinajstem stoletju, vdove v štirinajstem stoletju in na ta ali drugi način dame vseh stoletij. Tenčice, s katerimi so si staroveške Grkinje in Rimljanke zakrivale obraze, so bile tako nežne kakor dih, tako nežne, da ao jim rekli »tkanina vetra« ali »dnevna megla«. Sprva so imele te tenčice poseben verski pomen, pozneje so se pa ženske z njimi varovale proti vetru In soncu. Sveti Peter je prvi zahteval od žensk, da se med službo božjo pokrijejo s tenčico, češ: »Moškemu se ne spodobi, da bi pokrival svoj obraz, ker je podoba in slava božja, ženska Je pa samo slava človekova.« V različnih dobah so ženske nosile tenčice kaj različne velikosti. Leta 1341. je pa postala moda pajčolana tako pretirana, da je neki škof prepovedal sleherno nošnjo tenčice. Odtlej so si dame ovijale z njim samo vrat. ne pa glave. Nekoliko pozneje je v bogatih Firencah, Benetkah in Torinu cvetela umetnost izdelovanja tenčic. Posebni zakoni so celo predpisovali uporabo in barvo tenčic. V 15. stoletju so pa običajne tenčice izpodrinili čipkasti pajčolani. Pozneje so začeli tenčice krasiti s cvetlicami in zlatimi in srebrnimi nitmi. Po svetovni vojni se je zdelb. da bo eijčolan izginil iz mode. Pred nekaj ti se je pa spet pojavil. Pokrival je cel obraz. Morebiti se je pojavil ravno zato ker gube pajčolana skrivajo prve gube na obrazu. In tega so se dame dobro zavedale. Pozneje so sl začeli okrog pajčolana lzmižljati razne rafiniranosti. Ker je bilo čedalje več dam s cigareto v ustih, so začeli izdelovati takšne tenčice, ki so imele na mestu, kjer so usta odprtinico. Tako so dame lahko kadile, ne da bi obraz Izgubil kaj tiste skriv- nostne mikavnosti, ki jo pričara pajčolan. Danes imamo vse mogoče okraske na pajčolanih: zvezdice iz baržuna. klobučevinaste pike, cvetlice, itd. Zadnja novost na področju pajčolanov jo pa tako imenovani »šotorček«. Pritrjen je na klobuku; če ga dama potegne za svileno vrvco, se spredaj razgrne v dve polovici in mično obkroži lepo, nasmejano lice. Ameriška novost na področju pajčolanov je pa tale: če nosite pajčolan čisto pritisnjen k obrazu, se rdečilo s ustnic v stalnem dotiku s tenčico razmaže in včasih se zgodi, da se premakne in pomaže lice. Da bi se temu izognili, so si v Ameriki izmislili ponarejene ustnice. Na pajčolan prilepijo rdeče klobučevinaste ustnice, pod njimi so pa prave, nenašminkane. Te novotarije kajpak našim ženskam ne bodo ugajale. Zabeležile smo jih samo kot vestne kronistke. Prepričano smo, da jim zato ne bomo pokvarilo veselja do pajčolana, ki res skrivnostno olepsuje obraz. Porabni nasveti 1 Ce hočete odstraniti madeže od prstov s svetlega pohištva, zdrgnite umazana mesta s krpo, ki ste jo pomočili v mešanico krompirjeve moke in nekaj kapljic oljčnega olja.’ Da lepo zrežemo^ tanke rezine kruha, peciva in potice, moramo pred rezanjem nož segreti. Zamazane in zlepljene dlake na ščetkah za obleko, za lase ali za čiščenje tal se lepo očistijo, če jih držimo nad paro vrele vode. Nato Jih šele operemo v mlačni milnici. ELITNA MARIBOR PO/NASA VEDNO NAJ NOVEJŠE pjcaldiitoi nasveti kmujejo med seboj dalje časa izdržal t e barve, prevara, barvo v, v znanosti Oče in mati hromoaomov. more PRIHODNJIČ: ----- Pletena damska jopica s kitkami' Kauče, otomane, žimnice in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje po naročilu najceneje tapetnik LENARČIČ JOSIP Trstenjakova 1, Bežigrad Monograml — entel — ažur gumbnice — t’umbi — plise fino In hitro izvrši htatek & Plikeš UUBLIANA. Frančiškanska ulita nasproti Uniona Vezenle perila predtisk ženskih ročnih del Sin ali hčerka? Otrokov spol je določen že pri spočetju. Odvisen je pa od očeta -in nikakor ne od matere. To, kar mora postati deček, se ne more v nobenem primeru spremeniti t dekletce ali narobe. Običajno ljudje mislijo, da se rodi več dečkov kakor deklic, in sicer zato, ker so dečki močnejši in laže pretrpe proces poroda kakor pa deklice. To je pa čisto napačno. Dečki so kajpak dosti močnejši od deklic. Znanost danes lahko dokaže, da se danes rodi več dečkov zato, ker se jih več spočne. Narava skrbi zato, da ostane število moških enako številu žensk, zato se jih več rodi. V detin-stvu namreč umre več dečkov kakor deklic, zato je treba poskrbeti za rezervo moških, da človeški rod ne bi Izumrl. Čimbolj je žena sposobna, da postane mati, tem ved upanja ima, da rodi dečka. Tega pa nikakor ne moremo vnaprej določiti. Umrljivost moških embrijev je skoraj za 50 odstotkov večja od umrljivosti ženskih embrijev. Čimbolj je mati zdrava, tem več možnosti ima, da rodi živega dečka. Otrokove oči Z nekaterimi izjemami lahko vsakdo že vnaprej določi barvo oči svojega bodočega potomca. Pri tem upoštevajte barvo svojih oči in oči svojega zakonskega druga, oči svojih in njegovih ali njenih staršev in prav tako barvo oči svojih otrok, kolikor jih že imate. Ce ima žena temnorjave ali črne oči in ima tudi vsa njena rodbina temne oči, potlej bo imel otrok prav gotovo temne oči, ne glede na oči njenega moža. Ce imata žena in mož temne oči in če so v moževi rodbini člani s svetlimi očmi, bo imel otrok verjetno rjave oči. Ce ima žena sive ali zelene oči, a njen mož sive, zelene ali sinje, bo imel otrok sinje, sive ali zelene oči. Ce imata mož in žena sinje oči, potlej bo imel tudi otrok sinje oči, a nekoliko svetlejše. Ce ima eden izmed staršev velike oči, bo imel verjetno tudi otrok velike Mamice, naročite si knjižico >Moj novorojenček«, že ste kdaj v skrbeh kako postopati z vašim detetom v enem ali drugem primeru. Knjjžica je sestavljena po novodobnih higienskih navodilih, obsega 32 strani, besedilo ponazorujo mnogo lepih slik. Knjižica na poljuden način obravnava dojenčkovo oblačenje, kopanje, sončenje, prehrano itd. Zadnji dve poglavji obravnavata razvoj zobovja do šestega leta in razvoj otrokovega duha v prvem letu njegove starosti. Knjižica stane din 12'—, s poštnino 13'50. Naroča se: Papirnica, Darinka Vdovič, Ljubljana, Gradišče 4. Eleganten komplet, ki si ga lepšega komaj morete misliti. Plašč je precej ohlapen, a namesto priljubljenega mufa je na rokavih obilno pošita srebrna lisica. Tudi klobuk je eden zadnjih modelov velike modne hiše, s širokimi, navzgor zavihanimi krajci. vezali s tistim, kar smo že povedali o očeh in laseh. Vzemimo na primer nos, Ce imata oba roditelja isti tip nosu, bo imel tudi otrok, ko doraste, isti tip nosa. Ce ima pa eden od staršev širok ali dolg ali zelo izrazit nos, medtem ko ima drugi običajen neizrazit nos, bo otrok podedoval izrazit nos. če se v vaši rodbini v teku nekaj generacij javlja poseben tip nosa, potlej je petdeset odstotkov verjetnosti, da bo imel tudi vaš otrok isto obliko nosu. Ce ima eden izmed staršev velika ušesa, bo imel otrok ko doraste, skoraj gotovo velike ušesa. Isto lahko trdimo o debelih ustnicah. Ce so starši veliki, oči. Ce eden Izmed staršev škili, ni verjetno, da bi tudi otrok škilil, razen v primeru, da tudi člani rodbine drugega zakonskega tovariša škilijo. Ce ima eden izmed staršev dolge trepalnice, Jih bo otrok verjetno podedoval. Barva las Ce Ima eden izmed staršev temne lase (črne ali kostanjeve) in če imajo vsi člani njegove rodbine temne lase, bo imel otrok skoraj gotovo temne lase, ne glede na barvo las drugega roditelja. Ce se poročita moški ali ženska s temnimi lasmi z osebo, ki ima isto barvo las. In so v njunih rodbinah tudi svetlolasi člani, bodo imeli njuni otroci najbrže temne lase. Ce se rdečelasec oženi z rdečelasko, bodo Imeli njuni otroci skoraj gotovo rdeče lase. Ce se pa rdečelaska omoži s svetlolasim moškim, lahko ima otrok rdeče, svetlorjave ali plave lase. Možnost Je enaka za vse tri barve. Ce ima eden izmed roditeljev rdeče lase, drugi pa temne, a so v njegovi rodbini tudi plavolasci, potlej ima otrok lahko temne, rdečkastorjave ali rdeče lase. Ce ima eden izmed roditeljev temno-plave lase, drugi pa svetloplave, bodo otroci verjetno svetlolasi, čeprav se utegne zgoditi, da postane otrok rdečelas, če so v rodbini enega izmed staršev rdečelasci. Ce imata oba roditelja svetle lase, bodo otroci prav tako svetlolasi, a njihovi lasje utegnejo biti nekoliko temnejši. Kodrasti lasje Ce Imate vi ln člani vaše rodbine kodraste lase, bodo imeli tudi vaši otroci lepe kodraste lase, ne glede na to, kakšne lase Ima vaš zakonski tovariš. Izjema je možna samo takrat kadar ima drug zakonec čisto tenke, mehke in gladke lase in razen tega še zelo redke. Ce imata oba roditelja ravne lase. bodo imeli tudi otroci ravne lase. Ce imajo eden od staršev in člani njegove rodbine kodraste lase, bo skoraj sigurno imel otroke s kodrastimi lasmi, ne glede na to, ali ima njegov zakonski tovariš valovite ali ravne lase. Komu bo otrok podoben? Na to vprašanje ni moči odgovoriti z nekaj besedami. So pa nekatera pravila za posamezne značilnosti oseb in bralci bodo lahko ta pravila sami po bodo tudi otroci veliki. Ce je pa eden izmed staršev velike, drugi pa majhne postave, bo otrok skoraj gotovo majhen. Lepota Se nekaj zanimivih podatkov o tem, kakšni utegnejo biti vaši otroci. Ce imata mož in žena svetle ravne lase in sinje oči. bodo Imeli tudi njuni otroci prav tako svetle ravne lase in sinje oči. Ce imata pa mož in žena temne valovite lase in temne oči, se jima lahko rodi otrok pet različnih tipov: začenši od svetlih las in sinjih oči pa do sinjih oči in temnih ravnih las. Ce ste lep mož in če tje tudi vaša žena lepa, ne mislite, da bo tudi vaš otrok lep in da bo odnašal prve na-' grade na lepotnih tekmovanjih. Lahko! je kratko in malo grd. Vzemimo tale primer: oče ima čme' kodraste lase, velike temne oči, lepo oblikovano brado in usta, mati pa valovite plave lase, sinje oči, dolge tre-; palnice in lepa usta, njun otrok pa utegne imeti ravne kostanjeve lase brez leska, majhne, zelene in neprijetne oči in preveč razvite čeljusti in zobe. Kakor vidite, lahko starši prenesejo na svoje otroke prav tiste značilnosti, ki jih oni nimajo. A bodite mirni, kajti ni treba, da je zmerom tako. Dominantne črte Ce ste pazljivo prebrali vse to, kar sem doslej povedala, boste videli, da sem posebno podčrtala tole: če želite vedeti, kakšen bo vaš otrok, morate pazljivo proučiti svojo rodbino in rodbino svojega zakonskega tovariša v pogledu barve las, oči in drugih značilnih črt. To pomeni, da morate v svoji rodbini najti dominantne črte, kakor so na primer: temne oči. kodrasti lasje, dolg nos itd. V pogledu oči je osnovno pravilo, da temne cči zmerom nadvladajo svetle. Ljudje, ki imajo sinje oči, ne smejo upati, da bodo imeli tudi njihovi otroci sinje oči, ker vse druge barve navadno sinjo prekosijo. To pa zato, ker so sinje oči sko brezbarvne oči. Gornja zenice sploh ne vsebuje sinje Binja barva oči je optična prav tako kakor sinjina neba. To samo posledica lomljenja svetlobe drugih delih očesa. Prav zato novorojenčki sinje oči. Kaj vse more otrok podedovati? Kako lahko starši prenesejo na svoje otroke svoje črte na obrazu in las in oči? Vsako človeško bitje začne svoje življenje kot stanica, ki vsebuje 48 neznansko majčkenih delcev, v imenovanih hromozomi. Oče dasta otroku vsak po 24 Vloga očeta pri spočetju otroka se omejuje samo na to, da mu da svojih 24 hromozomov. Čeprav je mati tem neke vrste »inkubator«, ne dati otroku prav nič več kakor oče. Otrok ima svojih 48 hromozomov, ki vsebujejo vse, kar otrok utegne podedovati. Vse drugo je odvisno od otroka samega ln od okoliščin. Sunday Pictorial, London. Kolumbovo jajce Odkritje Amerike Je omogočil« — šahovska partija! Iz šole pač vsi poznate novi vek i tovne zgodovine ln vam je znano, da je španski kralj Ferdinand n. dal Krištofu Kolumbu potrebna sredstva, da je mogel odkriti Ameriko. Morda pa ne veste, da Kolumb bržčas nikdar ne bi bil odkril Amerike, če ne bi bO z nekim svojim ministrom igTal partijo šaha, pri kateri Je bila navzočna tudi kraljica Izabela. To je zgodovinska resnica. Takole se je zgodilo. Po dolgotrajnih državniških poslih si je kralj Ferdinand n. zaželel razvedrila ln je povabil admirala Fonsece na partijo šaha. Kralj Je bil zaradi preobilega dela razmlšljen ln ae je kar na lepem znašel t položaju, lz katerega ni videl rešitve: Kralj se je prav tedaj v mislih bavil s prošnjo nekega Genovčana, ki ga je nadlegoval za denarno podporo, češ da bo našel krajšo pot v Indijo. Podjetna kraljica Izabela je Genovčana podpirala, kralj je pa nasprotoval, ker so mu njegovi ministri odsvetovali trošiti denar za reči, za katere mu nihče ni mogel jamčiti, da bo od njih .imel kakšne koristi. Ko je zdaj kralj tuhtal in tuhtal, kako bi se rešil grozečega poraza, je pristopila kraljica, ki je prav dobro igrala šah: »Dragi moj soprog, ali ne vidiš, da moreš zmagati, če žrtvuješ obe trdnjavi?« Kralj se je znova poglobil v partijo, nato Pa napovedal zmago v treh potezah: 1. Tg4—g8 šah Th8Xg8, 2. Tf5Xf8 šah Tg8Xf8, 3. e6—e7 šah itd. Kraljičina modrost, da Je velike uspehe mogoče doseči le z velikimi žrtvami, je kralju tako ugajala, da Je takoj poslal v Cadiz posebnega kurirja, ki je Kolumbu obljubil zahtevano podporo. Kolumb je res odkril Ameriko, ki Je Spancem dala toliko ; zlata in srebra, da je postala prva ; država na svetu. Kdo ve, če ne M ; svetovna zgodovina krenila v drugo smer, če kralj ne bi bil igral zgodovinske šahovske partije? Fantastična partija Enajst šahov v šestih potezah ali 6:5! vse. Ljudje te-kdo bo več pojedel, brez jedi, dalje časa plesal in podobno. Zakaj ne bi bilo tekme, kdo bo drugemu večkrat dal šah? Sahisti se boste temu smejali, vam pa, da je takšna tekma vsi poznate besede: »daj sleherni šah, ki ga vidiš«. To je menda zapriseženo načelo vseh šahovskih zelencev, češ: dokler bom dajal šah, partije izgubil. Ta rek torej Menda pa še nihče med vami ni igral tako slabo, da bi prav vsako potezo dal šah. Dokazati vam hočemo, da je to mogoče! Poglejte: Ljubka popoldanska ali mala večerna obleka — kakor hočete — t* mehke ■vile. Na životku in v pasu Je nagubana v lepe gube, s čimer Je še bolj poudarjena vitka postava. «»«»»«»»*♦♦•»♦♦♦♦♦ (Nadaljevanje iz 5. atolpca) turnirja, kjer je bilo v 29 potezah 13 šahov: Beli: L. Prins, črna: R. Cross, igrano na turnirju v Hastingsu L 1935.: 1 e4 e6, 2. c4 d5, 3. cXd5 eXd5, 4. Da4 šah Dd7, 5. DXd7šah SXd7, 6. eXd5 Sg—f6, 7. Sc3 Sb6, 8. Lb5šah -Ld7, 0. Sf3 SfXd5, 10. LXd7 šah KXd7, :: 11. Se5 šah Ke«, 12. d4 f6, 13. Sd3 Sb4, 14. Sf4 šah Kf7, 15.Kdl Td8, 16.Le3c5, 17. a3 cXd4, 18. aXb4 dXe3šah, 19. Ke2 LXb4, 20. TXa7 Td2 šah, 21. KXe3 Sc4 šah, 22. Kf3 Tb8, 23. Se4 TXb2, 24. Tel Se5 šah, 25. Kg3 Tb3šah, 26. f3 Kg8, 27. Tc7 Lel šah, 28. Kh3 g5 (grozi g5—g4 mat), 29. 8Xf6šah in črni se je udai. Oba igralca sta naredila še 6 potez, med katerimi Je bilo 11 šahov: 1. Sf3—h4 šah Kf5—e5 šah, 2. Sh2—f3 šah Sd4Xf3 šah, 3. d3—d4 šah Sf3Xd4 šah, 4. 8h4—f3 šah 8d4Xf3 šah, 5. d2—d4 šah Sf3Xd4šah, 6. Lel—f4 mati »Take partije ni bilo nikoli«, nas boste zavrnili, »to si je nekdo izmislil!« Ne, ne bomo se z vami prepirali, ker Imate prav. Rajši vam pokažemo resnično partijo s pravega mojstrskega Nadaljevanje v 4. stolpcu Kakšen bo vaš otrok? Napisala Shirley Longova Danes, ko tako pogosto govorimo 0 čistosti plemen in o dednih lastnostih, je zanimivo našteti nekatera dejstva o tem, kaj vse utegne otrok podedovati od svojih staršev. Vprašanje dednosti igra danes veliko vlogo pri proučevanju raznih bolezni. A o tem vprašanju obstajajo različni predsodki, nepoznavanje stvari in namerne laži. Ocenite sami sebe! Kdo vam Je pomagal dokopati se do tega, kar ste? Kaj ste storili sami? Kaj morejo od ye& podedovati vaši otroci? O tem vprašanju sem razpravljala z mnogimi zdravniki. Shinfieldova knjl-Ba »Dednost«, ki jo je izdal znani ameriški profesor J. B. S. Haldan, daje odgovor na vprašanja, ki zanimajo vsakega roditelja. Na Danskem se varujejo mraza s tako imenovanimi »papirnatimi ščiti«, ki ne Prepuščajo prav nobenega mraza. Morebiti bi tudi katera izmed naših gospodinj hotela poskusiti sešiti taksen oklep. Zanj potrebujete 12 časopisov: 6 za sprednji, 6 za zadnji del. Zgoraj jim odrežite primerno odprtino za Vratni izrez, kakor vidite na sliki, in »a ramenih sešijte. Dobro Je pa, če Papir pred uporabo zmečkate in spet Poravnate, ker je potem bolj voljan in ®e lepše prileže telesu. Kajpak morate Pa takšno papirnato vestjo zgoraj in “podaj podložiti s kakšnim starim Na tej sliki vidite, kako je treba vestjo •ešiti na ramenih, da sc bolje prileže Pod suknjič. V pa u jo prevežite z Vrvco. Celo vestjo pa na stroj prešijte • prav velikimi vbodi kakor vidite na •liki. Tako dalj časa zdrži in je lepša na pogled. MATERINA SLIKA * IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * PRVI DEL »Dober dan, Ninetta, ljuba moja Ninetta! Kako sem vesela, da te spet vidim!« Na pragu je stala drobna postava še dobro ohranjene starke. Ninetta je v veselem presenečenju plosknila z rokami: »Viviana, ti! Ali je mogoče, da si se vendarle vrnila? Zdaj si tukaj, doma! Ali si pa tudi res ti?« »Kajpak, Ninetta! Jaz sem, tvoja mala, razvajena Viviana, živa in zdrava in dobre volje!« Mlado dekle, ki je lagodno skočilo iz avtomobila, je bilo res živahno in očarljivo. V nekaj korakih je bila pri starki. Skočila je k njej, ji ovila roke okrog vratu in jo z vso silo svoje mladosti objela. Ganjena je poljubljala uvela, nagubana lica podobna lupini posušenega jabolka. »Da, ljuba moja Ninetta, vrnila sem se domov in upam, da bom zmerom tukaj ostala. Zbogom, penzionat, vrle redovnice, navihane sošolke! Živela očka in svoboda! Živela moja stara, dobra Ninetta In vsi prebivalci Ragona, vštevši pse, kokoši in race!« Pri poslednjih besedah tega še-gavega pozdravnega nagovora se je mlado dekle globoko priklonilo, kakor so se njega dni priklanjale dvorne dame v Versaillesu. Dobrodušen smehljaj je zaigral na star-kinem obrazu. »Oh, Viviana, še zmerom si stara navihanka! Res je, ostala si ljuba in vedra, kakršna si bila nekoč... zmerom vesela... zmerom prijazne besede in dobrega pogleda. Moja sladka mala! In vendar!« je nekoliko razneženo dodala. »Izpreme-nila si se. Nič več nisi otrok. Pravo dekle si postala, čedna in velika!« »Kajpak sem pravo dekle!« je vzkliknila Viviana, smejoč se. »Ni še mesec dni, kar smo praznovali moj osemnajsti rojstni dan, ne pozabi tega, Ninetta! Prava gospodična, prav zares, če sem čedna in velika, hm, to je pa druga stvar,« se je hudomušno namrdnila. »Oh, prav lahko rečem, da si čedno dekle,« je zašepetala starka skoraj v zadregi. »Name se že lahko zaneseš, Viviana. že dolgo sem na svetu, a še svoj živ dan nisem videla kaj tako srčkanega!« Priznati je treba, da se je ta vzdevek mlademu dekletu res vse bolj podal, kakor če bi dejali o njej, da je velika in lepa. Bila je drobna, a izredno očarljiva, pravilnih črt in nežna, kakor se tl zde zdrob-Ijive in nežne porcelanaste figurice iz prejšnjih stoletij. Med vsem, kar je bilo na njej lepo, so bile p . najbolj presenetljive njene velike sinje oči in najbolj razkošni njeni kost.anjevi kodrasti lasje; svilnati kodrci so se v zavojih svetili zlatorumeno kakor jesensko listje, kadar posije nanj sonce. Vendar je bil drobni obrazek še tako otroški, da si šele slutil skrito lepoto njegovih čistih črt. če se ne bi bila sama pohvalila s svojimi osemnajstimi leti, bi ji jih bil človek prisodil komaj petnajst. Vendar je bila njena drobna postavica pravilno oblikovana, vsi gibi mladega dekleta so bili živahni in skladni. Ponovila je: »Oh, Ninetta, kako sem zadovoljna!« Preden je stopila na hišni prag, se je obrnila k svojemu spremljevalcu, gospodu zrelih let, a mladostnega obraza, zagorele polti in vedrih, jeklenosivih oči. Pravkar je bil Izstopil iz avtomobila in veleval šoferju, kam naj zanese prtljago. »Hitro, ljubi očka! Pusti te kov-čege in me rajši spodobno sprejmi v svojem domu!« Je šegavo in za-povedovalno kakor razvajen otrok zaklicala Viviana. Gospod je dvignil glavo hi se nasmehnil. Njegove hladne oči so se ob pogledu na mlado dekle raznežile. »V najinem domu si hotela reči,« je nežno dejal in jo objel okrog ramen. Drug ob drugem sta vstopila v veliko pritlično sobo. »Vidiš, mala moja... vse je tako, kakor je bilo nekoč. Nič, prav nič se ni izpremenilo. Tvoja soba je pripravljena, naša hiša te čaka.« Velika soba, v katero sta bila pravkar stopila, se je zdela po sončni bleščici tega poletnega dopoldneva skoraj nekoliko temačna} prvo, kar sl opazil, ali bolje zavohal, ko sl stopil vanjo, je bil tisti z ačilni duh, ki preveva sobe sta rih kmečkih hiš, ker hranijo sadje nekje v bližini in kjer gori skoraj vse leto velik ogenj na starinskem ognjišču. To dopoldne je dišalo v veliki sobi po zrelih breskvah in ta duh, mešajoč se z duhom po dimu v eno, je prijetno poščegetal Viviano po nosu in jo spomnil na počitnice, ki jih je že nekaj let sem vsako leto preživela v tem domu.. Oh, kako dobro je delo, da Je spet videla vse to: težko, črno družinsko pohištvo iz hrastovine. preprost šopek poljskih cvetlic, ki jih je bila nabrala in povezala Ninetta. Zdelo se ji je, da je zdaj vsaka soba za spoznanje manjša, kakor Ji je ostalo v spominu, ali jo je pa tako motil spomin na zračne in velike učilnice in spalnice v pen-zionatu... primera, ki se je nehote vsiljevala njeni mrežnici. Navadno se Viviana ni kaj prida zanimala za vse te stvari; prihajala je domov samo za nekaj dni ali nekaj tednov o počitnicah. To pot je pa opazovalo mlado dekle svojo okolico z bolj pozornimi očmi; zdelo se ji je, kakor da se je odela v novo obleko... zakaj ta hiša ni bila več samo bežen okvir, temveč pravi, resničen dom, kjer bo odslej živela. Zdaj si je ogledovala te predmete že s kritičnim očesom; v duhu si je predstavljala, kaj bi bilo dobro preurediti in izpremeniti. Dva meseca, ki ju je preživela v Nemčiji, da bi si izpopolnila znanje tega jezika, sta tako vplivala na njen okus, da bi hotela žrtvovati lepoto na ljubo praktičnosti, kakor to delajo ponekod in kar morda njenemu očetu ne bi bilo po godu. Da, v njeni glavici je kar vrelo drznih načrtov, toda zdaj ni utegnila misliti nanje; preveč se je veselila svoje vrnitve. Ta dan hoče biti srečna in vesela od vsega srca! Srečna predvsem zato, ker je vendar že spet pri svojem očetu. Burno ga je objela; moral se je nekoliko skloniti k njej, če je ho tela doseči njegovo uho. Zašepetala Je vanj: »Nikoli več te ne bom zapustila, očka moj! Ali vidiš, kako zadovoljen si lahko? Letos za naju ne bo počitnic, ker bom zmerom doma, zmerom pri tebi!« »Da, mala moja Viviana, že dolgo sem se veselil tega trenutka!« »Zakaj si me pa potem tako dolgo pustil v tujini, daleč od sebe? Zakaj me nisi vzel domov, kakor hitro sem naredila maturo?« Naslonila se mu je na ramena in vprašujoče zazrla v njegove oči. Dobrodušen smehljaj je omehčal trde očetove črte. »Potrebno je to bilo, moja mala. že tedaj sem to vedel in tl razložil, toda bila si še premlada, da bi me docela razumela. Naš dom v Ragonu je nedvomno lep in prijeten — za tistega, ki ljubi samoto in mir. Sredi razsežnih gozdov stoji, samoten, kakor otoček sredi oceana, ločen od vsega sveta, tako rekoč Bogu za hrbtom. Priznati je tudi treba, da ni primeren kraj za izpopolnitev vzgoje mladega de- kleta. žrtvoval sem dve leti najine ločitve za tvojo izobrazbo. Povedati ti moram, da je zdaj tega konec.« »Oh, dragi očka! Prav dobro te razumem! Vendar...« »To je potrebno, Viviana!« jo je živo prekinil oče. »Hotel sem, da se izpopolniš v tujih jezikih in v uglajenem nastopu, želel sem, da preživiš svojo mladost v veseli družbi deklet svojih let. Zdaj imaš dovolj prijateljic za dopisovanje, kdaj pa kdaj boš tudi katero povabila k nam, da ti ne bo preveč dolgčas pri tvojem starem očetu...« »Pst!« je šepnila Viviana in hitro položila svojo drobno roko očetu na usta. »Pst, očka, o grdih stvareh govoriš! Sam veš, da nikjer nisem tako rada kakor pri tebi!« Luclen Grammont se je nasmehnil in njegove lepe oči je izprele-tela otožnost: »Verjamem ti, otrok, da danes iskreno govoriš. Dobro pa tudi vem, da bo prišel dan, ko boš drugače mislila.« »Tiho, tiho, očka! Nočem več misliti na takšne stvari!« Okrogla Vivianina lica je zalila temna rde- V 24 URAH • barva, plisiia in kemično Čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA čica, ki se je pa takoj umaknila naravni rdecici zdravega dekleta. Otožnost pa vseeno ni izginila iz očetovih oči. Lucien Grammont je sam pri sebi razpredal misel, ki jo je bil pravkar izrekel. Oh, kako ljubi svojo edinko! Za zdaj ji zadošča ta nežna, vdana očetovska ljubezen, oprta na klenost njegove osebnosti in premočrtnost njegovega značaja. Lepega dne bo pa to mlado bitje zahrepenelo po drugi ljubezni... Morda jo samo zato tako ljubi, ker ni mogel Hubiti njene matere, katere živa podoba je Viviana. Vivianina mati, njegova ljubljena žena... Trde očetove oči so se omečile, zdelo se je, kakor da je čeznje legla tenčica solza. Zakaj jo je moral tako hitro izgubiti, tako hitro, da je mala Viviana še poznala ni? Potlej je sam skušal nadomestiti materinsko ljubezen, ki jo je usoda njegovemu otroku prezgodaj vzela... Hotel je biti oče in mati hkrati, hotel je napolniti z ljubeznijo dom, ki je postal po ženini smrti tako pust in prazen. S silo se je iztrgal težkim spominom, objel Viviano in dejal: »Srečna bodiva drug ob drugem, saj zdaj se nama ne bo treba tako kmalu ločiti. Pojdi. Viviana, oglej si svojo sobo, odpri kovčege in pospravi omare, potlej bova obedovala.« Viviana je našla v svoji sobi dva šopka svežih vrtnic, potaknie-na v vazi ob postelji in na mizi. Njen oče jih je bil sam natrgal na vrtu zanjo. Viviana se je nasmehnila ob tej, skoraj bi rekli ženski pozornosti, ki je bila na videz tako tuja tako možatemu človeku, kakršen je bil Lucien Grammont, upravitelj lovišč grofa de la Muette. Njen oče je moral biti že zaradi svoje službe, če ne zaradi svojega temperamenta strog z ljudmi, ki je z njimi prišel v stik, predvsem z grofovimi lovskimi čuvaji in lovci. Bil je tisti, ki mu je grof poveril skrb za svoje gozdove in hkrati skrb za lovišča, sloveča po krasni divjačini po vsej Franciji. Nič, prav nič ni smelo uiti njegovim budnim očem, če je hotel, da ob-drže gozdovi in lovišča svoj znameniti sloves. Grammont je bil iz dobre družine; njega dni je živel na svojem posestvu, ki ga je bil podedoval po starših. Bil je nekakšen plemiški zakupnik. Imel je sam lepa polja in prostrane gozdove in si je na svojem posestvu uredil nekakšno farmo. Vojna je pa prinesla v njegovo življenje veliko in ne posebno prijetno izpremembo. Izgubil je skoraj vse premoženje in tudi vsa svoja posestva. Razmere so ga prisilile, da si je iskal službe, da bi mogel preživljati sebe in svojo hčerko, kateri je bil kajpak namenil prvovrstno vzgojo. Njegov zaščitnik v tedanjem težavnem položaju je postal njegov nekdanji tovariš z bojišča, grof de la Muette, lastnik ogromnih veleposestev in razsežnih gozdov. Grof je ponudil svojemu nekdanjemu tovarišu, naj postane upravitelj njegovih lovišč. In Lucien Grammont je ponudbo rad sprejel. Grof je bil lastnik ene izmed zadnjih lepih francoskih ekvipaž in je bil na svoj naslov lovskega poročnika prav tako ponosen, kakor so bili njega dni ponosni njegovi predniki na naslov .velikega lovca1, ki so si ga priborili nekateri izmed njih še za starega kraljestva. Grof de la Muette je nekajkrat na leto prirejal velike love na konjih. Imel Je tropo prekrasnih, čistokrvnih lovskih psov lepo število služabnikov, ki jim je bila dolžnost paziti na te dragocene živali, in prav tako lepo število konjskih hlapcev in gonjačev. Grof de la Muette kot moderen človek pa tudi ni zanemarjal lova na strel. Svoja posestva je želel imeti zmerom vzorno urejevana, zato je bil zelo zadovoljen, da je dobil upravitelja, na katerega se je lahko zanesel. Vivianin oče Je Imel tore] dolžnost, paziti na ta veliki ustroj ljudi in živali. Ta služba Je bila kakor nalašč zanj. Razočaran nad svetom je lahko živel v samoti. Imel je dovolj svobode, da je lahko v svoji službi uveljavil svojo voljo in razvil svojo neizčrpno energijo. Ljudje so ga spoštovali, vedoč, da je strog ne samo do drugih, temveč tudi sam do sebe. Njegovi V času liripe Dva zdravnika se posvetujeta ob bolnikovi postelji: »Po mojem je pljučnica,« trdi prvi. »Rekel bi, da je navaden prehlad,« ugovarja drugi. »Veste kaj, gospod kolega, da ne bo ne po vašem, ne po mojem, reciva, da je hripa.c Premirje »Daj mi roko, skleniva premirje in bodiva si spet dobra!« »Tudi Jaz sem zatol Pozabiva vsa. kar je bilo med nama. Jaz ti želim vse tisto, kar ti meni želiš...« »Vraga, že spet začenjaš!?« Zamenjava »V prvih mesecih najinega zakona je moj mož hotel, da ga vsako jutro zbudim s'poljubom.« »In zdaj?« »Zdaj sl je kupil budilko.« Opora Mali Peter Je z mamico v cirkusu. Zvedavo ogleduje vrvohodca, ki z dolgo palico lovi ravnotežje. Peter vpraša mater: »Mama, zakaj ima mož na vrvi tako dolgo palico?« »Norček, nekam se vendar mora opreti.« Slabi živel »Dragi, skoči po živinozdravnika, naša mačka je omedlela!« »Kaj se ji je pa zgodilo?« »Miš je zagledala.« Neprckasljiv »Ko sem prišel v Ljubljana sem imel samo še eno staro obleko.« »To še ni nič. Jaz sem pa prišel v Ljubljano čisto gol.« »Kako Je vendar to mogoče?« »Rodil sem se v Ljubljani.« Moški so krivi l/ »Kako je Tvoja družina sprejela krušne karte?« »Najmlajši je bil najbolj razočaran.« »Saj ima vendar šele šest mesecev!« »Nič zato. Fantek se namreč že zaveda, kakšna krivica se mu godi. C ide noči joka, ker so mu za ves mesec določili slabi dve kili enotne moke.« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pit)e ni le za zdravega človeka z e 1 & važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od brane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik Čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono sss rdečimi srci P otpekse in «sa ptlrsbita imvufciia pošli« W*tls is i moljem Uprava zdravknepa kapakiia SLATINA RADENCI »Ljuba gospa, ali mi morete razložiti, zakaj so vse lepe ženske tako neumne?« »Cisto preprosto. Lepe morajo biti, če hočeja da se moški zaljubijo vanje, neumne pa zato, da se lahko zaljubijo v moške.« Najsimpatičncjši pacient Zdravnik vpraša svojega tovariša: »Povejte mi, dragi tovariš, kateri primer je po vašem mnenju za današnjega zdravnika najidealnejši?« »Zdrav milijonar z neozdravljivo boleznijo.« Brezupno Učitelj: »Zakaj pa prihajaš v šolo tako razkuštran? Ali si ne moreš doma počesati las. kakor se spodobi?« Učenec: »Prosim, nimam glavnika.« Učitelj: »Izposodi si ga pri očetu.« Učenec: »Prosim, oče pa nima las.« Ni držal besede »Včeraj sem videla Branka.« »živega?« »Da, kaj Je pa to posebnega? Ali Je bil bolan?« »Dejal Je samo, da sl bo končal življenje, če ga bom zapustila.« Relativnost Profesor filozofije stopi v trgovino in se ustavi pred globusom. »Kako majhen je ta svet,« pravi tiho sam pri sebi zamišljeni učenjak. »Prinesi večjega,« veli trgovec vajencu. uslužbenci ga pa niso samo spoštovali, temveč tudi ljubili. Stalna plača in paviljon, zgrajen še v osemnajstem stoletju sredi gozdov, dobro uro hoda od gradu, sta mu zagotovila potrebno samostojnost, ki bi človek njegovega kova ne mogel biti brez nje. Grammont se je tako vživel v svojo službo, da je že pozabil svoj nekdanji položaj. Imel je svojo Viviano in grofovo zaupanje; več si ni poželel Pogosto se je rad pošalil, češ da je samo navaden lovski čuvaj. T® je povedal brez zagrenjenosti in brez slabe volje, že od nekdaj je ljubil rodno grudo in gozdove, zato se ni čutil ponižanega pred svojim gospodarjem, ki je ravnal z njim taktno in tovariško, kakor dr bi se še zmerom skupaj borila v strelskem jarku, izpostavljena isti dobri sreči in istim nevarnostim. Razen tega je bila ta služba prav po njegovem okusu. Posebno mu je pa godilo, da je zaslužil dovolj za šolanje svoje ljubljene hčere; hotel ji je dati možnost izvrstne izobrazbe, vredne njunemu nekdanjemu stanu, posebno še vredne izobražene in kultivirane pokojnice, Vivianine matere. Grammont je bil zato poslal svojo hčer v enega izmed najboljših in naj-slovitejših pariških penzionatov. Tako je prišla Viviana v okolje, primerno svojemu stanu, v okolje kultu:. in dobre besede; edina pomanjkljivost njene izobrazbe je bila morda v tem, da so jo vzgajali nekoliko staromodno in oddaljeno kipečemu toku modernega življenja. Tako se je mlada lepotica vrnila v Ragon še s tistim provincialnim nadihom, ki ostane v nastopu tudi zelo izobraženih ljudi, če dolgo žive na kmetih. Viviana je bila za svojih osemnajst let prav gotovo dovolj izobražena: govorila je nemški in angleški, znala je vezti in šivati, igrati klavir in česati ljubke pričeske, znala se je okusno oblačiti, toda pravega pojma o resničnem, razgibanem življenju si tudi v Parizu in v tujini ni bila pridobila. Njenemu očetu se je pa tudi takšna zdela očarljiva. Rajši jo je imel tako prirodno in naivno, tako neizkušeno in neposredno, kakor da bi se bila vrnila z glavo, polno modernih, tveganih, včasih celo predrznih Idej, ki se jih tako radi oklepajo ljudje s kmetov, kakor hitro jih zajame velemesto. Ko je tako sedela njemu nasproti za mizo jo je z zadoščenjem opazoval. Na bleščeče belem prtu so se svetili krožniki iz rožnate fajanse; sredi mize je stala pletena košarica s presnim sadjem, zraven pa steklenica starega viha. Viviana, v mušlinasti, z rdečimi pikami posuti dečvi, se je podala v to okolje, kakor se poda slika v dobro izbran okvir. Zdelo se je, kakor da bi bila zašla nežna princeska iz neznanih pokrajin v to tiho samoto, da jo poživi s svojo ljubkostjo in mladostjo. Ko je tako živahno in smejoč se pripovedovala o neki svoji dogodivščini, ki jo je bila doživela pri potovanju po Nemčiji, sta se njena živahna neposrednost in njen mladostni smeh nenavadno dobro spajali s tem nekoliko kmetiškim. a kultiviranim okoljem. Lucien Grammont je takoj opazil, kako lahko se njegova mlada hči prilagodi okolju, in ta ugotovitev ga je prijetno presenetila. Izrazil jo je z besedami: »Kar čudno je, mala moja Viviana, kako sediš zdaj tu, pred menoj. Nič se mi ne zdi, kakor da bi bila pravkar prišla; bolj mi je, kakor da bi bila že dolgo tukaj. Od včeraj, od predvčeranjim, od zmerom. Tako dobro se podaš za to mizo, da se ne morem več spomniti, kakšna je bila, ko te ni bilo-Tvoj smehljaj... tvoj klepet... zdaj si ne morem več misliti, da bi spet mogel živeti brez svojega ščin-kavčka!« Dalje prihodnjii HAt/tO /*i o//v 4 M£/rA HHAHTt/Af M SAVA .4fcii GS-m A S/lA*A lA/VJ/fO Ate* Jojt&vr/ D/Ht />40A +*>*+• dt hm a H AR AH H£6* bsua J*Lb- Nenameravana samoobtožba uglednega defetista' desničar, "ki se v marcu 193ft. ni maral boriti /,a Porenje. 2e nekajkrat smo v Družinskem tedniku pisali o vzrokih lanskega katastrofalnega poraza Francije. Prepuščali smo be-sedo poznavalcem francoskih razmer. Najpomembnejši med njimi je bil Andre Maurois. Literatura o tej snovi od dne do dne bolj narašča. Oglašajo se tudi že Angleži. Tako n. pr. le večletni Reuterjev dopisnik v Parizu Gordon Waterfield izdal pred kratkim zelo zanimivo knjigo o vzrokih francoske katastrofe; izvleček iz nje prinaša pravkar mariborski Večernik. Oglašajo se pa tudi Francozi vichyjske orientacije. Posebno podrobno se s to stvarjo ukvarja Alfred Fabre-Luce. Njegova knjiga — Journal de la France, Mars 1939 - Juillet 1940 — je predmet spodnjih razmišljanj. Prinašamo iih brez lastnih pripomb po članku, ki ga je te dni priobčil o navedeni kniigi ugledni švicarski list Volks-stimme. » Le Francija je mogla Francijo premagali. Schiller, Devica Orleanska Se danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi neznansko nagli vojaški polom Francije skoraj nerazumljiv. Resda je bil na eni strani narod s samo 40 milijoni prebivalcev, na drugi strani pa »Velika Nemčija« z dvakrat toliko ljudmi. Tu ljudstvo, ki je bilo v strahu za mir, tam narod, ki se je Pripravljal na vojno in na njej zidal svojo bodočnost. Eden izmed teh dveh narodov je bil izdal geslo »topovi namesto presnega masla«, drugemu se je pa življenje in delo samo za •norilno orožje zdelo nesmiselno. Simptomi razsula Deželi, ki je, če se ne motimo, pr-v 11 T. II — tako argumentira pisec — »Torej? Ali je tedaj vredno, ko ie že padlo petnajst sto tisoč Francozov samo zato, is h 'i Hvi 3 . -'..•til ti t!-J da bi zdaj šla v smrt še dva milijona, samo zato, da pride t* IT -s";'v n Sta-Ijin? Zakaj, Staliin jim ni simbolen izraz diktature, ki se je boje; to ime pomeni strah pred socialno revolucijo, katere bi jih Hitler obvaroval kot diktator Francije. Rajši gau kakor dominion »Vazal Anglije ali vazal Hitlerjevega rajha,« to je alternativa, med Perspektiven zemljevid Vzhodne Afrike z. A CK LO *■ S? 4 A/c ^ * o o /v A * * * y A-^s> /vvrAl l f S S' /• A/0CAi>/\CJO ,i mm o* DzLKItl Pregleden zemljevid k bo]fm na mejah med britansko in italijansko afriško posestjo. PIERRE LA VAL, desničar, ki se v juniju 1940. ni maral boriti za Francijo. katerima mora po Fabre-Luceu in n j er govih prijateljih Francija izbirati — zato se odločijo za Hitlerja! Rajši gau kakor dominionI Njihova utemeljitev jc »tehtna«; »Fizična enotnost evropske celine se je pokazala močnejšo. Neizprosno in ne meneč se za ljudi, se oblikuje Evropa.« Res je! Vse predolgo prikrivana je ta resnica. Ali da bi se mogla ustvariti Evropa enakopravnih narodov in držav, to tem defetistom, ki prisegajo , edino na politiko moči, a kljub temu izdajajo moč lastne države, ne pride! na um. Cena za socialni prevrat, t. j. izguba notranjepolitične moči njihovega razreda, jim je previsoka. In tako preže — da, to je prava beseda! — na dan, ko bo njihova lastna domovina, njihov lastni narod doživel poraz. Dokaz: Fabre-Luce! Okoli 12. maja se zgodi predor pri Sedanu. »Od tistega večera se začne pri nekih Francozih odločen in zavesten prehod (rallicment) h hitlerizmu.« To kar je pozneje prišlo, prošnja za sklenitev premirja, Vichy, prilagoditev (Gleichschaltung) razmeram v tretjem rajhu itd., je samo končna črta pod premišljene spekulacije na poraz. Mnogo več, kakor bi som rad, prizna Fabre-Luce na dobrih 400 straneh svojega zagovora Vichyja. Nemogoče se je spuščati v podrobnosti, kakršna je na primer past, ki so jo očitno nalašč postavili neljubim jim parlamentarcem in politikom z ladjo Massilijo. Dokaz: snel: Fabre-1 nce. Krivda defetistov Kdor bere napeti, deprimirajoči in ponekod kar perfidni Dnevnik Fabre-Lucea, se mu morajo odpreti oči, kolikšno krivdo si je naprtila ljudstvo begajoča politika in propaganda francoskih defetistov. Zagovor se — še prav posebno v luči poznejših dogodkov! — izpremeni v obtožbo proti zagovorniku Vichyja, Toda poštenost zahteva priznanje, da je v knjigi tudi dosti obtožb proti drugi strani. Tako na primer — da navedemo samo en primer — bi bilo marca 1936., ko je tretji rajh protipo-godbeno zasedel Porenje, možno »Nemčijo v pojem zdrobiti-«. Ta datum pomeni odločilen preobrat. Res je sicer, da je Anglija takrat Francijo na cedilu pustila — greh. ki mora danes zanj drago plačevati. Res je pa nazadnje tudi to. da je bilo tedanjemu zunanjemu ministru ime... Flan-din. Toda vse kaže, da mož ni bil s takšnim razvojem posebno nezadovoljen. In dejstvo je, Fabre-Luce to potrjuje, da vrhovno poveljstvo ni hotelo brez mobilizacije ničesar ukreniti, da je torej tudi generaliteta privijala zavore... Ker so se bali »za Gdansk« umreti... Če iščemo torej na podlagi Fabre-Luceove knjige najgloblje vzroke poraza Francije, pridemo nazadnje do strahopetnega žrtvovanja duhovno -nravne podlage njenega obstoja, t. j. ideje o človeških pravicah. Služiti tej ideji je hkrati pomenilo samega sebe branili, to se pravi, braniti svojo državo; preko meja nacionalne sebičnosti pa, prevzeti visoko, težko in odrešilno dolžnost borbe za pravico. Da je francoski narod tako ravnal, ne bi bil nikdar mogel noben Francoz postaviti vprašanja, ali je vredno »za Gdansk« umreti; U P in r* ti- -a’ 1 <-<-.t i f ' vti v l-j^i v ■ e >■>- r*t. i l c Kar je najboljše v bistvu naroda, se nikdar ne sme žrtvovati: to je pretresljivo svarilo, ki ga daje na tleh ležeča Francija vsem svobodoljubnim narodom. Lastnemu bistvu moramo ostati zvesti kot njega dediči in zapustniki: v tem je rešitev. Volksštimme. Bern (Švica) ZAKAJ SE JE FRANCIJA SESULA Skrivnost japonskega vohuna ' vr ZB KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE K ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ >fe' v M* la vodna vila K 27. nadaljevanje Privedli so ženo in oba otroka pred japonskega konzula; po dolgem zasliševanju so jih odpeljali nazaj na ladjo, ki je odplula še tisti večer proti Šanghaju, odkoder se je po treh dneh vrnila nazaj v Tsingtao. Še enkrat so kitajske oblasti protestirale in še enkrat so njihovi ugovori naleteli na gluha ušesa. Mojo ženo in oba otroka so odpeljali nazaj v Mandžurijo. Zvečer je prišel načelnik japonske konzularne policije z dvema agentoma v hotel, kjer sem stanoval; skušali so me ugrabiti pod pretvezo, da želi japonski konzul z menoj govoriti. Takoj sem obvestil o tem načelnika kitajske policije. Da prepreči njihove naklepe, mi je dal na razpolago štiri kitajske stražnike, ki so skrbno bdeli nad mano vse do trenutka, ko so me videli varnega v kitajskem letalu, s katerim sem odpotoval prt.-'i Šanghaju. 30. poglavje ŠANGHAJ — NEMIRNO PRISTANIŠČE V Š-nghaj sem prišel 12. septembra 1936. in sem se brez odloga lotil dela za rešitev svoje družine. Najprej *em napisal dolgo pismo svojemu šefu, v katerem sem mu obrazložil razloge svojega odhoda, mu zagotovil, da ne nameravam objaviti ničesar sovražnega zoper Japonce in da želim edinole imeti svojo družino pri sebi. Nato sem poslal generalu Andu, šefu japonske vojaške misije v Harbinu, pismo enake vsebine. Prepise obeh pisem sem poslal japonskemu veleposlaniku na Kitajskem Dobil nisem nobenega odgovora. 19. septembra sem prejel iz Daire-na tole brzojavko: Družina aretirana v Harbinu zaradi Fotopulove zadeve. Če ne pridete sem v desetih dneh, bodo deportirani v Harbin. Pošljite 500 jenov. Žena brez denarja. — Luraschi. Gospod Luraschi je bil italijanski trgovec v Dairenu. 20. septembra je japonska poročevalska agencija Domei poslala iz Dai-rena brzojavko vsem šanghajskim časnikom, da so mojo družino aretirali zato, ker sem pobegnil iz Harbina z denarjem dveh Italijanov, Pa-dovanija in Delmissiera, mojih družabnikov pri nekem gledališkem podjetju Isti dan je agencija Domei poslala harbinskiin časnikom brzojavko, da so mojo družino aretirali zato, ker sem pobegnil iz Harbina, ne da bi bil poravnal dolg v znesku 25.000 dolarjev pri Grku Fotopulu Nekaj dni kasneje je g Padovani, moj bivši družabnik, v odgovoru na pismo mojega šanghajskega odvetnika izjavil, da »ni nikoli iznesel proti meni podobnih obdolžitev, in sicer zato ne, ker ni imel nikakršnih razlogov, da bi storil kaj takega; kar se tiče mojega drugega družabnika, g. Delmissierja, pa me ni mogel obtožiti, ker je mož že pred petimi meseci umrl.k 28. septembra sem še enkrat pisal generalu Andu v Harbin in mu zagrozil, da bom v svojo samoobrambo lili odpotovati. Rekel sem mu, da je to popolnoma nemogoče in ne samo da nimam pojma o takih imenih, temveč da obstoji po mojem mnenju taka o-ganizacija samo v domišljiji japon-i oblasti. Dalje sem mu zagrozil, oa bom objavil vse, kar vem o japonskih nasiljih v Mandžuriji, če takoj ne izpuste moje družine. »Zastran tega nismo prav nič v skrbeh,« je odgovoril. »Kar koli boste pisali, bomo demantirali in nihče vam ne bo verjel.« Tu sva obtičala. V prvih dneh novembra mi je neki konzul svetoval, naj se obrnem do grofa Motona, ki je imel veliko besedo v zunanjem ministrstvu v Tokiu. Ravnal sem po njegovem nasvetu. Medtem je moj odvetnik, g. Premet, napravil vrsto obiskov na japonskem generalnem konzulatu, a brez kakršnega koli uspeha; odgovorili so mu, da z Mandžukuom nimajo nikakršnega opravka. Grof mi je odgovoril z zelo ljubeznivim pismom, izrazil svoje globoko razumevanje za moje težave, a nazadnje ugotovil, da v Tokiu ni mogoče ukreniti ničesar meni v prid. In ves ta čas sem bil v strašnih skrbeh za zdravje svoje žene. Vedel sem, da se ji bo rahlo zdravje v rokah njenih ječarjev resno poslabšalo. Zdaj, ko se mi je izjalovil ves moj trud, da bi jo rešil na miren in zakonit način, sem se odločil ubrati drugo pot Pisal sem svojemu prijatelju v Harbin, naj poišče kakega človeka, ki sem mu zaupal, in mu naročil, naj pride brez odloga v Šangaj. Ta zaupni odposlanec je prišel 10. novembra in se vrnil v Harbin naslednji dan, noseč s seboj pismo, v katerem sem prosil polkovnika C. pri iregular-cih, naj ukrene kaj v rešitev moje St FOTO- GRAFIRAJTE DružinsSti tednik! diužine ali naj skuša vsaj ženo osvoboditi iz ječe, kjer je obsojena na počasno umiranje. Ko je odposlanec prišel nazaj v Harbin. je takoj poiskal stike z agentom polkovnika C., ki mu je povedal, da se polkovnik mudi nekje v notranjščini dežele in da ga bo težko najti Napotil ga je v Muling do nekega drugega agenta, ki bi mu mogel dati natančnejše informacije o tem, kje se polkovnik mudi. Moj odposlanec je storil tako, kakor mu je naročil, in po nekaj dneh iskanja je res našel polkovnika in mu izročil moje pismo. Dva dni pozneje, 23. novembra, je polkovnik C. napadel z močnim oddelkom mestece Hailin 6Q km daleč Mesec dni po njenem prihodu me je obiskal Japonec Amato in mi povedal, da prihaja po nalogu japon-* skih oblasti, ki jim je prišlo na uho,; da nameravam napisati knjigo oj Mandžuriji; opozoriti me mora, naj J tega nikar ne storim, zakaj v Tokiu* so se pozanimali za mojo zadevo ij se preprič.li, da so japonske obla:J sti v Mandžukuu storile meni in moji J družini velike krivice, dalje, da do-J podarili so ji prekrasna oblačila bim odškodnino za izgubljeno , J‘+jz svile in muslina; oblekla jih je moženje, da mi bodo vrnili vse, kar«jn p0Staja v gradu najlepša izmed so mi zaplenili in da bom dobil svo-«vge^ toda. bila je nema. Ni mogla jo štiriletno plačo. Zdaj moram s a-. ng govoriti ne pet;i čudovito lepe mo se počakati, da Tokio konca p ♦ sužnje, oblečene v zlato in svilo, so iskavo. J vsak večer prepevale princu in V prvih dneh junija me .je Hayton*njeg0Vjm kraljevskim staršem; ena Fieet, ravnatelj družbe Fleet Tele- |je iepše pela od vseh drugih, in gtcphic Agency ol Shanghal, obve-JprPlc je paskal in se jim smeh-stil, da je prišel iz Mandžurije C.har- J jja^ Tedaj je postala mala vodna les Bishop Kinney in da zeli govo- J vila otožna, saj je vedela, da je riti z menoj. Kinneyev oče je Ame- J nejiog sama še dosti lepše pela. ričan danskega porekla,_ a njegova* Q je misiiia »če bi on vedel, da mati Havajka. Njogova zena je bila* Japonka,'on je pa imel službo v pro-j pagandnem uradu južnomandžurskc ♦ železnice. V Šanghaju je stanoval v enem izmed največjih hotelov v ulici Broadway Mansions. Preden sem se oglasil pri njem, sem ugotovil, da ga pogosto obiskujejo razni japonski uradniki in neki Rusi Iz sprejemnice sem ga poklical po telefonu za goste. Povabil me je, naj piidem gor k njemu, jaz sem pa želel, naj se zglasi sam pri meni. Ko sva sedela v sprejemnici, je precej gostobesedno izražal svoje veliko ogorčenje nad sramotnim in neusmiljenim ravnanjem z menoj... Povedal mi je, da je več japonskih uradnikov, med njimi tudi P ce in J Vse je očarala, posebno pa prin-Šoinigi, strogo kaznovanih zaradi gr-jca; dejal ji je ,moja mala naj-dega ravnanja z mojo družino... da ♦ denka*. Plesala je kar venomer, če-so japonske oblasti uvedle preiskavo jprav ji je bilo ob vsakem koraku, in da bom dobi! odškodnino za vse.*ko se je dotaknila zemlje, kakor da kar so mi vzeli. J bi bila stopila na oster nož. Princ Zdajci mi je rekel: J ji je dejal, naj bi ostala zmerom »Slišal sem, da pišete knjigo o *vo-|Pn njem; tako je dobila dovolje-jem štiriinpolletnem bivanju med Ja Jjkie./la sme spati na barzunasti ponči v Mandžuriji. Ne morem Ver-J blazini pred njegovimi vrati jeti tega. Preveč pametni ste, da bi J Velel hJe sesiti moško obleko, naredili h’ neumnost. Čeprav ste** da je: lahko ^ala z nj^ na ko-naturalizirani Kitajec, ste po rodu;nlu- Jahala sta skozi aemece go Ilalijan, a Italija in Japonska sta siJ^ove, kjer so zelene veje božale »Gospod Kinney,« sem ga zavrnil,* »Japonci so me primorali, d sem* delal štiri in pol leta zanje skoraj J za prazen nič V zahvalo so mi za-J planili imetje, vredno naimanj 50.000t dolarjev, in imeli mojo družino 6 me- ! srcev za talce. M^ja žena je morala« prebiti tri mesece v zaporu. Ali ste» že kdaj slišali, da bi človek iz krvi« in mesa dovolil, da ga oropajo, sra-» mote in žalijo, ne da bi poskušal na« kakršen koli način reagirati? Japon-« ske obljube nimajo zame nobenega • pomena več. Niihove grožnje mi ne« delajo prav nikakršnih skrbi. Izpol-j niti moram svojo nalogo in svojo* dolžnost Nič me ne bo odvrnilo od ♦ mojega načrta. Prevečkrat sem mo ral v japonskem imenu in na japon-J Nekoč ponoči so priplavale njene ski pritisk sodelovati pri strašnih de-*sestrice, držeč druga drugo pod ianjih, da bi me vest pustila v miru *pazduho; žalostno so prepevale, Najmanj, kar morem storiti, da po-«piavajoč po vodi; pomahala jim je, ravnam svoj čeprav neprostovoljni«spoznale SO jo in priplavale k njej delež pri zločinih svojih predstojni-Jjn jj povedale, kako zelo jih je vse l--y-.tr rt n in 4 lr n t- mnram cf/rr; I i A J tl »t r.Al OA 1A aV\ 1 _ sem zato, da bi bila lahko pri njem, žrtvovala svoj glas za vso večnost!« Sužnje so plesale ljubke, zibajoče plese na prečudovito glasbo. Tedaj je pa dvignila mala vodna vila svoje bele lahti, se vzravnala in povzpela na prste in zaplavala po dvorani in zaplesala, kakor ni plesala še nobena pred njo. Pri vsakem koraku je bila videti lepša in njene oči so govorile globlje do srca kakor petje suženj. Plezala je s princem na visoke gore in čeprav so njene nežne noge krvavele tako zelo, da so tudi drugi ljudje lahko videli, se je temu smejala in šla z njim tako visoko, da je lahko videla, kako pod njima plavajo oblaki kakor jata ptičev, ki lete v tuje pokrajine. Doma, v prinčevem gradu je ponoči počakala, da je princ legel spat, potem je stekla na široke marmornate stopnice in si hladila svoje pekoče noge v hladni morski vodi. In tedaj se je spomnila vseh onih, ki žive tam spodaj, v globini. prisiljen objaviti ugotovitve, ki ne j od Mulinga in ujel 31 Japoncev; med I kov, najn j, kar morem storiti -a Južalostila. Od tiste noči SO jo obi- .............. •• i......................- - 'tiste, ki so še ostali pod najbolj bar-»skorje vsako noč in nekoč je vi- barskim pritiskom v zgodovini, je to^^ela v daljavi tudi staro babico, ki že dolga leta ni bila nad morsko gladino. Tudi morski kralj s krono n glavi je priplaval nad gladino: babica in kralj sta iztezala roke Cproti njej, vendar si nista upala :;tako blizu obale kakor njene se-1;strice. Vsak dan je bila princu ljubša; tako zelo jo je imel rad, kakor ___o moreš imeti rad dobrega, ljubega dan odpeljem za njim z vlakom. Ve- ntroka, toda še na misel mu ni bodo prav nič všeč japonskim oblastem, če agencija Domei ne preneha objavljati lažnih brzojavk o meni. Odslej me je agencija Domei pustila lepo pri miru, kljub temu, da so angleški in ruski časniki protestirali proti Japoncem, ker drže mojo družino kot poroka. , Sredi oktobra so me moji harbinski prijatelji obvestili, da je zloglasni Nakamura z dvema Rusoma, morilcema Chapovetskega, skrivaj odpotoval v Šanghaj. In res sem nekaj dni zatem opazil oba lopova, ko sta se plazila v bližini mojega stanovanja v Rue Moliere v francoski koncesiji. Nekaj mojih prijateljev ju je ustavilo in jima povedalo, da ju bodo »ozdravili« na enak način, kakor sta onadva »ozdravila« Chapovetskega. če se prikažeta še enkrat tam v bližini. Nakamura se je nastanil na japonskem generalnem konzulatu, na cesti Huangpo št. 25. Zasledoval sem ga in ga tako nekega dne iznenadil v trenutku, ko je stopil iz japonske banke na Bundu. Ko sem se ustopil predenj in mu zaprl pot, se mu je njegova naravna rumena barva prelila v žafranasto. Nervozno mi je ugovarjal, da je. v Šanghaju po drugih opravkih in da me ni prav nič nameraval nadlegovati. Zagrozil sem mu enako kakor moji prijatelji bratoma Tauzoma. Cez dva dni sem sprejel nekega Japonca, ki mi je povedal, da je na povelje svojih predstojnikov prišel k meni, da bi se z menoj pobotal... Če mu izdam imena Kitajcev in Rusov, ki so člani protijaponske organizacije v Mandžukuu, bodo moji družini dovo njimi je bilo tudi 9 žensk. 25. novembra je poslal japonskim vojaškim oblastem v Harbinu obvestilo, da ima ujetih 31 japonskih porokov, ki jim je pripravljen vrniti svobodo pod pogojem, da Vespova družina srečno zepusti Mandžurijo. Šef japonskega vojaškega odposlanstva mu je odgovoril, da bo pisal po navodila v Tokio. Polkovnik C. je 3. decembra zahteval, naj medtem, ko bodo čakali odgovora iz Tokia, vojaška misija dovoli gospe Vespovi, da se vrne k svoji materi in otrokom; če bi mu pa to zahtevo zavrnili, bo dal postreliti polovico japonskih porokov. Drugi dan je gospa Vespova odšla iz ječe v hotel Sibirijo. Pogajanja so se vlekla. Japonci so stavili vse mogoče predloge. Namesto da bi moji družini dovolili odhod, so bili pripravljeni osvoboditi po dva banditska ujetnika za vsakega japonskega talca. Toda polkovnik C. ni hotel popustiti in je nazadnje zmagal. Potem so nastale težave zaradi vprašanja, kako naj izpuste japonske poroke in na kak način "a j moja družina odide iz Mandžurije. Japonci so vztrajali na tem, da ire-gularci izpuste najprej njihove ujetnike, a polkovnik C je bil nasprotnega mnenja. Končno so se sporazumeli, da osvobode polovico jetnikov takoj ko prispe moja družina v Da-ireu, drugo polovico pa, ko bo v Šanghaju. Držali so se dogovora in 25. februarja 1937. je moja družina po šestmesečnem trpljenju prišla v Šanghaj. da povem svetu resnico. To je moj odgovor.« 31. poglavje MOJA ZENA PRIPOVEDUJE SVOJO POVEST Nekaj ur zatem, ko je moj mož z letalom odpotoval proti Dairenu, sem ukrenila vse potrebno, da se drugi sela sem bila, ker je zdaj zunaj nevarnosti, in se nisem bala zase. Za;; prišlo, da bi jo bil povzdignil v kraljico. In vendar bi morala po- njegov odhod niso izvedeli 24 ur.;;stati njegova žena, sicer ne bo do- Kokor je bilo domenjeno, sem drugo jutro stopila na vlak, ki me je skupaj z mojo štirinajstletno hčerko Ge-nevievo in osemletnim sinom Italom odpeljal proti Dairenu. Tu smo v strahu čakali ves dan, preden smo mogli stopiti na ladjo Tsingtao Maru, ki nas je odpeljala proti Šanghaju. Okoli dveh popoldne je prišel k nam v kabino neki Japonec, ki se je predstavil za častnika jajronske policije. Imenoval se je Soinigi. Pozval me je, naj mu pokažem svoj potni list, in mi pokazal brzojavko, ki je bila ravnokar prispela iz Harbina: tu je bil ukaz, naj me aretirajo in odpeljejo nazaj v Mandžiikuo, kjer me bodo pridržali toliko časa. dokler se ne vrne moj mož. Potem je natanko preiskal vso našo prtljago in nam vzel vse, kar je imelo kakšno vrednost: 1000 jenov, 665 starih ruskih zlatih rubljev, 345 ameriških dolarjev, dva diamantna prstana, dve zaponki, dve ogrlici, en safirni prstan, dve zlati ročni uri in raznovrstno bila neumrljive duše in se bo raztopila v belo peno tisto jutro, ko se bo princ oženil z drugo. »Ali me ne ljubiš bolj kakor vse druge?« Zdelo se je da tako vprašujejo oči male vodne vile, kadar jo je princ objel in jo poljubil na čelo. »Da, ti si mi izmed vseh naj-ljubša,« je odgovoril princ, »ker imaš najboljše srce izmed vseh, najbolj si mi vdana in tako zelo si podobna neki mladi deklici, ki sem jo nekoč videl, ki je pa gotovo ne bom nikoli več srečal. Bil sem na neki ladji, ki se je razbila; valovi so me vrgli na suho pri svetišču, kjer je služilo nekaj mladih deklet. Naj mlajša me je našla na bregu in mi rešila življenje. Samo dvakrat sem jo videl, toda bila je edina na tem svetu, ki bi jo mogel ljubiti. Ti si ji pa tako podobna, skoraj si izpodrinila njeno podobo iz moje duše. Ona pripada svetišču, zato mi je poslala tebe moja dobra sreča in zato se midva ne bova nikoli ločila!« DALJE PRIHODNJIČ zlatnino. Ko mu nisem hotela izročiti svojega poročnega prstana, me je dvakrat surovo sunil v ramena in me v ruščini ozmerjal s svinjo. Moja otroka, ki nista mogla obvladati jeze spričo tolike brutalnosti, sta se zagnala proti njemu, kričala in me skušala braniti. Mirno je spravil svoj plen v denarnico in odšel iz kabine. Moja hčerka je med preiskavo utegnila izrabiti trenutek, ko mi je stikal po velikem kovčegu, da je skrila v nedrje 390 dolarjev, ki so bili njena last Malo pozneje med potovanjem sem zaupala to vsoto na- šemu sopotniku, šanghajskemu odvetniku Baerensprungu, toda japonski ogleduh je to opazil in naš prijatelj je moral izročiti denar Šoinigiju.. Ko smo pristali v Tsingtau. je prišel na ladjo moj mož, a preden ga je mogla opaziti japonska policija, ga je Italo spretno opozoril, da smo vsi skupaj aretirani in naj takoj odide. Ob desetih dopoldne istega dne so nas gnali na japonski generalni konzulat, kjer mi je japonski polkovnik povedal, da nas bodo vse skupaj odpravili nazaj v Harbin, če se moj mož ne vrne v Mandžurijo. Konec prihodnjič. SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z. P. 23. nadaljevanje »Nič ostudnega ni,« je naposled hienii Sp2dwell in si prižgal debe-«> smotko. »Ce bi se imel kdo kaj Pritožiti, bi lahko bil to kvečjemu laz. Zdi se, da pozabljate, Narth, da sem poveljeval kitajski pehoti. Ti ljudje so vendar plemeniti in prežeti z evropskim duhom... Ali si mar domišljate, da je meni pri je t-?°> ko moram biti s temi azijskimi kuliji na isti ravni?« »Pri vas je to nekaj drugega,« 8a je nahrulil Stephen Narth. »Vi ste lcot vojak lovec za srečo in se lahko prilagodite kakršnim koli razmeram. Zdaj mi pa še to brž Povejte, kaj ste prav za prav »torni z Joano?« je razdraženo krik- »Dobro se ima in na varnem je. z. astra n nje si nikar ne belite gla-v®!« je mimo odgovoril Spsdwell. »Nikoli bi ne dovolil, da bi se dekletu le las skrivil; za to sem vam Porok.« Stephenu so ure vse prehitro minevale. Bilo je že blizu polnoči, ko sta s Spedvvellom skupaj odšla Y Piccadilly. Spedwellov avto ju je čakal. Stephen Narth je z občutkom groze in boreč se sam s se-po kratkem premisleku vendarle stopil v voz. Vso pot je trapil °Pedwella z vprašanji o Fing-Su-Jevih načrtih, čemu neki se zadnje dni vsi tolikanj trudijo, da bi w Stephena Nartha kot elana te skrivnostne družbe? »taksna vloga mu je neki namenjena?... Spechvell mu je potrpežljivo odgovarjal in zdelo se je, da mu je Pošteno odleglo, ko je zavil avto ozkI ulici blizu mostu po Uid-Kent-Roadu. . »No, tu sva!« je dejal Spedwell m skočil iz voza. Hoditi sta morala pet minut, preden sta prišla do ozke ulice, drzece ob visokem opečnem zidu. Edina cestna svetilka, stoječa natanko v sredini ob vhodu v to ulico, jima je medlo razsvetljevala Pot. Imela je bržčas dvojen namen: zapirala je pot voznikom in metala peščevo lastno senco skorajda po vsej dolgi, zamazani ulici. Dez je lil in Stephen Narth si je Privihal ovratnik svojega plašča. »Kakšen pekel je pa tu?« je mrko vprašal Narth. ... fNaša tovarna — ali pa naše Skladišče,« je pojasnil Spedwell. iivTrei! nekimi vrati je obstal in Ph odklenil. Narth je začel spet tožiti. »Ali je bilo neobhodno potrebno, Vpraša? S* moral frak?« je »Menda,« je zdolgočaseno menil £ eH- »Vodil vas bom!« kJ j ikor ie mogel pri svetlobi Pedwellove slepice videti, ga je J..®ov vodnik peljal do nekega pri-< Hka. Prostor, ki sta vanj stopila, J"1 Prazen, le dva močna lesena 01a sta stala na sredini. l'e tu; to drži,« je rekel Pedvvell, ko je s slepico posvetil v Vse kote. »Ostali boste tu, dokler majavim vašega prihoda Fing- Ko je bil Narth sam, se je začel “Prehajati po tesni izbi. Bil je ra-i°veden, ali bo tudi Leggat navzo-jin\Pri sprejemni svečanosti in ali e bo vsa stvar le pregroteskna, da ‘Vzdržal do konca, c^oajci so se vrata spet odprla in HPedwell je vstopil. »Plašč lahko pustite kar tu; sa-nekaj korakov imava do tja,« Je dejal. j_"tr. Narth se je bil po Spedwel-jjVih navodilih oblekel v frak in 1 zavezal belo ovratnico. Zdaj je rp nasvetu svojega vodnika pojasnil jz žepa bele usnjene roka-c® in si jih nataknil. uu ak°. zdaj Pa kar pojdiva!« je l^azujoče dejal Spedwell, utrnil ® in odpeljal Nartha s seboj, stopala sta po peščeni poti do *T°Pnic. Videti je bilo, da drže te stopnice globoko pod zemljo. Ob vrhu sta stali dve kipoma podobni postavi. Ko sta se Narth in Spedwell v temi približala, jima je eden izmed stražnikov nekaj zaklical. Narth tujega jezika ni razumel. Spedwell je siknil nerazumljivo besedo v odgovor. Potlej je prijel Nartha za roko in ga odpeljal po stopnicah navzdol. Ko sta prišla do vrat, ju je spet nevidna straža pozvala v tujem jeziku in Sped-well je spet nekaj siknil v odgovor. Nekdo je potrkal na vrata. Previdno so se od znotraj odprla. S pritajenim glasom se je začel kratek pogovor. Vprašanjem so sledili odgovori. Naposled je Spedwell trdo prijel Nartha za roko in ga peljal v dolgo, fantastično okrašeno dvorano. Narth ni vedel, ali je res ali si samo domišlja, da je Spedwellova roka drhtela. Pred seboj je uzrl dolg hodnik. Najprej mu je bilo pri duši, da bi se kar na ves glas zakrohotal. Na vsaki strani podolgovatega prostora so sedeli v več vrstah sami Kitajci, oblečeni do poslednjega v poceni, slabo ukrojene frake. Namesto srajc so imeli trdo oškroblje-ne vložke. Pri nekem Kitajcu je prav natanko videl, da mu je trdi vložek zijal izza telovnika, skozi špranjo se mu je pa svetila rumena koža. Sleherni izmed njih je imel po dva steklena »diamanta« v srajčnih gumbnicah. Na prvi pogled si spoznal ponaredbo. Svečano in spoštljivo so bolščale te čudne lutke v novega gosta. Z naspol odprtimi usti je gledal Narth na levo in na desno. Vsi ti ljudje so imeli nenavadne ovratnice, zavezane na prav čudovit način. Sleherni izmed njih je imel bele bombažaste rokavice, roke pa pokojno položene na kolena. Koj spočetka se mu je zdelo, da je moral nekje že videti nekaj podobnega... in zdajci se je Narth spomnil... Da, da, nekje je že videl pevsko skupino črncev, sedečih prav tako tiho in svečano... z orokavičenimi rokami na kolenih. Edini razloček je bil .ta, da so v tej dvorani sedeli sami rumenokožci... V štirih sinjih vazah so dogorevale kitajske kadilne palice. Sladki vonj je plaval po ozračju. Tedaj je Narth šele pogledal naravnost proti belemu oltarju. Na blestečem prestolu je sedel Fing-Su. čez frak — njegovi diamanti so bili brez dvoma pristni — je imel ogrnjen rdeč svilnat plašč. Na glavo je imel posajeno veliko zlato krono, okrašeno s čudovitimi dragocenostmi in bleščečimi dragimi kamni. V desnici je držal zlato žezlo, v levici pa kroglo, žareče svetlikajočo se v luči opalnih svetilk. Zdajci je zaslišal, kako je Fing-Sujev glas pretrgal grobno tišino. »Kdo je, ki je prišel, da se pogovori z .Radostnimi rokami1?« Tedaj je Narth opazil dve veliki pozlačeni roki, viseči nad Fing-Sujevo glavo. Toda še preden je mogel do konca razločiti in razumeti pomen teh dveh, druge v drugo segajočih rok. je že odgovoril Spedwell: »O sin nebes, naj ti Usoda nakloni večno življenje! Tale tu je eden izmed tvojih najnižjih in naj-ponižnejših sužnjev, ki prihaja, da bo molil pred tvojim vzvišenim prestolom.« Po teh besedah so začeli Kitajci v zboru peti, ko da jih vodi neviden pevovodja. Njihovo petje je tako nenadno Utihnilo, kakor se je bilo začelo. , »Naj stopi bliže!« je ukazal Fing-Su. Spedwell se je umaknil z njegove levice. Narthu se je zdelo, da ga čuti za seboj, ozreti se pa ni upal. K njemu sta pristopila dva Kitajca v čudnih frakih in ga odpe- ljala v svečano počasnem koraku po dvorani. Polzavestno je opazil, da ima desni njegov spremljevalec za celo ped prekratke hlače. Toda Narthu se niti to ni zdelo več smešno. Težil ga je občutek grozečega strahu; slutnja strašnega dogodka, ki ga njegova domišljija še ni mogla doumeti... Smeh, ki ga je hotel sprva prevzeti je bil že zdavnaj zamrl na njegovih ustnicah, čeprav so njegove oči ob slehernem koraku zaznavale prečudne in smešne stvari. Zdajci je odvrnil pogled od teh smešnih ljudi in se zagledal v oltar, ves bleščeč v okviru samih diamantov. Pred oltarjem je ležala pokrita postava nekega moža. Ves omamljen je pogledal na ta čudni oder in opazil na belem pregrinjalu pripeto veliko rdeče srce... S trudom je skušal zbrati svoje misli, ko je s široko razprtimi očmi bolščal v belo platno in rdeče srce... Na robu pregrinjala je bila s kričečo barvo naslikana velika kitajska črka. »Zgolj simbol — samo voščena lutka,« mu je šepnil nekdo v uho. Torej mu Spedwell vendar sledi za petami! Ta zavest mu je vrnila pogum. »Ponavljaj za menoj, besedo za besedo!« je zdajci zaslišal Fing-Sujev svečano ubrani globoki glas. Vsa dvorana je vztrepetala ob tem ukazu. »Verno hočem služiti .Radostnim rokam'...« Kakor v snu je Narth ponovil usodne besede. »Prebodel bom srca vsem njihovim sovražnikom!« Tudi te besede je ponovil. Zdajci ga je obšla misel, kje neki tiči Leggat. Menil je, da ga bo uzrl med odMčniki te družbe. Njegove oči so švigale na vse strani, toda postavnega moža dobrovoljnega obraza ni bilo videti nikjer! »S tem znamenjem,« je spet povzel Fing-Su, »priznavam svojo zvestobo, svojo resnično vdanost in privrženost temu društvu...« Nekdo mu je v tem trenutku porinil trd predmet v desnico. Za hip je pobesil pogled in opazil, da drži v roki dolgo, ravno bodalo, ostro, kakor britev. »Dvignite bodalo nad lutko, natanko nad srce...« mu je spet zašepetal glas v uho. Mehanično je Stephen Narth ubogal. Ne zavedajoč se pomena besed, jih je podzavestno ponovil. Izgovarjal je prisego, ki mu jo je veleval mož s prestola... »Torej umori vse cesarjeve sovražnike!« je ukazal Fing-Su. »Zabodite v srce!« je šepnil Sped-well. Stephen Narth je sunil z vso močjo... Pod ostrino bodala se je nekaj vdalo. Narth je začutil trepet dotlej negibne lutke. Zdajci se je belo pregrinjalo pordečilo. S krikom je zagrabil prt na zgornjem koncu in ga odgrnil... »Moj Bbg!« je kriknil. Zazrl se je v obraz mrliča. Na odru je ležal Ferdinand Leggat! 34. POGLAVJE Leggata je bil umorili Z lastno roko mu je zasadil ostro bodalo naravnost v srcei On, ki bi še kuncu ne upal storiti nič žalega, je zaklal tega moža! Rdeči madež na pregrinjalu je postajal čedalje večji. Narth si je obrizgal roke s krvjo. Z blaznim krikom se je obrnil in hotel napasti hudiča, ki mu je šepetal ta strašni ukaz na uho. V Spedwellovem obrazu je bila zapisana groza. Iztegnil je roko, da bi se ubranil, toda okrvavljene roke so ga zagrabile za goltanec in ga pobile na tla. Tedaj je začutil Narth hud udarec. Najprej je klecnil, potlej pa telebnil ko klada na kamnitni tlak. V divji blaznosti je vreščeče kriknil. Dolge vrste rumenokožih mož so sedele in opazovale dogodek, ne da bi se bile zganile. Ponarejeni diamanti so bleščali v srajčnih vložkih in belo orokavičene roke kitajskih kulijev so negibno počivale na kolenih. * Uro pozneje je stopil major Sped-well v veliko, bahaško opremljeno sobo, ki jo je imel Fing-Su urejeno za svoje pogoste obiske v tovarni. Kitajec je dvignil pogled s knjige in otresel pepel s cigarete v srebrn pepelnik. »No, kaj pa počne naš strahopetni prijatelj?« je vprašal. Spedvvell je zmajal z glavo. Videti je bil za deset let postaran. Odtis krvave Narthove roke na njegovi beli, poškrobljeni srajci je bil strašno znamenje doživljene tragedije. »Zblaznel je!« je kratko menil. »Za trdno verjamem, da je ob pamet.« Fing-Su se je nestrpno naslonil globlje v svoj naslanjač. »Tako ni bilo mišljeno!« je menil z lahnim očitkom v glasu. »Kdo bi si le mislil, da se bo odrasel ‘ človek tako smešno vedel? Ta Narth je pač ničvreden strahopetec. Ni za take reči!« Spedwell ni odgovoril. Morda je razmišljal, ali ne bo kmalu prišel dan, ko bo moral na ukaz tega domišljavega »cesarja« sam ležati omamljen na odru pred marmornatim oltarjem in bo sprejeti novinec tudi njemu prebodel srce z ostrim bodalom. »Ideja je bila vendar imenitna, samo končati bi se bila morala stvar drugače!« je spet povzel Fing-Su. »Leggat je bil — to je pribito — strahopetec in izdajalec, vreden je bil smrti! Morda bo naš prijatelj Narth pozneje o tem drugače sodil, ko ga bo napad blaznosti spet minil. Zavedel se bo, da se je osramotil.« Spedwell ni izpustil Fing-Suja iz oči. . »Pred svečanostjo ste mi rekli, da boste žrtvovali yiinnanskega moža, ki je bil padel v Lynnove roke. Dobro veste, da nisem bil vaših misli. Na vaše prigovarjanje sem pa po neumnosti vendarle privolil. Moj Bog, ko sem uzrl Legga-tov obraz...« Otrl si je potno čelo in prsi so se mu sunkovito dvigale. Fing-Su ni črhnil niti besedice, čakal je... »Kako ste pa Leggata dobili v svoje kremplje?« je naposled vendarle izdavil Spedwell. »Sam je prišel... Dali smo mu malo pijače... in ničesar ni opazil,« je z negotovostjo menil Fing-Su. »Da nas je izdal, menda veste. Zdaj je mrtev in tih... Kar se pa tiče Nartha... mož je v naših rokah.« Spedwell se je bil medtem pogreznil v naslanjač; zvedavo je uprl pogled v svojega sobesednika. »Za vekomaj bi ostal blazen, če bi vaše namene samo slutil,« je menil s posebnim poudarkom Sped-well. »Kakor sem vam že prej povedal, Fing-Su, naše življenje je v njegovih rokah—in ne narobe!« Fing-Su je skrbno odstranil ogorek cigarete iz ebenovim*.tga ustnika, vtaknil novo r i > »eto vanj in si jo prižgal, še preden je odgovoril. »Kam ste pa Nartha vtaknili?« »V kamnitni prizidek. Zdaj ne bo več divjal, ko sem mu vzbrizg-nil malo morfija. Ne kaže drugače, ko da ga čimprej spravimo iz dežele... .Umveli' bo nocoj odplula; vzemite vendar Nartha s seboj...« »Skupaj z dekletom?« Spedwell je stisnil oči. »Kaj pa nameravate z dekle-tom?« je mirno vprašal. »Ali mar ne boste zadržali Joane Brayeve tako dolgo v Londonu, da vam Ciifford Lynne izroči delnico, ki jo potrebujete?« Kitajec je zamišljeno puhnil dim predse. Na njegovem nizkem čelu so se prikazale globoke gube. »Sprva sem imel takšen namen,« je priznal. »Toda v poslednjih urah se je toliko dogodilo... da bi najrajši izpremenil svoj načrt. Lahko bi jo spravili na kitajsko obalo, odondod pa po kakšnem veletoku v notranjščino dežele... ne da bi zbudili pozornost.« Puhnil je gost oblak dima naravnost proti stropu in gndal za njim, kako se je razblinjal. Dalje prihodnjič Duševni delavci. Vaše delo zahteva izbrano prehrano. Če ste v dvomih in oklevate, kaj bi vzeli za zajtrk, preko dneva ali zvečer, poskusite vendar naš lahko prebavljivi »Emona« cvetlični čaj. To ni ruski čaj, temveč pravi cvetlični čaj, ki ruskega v vsakem oziru nadkriljuje. Toda eamo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Ir ŠPORTHI TEDNIK =, Nedelja brez dogodkov Prejšnjo nedeljo iiismo imeli v Sloveniji prav nobene športne prireditve. Odjuga je ves spored docela onemogočila. Odpadel je zlet slovenskih smučarjev v Celju, z njim pa vrsta prvenstvenih tekem, na katerih bi morali nasttpiti najboljši slovenski zimski športniki. V okviru izleta so nameravali prirediti tudi tekmovanje za prvenstvo Slovenske drsalne zveze, a sc morali tudi te tekme za nedoločen čas preložiti. V soboto in nedeljo bi morale biti v Ljubljani zaključne teknfe za državno prvenstvo v hokeju na ledu. Tudi te so dobesedno splavale po vodi. Silno muhastemu poletju se je torej pridružila nič manj nagajiva zima, ki postavlja vse račune na glavo. Tekmovalci nimajo kje trenirati in so zato še daleč od forme, ki so jo imeli prejšnja leta v tem času. Bog ne daj, da bi se v taki formi udeležili kakršne koli prireditve v tujini. Prav čudno je, da drugod ni slišati o tako hudi cdjugi. V Nemčiji imajo sicer podobne težave, kakor pri nas, ker je na Bavarskem le malo snega, a kljub temu imajo dovolj priložnosti za vežbanje. Na Tirolskem so snežne razmere ugodne in so zato tja poslali vse svoje najboljše tekmovalce, ki se marljivo pripravljajo za svetovno prvenstvo v Cortini. Tekmovalci za alpsko kombinacijo so že več ko teden dni v Cortini hi po poročilih, ki od tam prihajajo, veljajo Nemci za visoke favorite. Za Cortino so se tudi Švicarji vestno pripravili. Njihova največja nada le svetovni prvak Rominger, ki bo menda v smuku in slalomu edini resni tekmec nemškim specialistom. V tekih se Švicarji še zmerom opirajo na stare preizkušene tekmovalce, kakršni so Gamma, Sonderegger, Freiburghaus in drugi. Bržč's pa nimnv, v o'U'*ni nemški druščini, ki razpolaga z Ber-auerjem, Dametzom, G trem. m in še vrsto drugih, kaj prida pričakovati. Prav močna je švicarska vojaška patrulja, v kateri je znani švicarski prvak von AUmen Italijansko moštvo seveda že dalje časa vežba v Cortini p:d vodstvom norveškega trenerja. Zadnjo nedeljo so imeli izbirne tekme, vendar rezul-: tati še niso znani. Skandinavske države bodo menda poslale v Cortino številno zastopstvo. Prav močna bo finska ekspedicija, v kateri so z malimi izjemami vsa znana imena z zadnjega svetovnega prvenstva. Norveško moštvo še ni znano. Švedi bodo poslali v Cortino 15 tekmovalcev. Za kombinacijo, tek in štafeto so določeni Lars Back, Mauritz Braenstrom, Alf Dahlquist. Sven Hans-sen, Hialmar Lauri Karl Pahlin in Donald Johamson. švedski skakalni šport bosta zastopala Sven Selanger in Erik Lindstrom. Jugoslavija se, kakor znano, svetovnega prvenstva ne bo udeležila. Odpotovala bo le v " -j -p I L- s svojim trenerjem Smolejem. Glede na to bi se morebiti dalo urediti, da bi se vsaj Smolej udeležil tekmovanja, ko bo že itak v Cortini. Znano nam je, da se je vestno pripravljal, ker je imel pri vežbanju *. t vrste dovolj priložnosti. Za vztrajnostni tek bi prav gotovo prišel v poštev. Kljub vsem naporom se vrhovni zimskošportni zvezi ni posrečilo, da bi od ministrstva dobila vsakoletno podporo, in tako naši smučarji letos ne bodo prišli v stik s tujimi tekmovalci. Zaradi odpovedi vseh tekmovanj za državno prvenstvo bodo letos pač najvažnejše tekme za prvenstvo Slovenske smučarske zveze. Vse, kar v Jugoslaviji kaj pomeni, je itak v Sloveniji in zato bo slovensko prvenstvo nedvomno predstavljalo višek letošnjih prireditev Slovenska zveza, ki ima svoj sedež na Jesenicah, se pošteno trudi, da bi zbrala potrebna sredstva, da bi zagotovila vsaj udeležb: na. športnem tednu v Garmischu. Ce bodo tekmovalci dobro pripravljeni, vrhovna zveza pač ne bo mogla ničesar imeti proti tej nameri. Kakršen je zdaj položaj, se bo prireditev v Ga-Pa zanesljivo udeležila le jugoslovanska hokejska reprezentanca. Moštvo je imelo na bukare-škem turnirju prav dober trening, ki ga je pa žal moralo prekiniti, ker pri nas ni nikjer ledu. Bolj kakor kdaj stopa spet v ospredje vprašanje zgraditve umetnega drsališča. Zdaj so sicer taki časi, da na uresničenje te davne želje ni mogoče računati; a dokler take naprave ne bomo imeli, ni misliti na napredek in v mednarodnem športu ne bomo ničesar pomenili. RAZPOTJU ORION RADIO 150 LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA Hzi ni bilo težko uganiti. Pahnila je Lono od sebe, da se je opotekla. Potlej je planila proti vratom, ker je bila spoznala, da je beg njena edina rešitev. A takrat je tudi izza vrat stopil prednjo čuvar postave in ji prekrižal pot. Ilza Webrova je kar poblcdela od srda. Iz svoje torbice je potegnila samokres in v istem trenutku, še preden so stražniki utegnili preprečiti, se je obrnila in rezek pok je presekal mučno tišino. Lona se je opotekla in padla na tla. V naslednjem trenutku je Ilza že imela na rokah jeklene .zapestnice*. Hkrati je na svoji rami začutila krepko moško roko. »Olajševalna okolnost to vsekakor ni, kar ste pravkar storili,« ji je ostro dejal komisar. Okrog na tleh ležeče Lone so se trudili stražniki, eden izmed njih je pa stekel po zdravnika. Lonina obleka je postajala na prsih vse bolj krvava. Ilza pa še ob pogleda nanjo ni nehala besneti. Kakor divja je zakričala: »Izdajalka, nesramna izdajalka! Ko bi le imela svoje roke proste I Izpulila bi ti z njimi jezik, za to, kar si pravkar storila.« »Molčite!« ji je ukazal komisar. Loni je pomaknil blazino pod glavo in ji svetoval, naj bo čim bolj mirna, ker bo sleherni trenutek prihitel zdravnik. A Lona ni več občutila bolečin. Zdelo se ji je, kakor da bi neka prijetna slabost obšla vse njene čute in kakor da bi postajala čedalje lažja. Čudovito lahka. Ker ni mogla več glasno govoriti, je s poslednjimi močmi šepetala: »Umrla bom, to dobro vem in prav je tako. Kajti prej ali slej bi napravila sama konec svojemu bednemu življenju. Zdaj se mi ne bo treba nič več truditi,, kmalu bom na cilju. Pri očetu... materi... Petru... Vse, kar zapuščam, volim revnim otrokom v slrotiščlh.« Se enkrat je globoko zajela zraka, še enkrat široko razprla oči, potlej pa umrla. Ilza Webrova si je bila k svojim zločinom naprtila še umor. Le s težavo so jo spravili iz hiše. Ko so pa oprezali pri večernem vlaku, s katerim bi se morala s svojim prijateljem in Lotico odpeljati v tujino, njenega dičnega pajdaša niso našli. O pravem času je bil odnesel pete. A njegova oseba policiji tudi ni bila tako važna. Junakinjo tega žalostnega podviga so imeli za zapahi. Lona Ferchertova je pa odšla k svojemu Petru, po dolgi, dolgi poti, ki je v življenju ni mogla prehoditi. XXXXVI. Ko je Olvida nekega jutra prišla v pisarno svojega zaročenca, ji je kakor običajno spoštljivo poljubil roko. Kljub temu, da se je to že nekaj časa dogajalo, od takrat pač, ko ~ta se zaročila, mu je bila Olvida za njegovo pozornost zmerom znova hvaležna. To ji je dalo pogum In vtisk, da je poštena In odlična dama, kakršne so druge. In tako je laže pozabila svojo temno preteklost. Zmerom znova se mu je zahvalila za njegovo pozornost in tako tudi danes. Konec prihodnjič. xxxxv. Stara stenska ura je pravkar odbila pet, ko je na hodniku pozvonilo. Lona se je še enkrat razgledala po svoji sobi, ali ni morda še kaj sumljivega ostalo neprikrito. Potlej je dejala: »Mislim, da zdaj prihaja.« In čeprav ni bilo nobenega človeka nikjer videti, ji je odgovoril moški glas: »Kar odprite ji!« Pred vrati je stala Ilza Webrova. Stopila je mimo nje v stanovanje. Takoj je vprašala kje ima otroka. Lona ji je odgovorila, da spl v njeni sobi, da se pred dolgim potovanjem nekoliko odpočije. »Pra;,« je odgovorila Ilza, »a zdaj jo, i-roslm, takoj obleci,« ji je odvrnila., »Jaz moram pospraviti svoje reči v kovčege.« Razigrano je potrepljala Lono po rami. »Ali si videla, kako je spoštovana kraljica mode šla v past? Tukajšnji listi zadevo na dolgo in široko obravnavajo. Najbolj zanimivo je pa to, da poleg nje tudi njen dlčnl zaročenec sedi za zapahi. Priznaj, ali nisem zadevo dobro izvedla, Lona? Ti prav gotovo ne bi prišla na tako imenitno idejo?« »Ne, prav gotovo ne,« je potrdila Lona. Potlej je Ilza pobrala odložene zavoje z mize in dejala: »čez dve uri naj bo večerja pripravljena, potlej me pa spremiš na vlak sicer otrok ne bo šel z menoj. Na postaji ga bo pa že moj prijatelj ugnal; njega ge pošteno boji.« Ko je že roko držala na kljuki vrat, držečih v njeno sobo, ji je Lona dejala: »Nekaj minut upam, da še utegneš, Ilza. Prosim, stopi v mojo spalnico. Pripravila sem ti presenečenje, preden odpotuješ.« »Presenečenje?« je Ilza zmajala z glavo. »Da, presenečenje!« Lona se je nasmehnila. »Presenečenje je v zvezi z otrokom!« »Dobro, torej pojdiva sl ogledat to presenečeni e« Niti za trenutek ni podvomila o Loni. Sama je odprla vrata, naredila •lekaj korakov, potlej pa pogledala Okrog sebe. Na lepem je razburjena zaklicala: »Kaj naj to pomeni? Saj otroka sploh ni tu!« Lona, ki je stala tik za njo, jo je pogledala z neprikritim sovraštvom v obeh. »Otroka sem že spravila tja. kamor spada. Premislila sem so namreč; v tvoji Igri ne morem več sodelovati.« Ilza Webrova, ki je te besede poslušala škrlatnordeča od jeze, je naposled siknila: »Očitno si zblaznela! Ali res hočeš nas vse tri policiji na vrat obesiti? Zaradi mene lahko kar tu počakaš, jaz pa ne mislim.« Lona se je trpko nasmehnila: »Oh, zelo bi mi bilo žal za ugledno tovarišico. Za maharadževoženo! Nikar inl ne krati Iluzij, da imam tako odlično prijateljico, šele danes sem namreč slišala od grofice Werdnove, kako odlična dama si. Spoznala te je, ko je bila še manekenka.« Ilza se je zdrznila, njena lica so kar posinela od jeze. Zavojčke, ki jih je imela v roki, je vrgla od sebe, potlej pa nohte neusmiljeno zapičila Loni v rameni. »Kako sl se z njo sešla? Govori, preklicana babnica!« Stresla jo je. Lona se je pa s silo osvobodila njenega prijema in ji zalučala: »Ničesar ti nimam pojasnjevati. Vse potrebno boš izvedela, kakor hitro boš imela železne zapestnice na rokah. Saj si strastna ljubiteljica nakita, kakor vem.« V istem trenutku so izza omare stopili trije možje, katerih poklica Zena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom sl Izbere t-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUSICKY, MARIBOR, Koroška cesta 11 ULTRAVIOLETNI ŽARKI so vir zdravja (a lepote. SonClte se doma c nafio patentirano ultra violetno obsevalko »ORIGINAL IU'B«, ki Vam nudi zdravje In lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte. »Jugo* patent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo preprodajalce. 36 sprejmemo abonente na okusno domačo hrano gostilna „£cvcc" Rimska, vogal Bleiweisova c. - Telef. ^6-95 POSOJILA dajemo oafiim Članom In var.for valcern. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo p» 6 odstotkov Vsi varčev«ic* brezplačno. ra varovani Zadruga »Mol dom« Ljubljana. Dvoržakova 8 — IflCemo poverjenike FR. P. ZAJEC JZPHAtAN OPTIK IN UKAU LJUBLJANA, sedal Sfrttarleva ul. O prt trnnčiSkanskero mostu »sttemtm Ottu, caimicili, ojionien, oaromeir. 'varofflUn, oit Velika izbire ur. ilUim e in srebrnine. Samo »»siittlna optika Cenik tirs>»iaCnn CVETLIČNI MED In 1,1 medico dobite najceneje v Mctlarni, Ljubljana. Židovska uL 6. Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti In vsa praktična oblačila, nudi v na|ve£|i izberi, nalcenele Presker Lfublrana, Sv.Petra c. 14 kemično člščeno po din 14'—, 'J9'— 39‘— 60‘—, gosje perie, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri Maribor, Glavni trt! 24. - Vzorci brezplačno Postelino perje REALITETA zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 REMEDIA IZDELUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljub^ana. Igriška ul. 14 SIRUP NEKADILEC POSTANETE « treh dr,eh I na šini tariesljlviro m popolnoma neškodljivim sredstvom .Nikctinol« — vviika steklem* a din Tu’— mala din 60'— Pošilja po povtet Ju »Jugopatent« Ljubljana. Pvoriakova S lačemo tn«topnike KAUčE, ofomane, peresnice, žimnice, mreže, blfcgo za žimnice in pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem po najnlžiih cenah tapetništvo F. SAJOVIC Ljubljana. Stari trg 6. v tem originalnem zavitku DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Glavno zastopstvo za Slovenilo: Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Kes s. br. 2236H-18. IX. 10i0 REVMATIZEM, tSijas. m-vralgijo. lamaSfenont uspefino zdravite z p a Siru m^ažmm aparatom »Vibrator« Izboren l»id* za nego lepote. »Jugopatentc Ljubilo.la, Dvoržakova 8. — Uče m o zastopnike. ra vse življenje Ti oz orno drsalo izredno velik rezervoar črnila 14 karatno zlato pero. Najlepfie darilo za vse prilike. »Jugopatentc I JuMJunn. Dvoržakova 8 - Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnike Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! OKAMA MAZILO It zdravilnih teMC Čudovit uspeh ort ra* oh ope« klinah ožuljeijih volku, »urit in vnftlih itd za ne-ec dolensko* on kožnem vnetju. tzpu^ajib in b«*a •tab na temenu. za ras-Dobu ne orvte bradavic«. Dobi «e ? lekarnah In drogerijah vseh vrst, violino In druga glasbila se naučite hitro in ceneno le pri strokovnjaku! • Pouk na Vašem domu ali v tečajih, naslov .GLASBA* LIUBLJANA, Predjamska 37 (Rožna dolina) RESMAN LOJZE-Ljubljana tasta 29. oktobra {Rimska) SL 21 ICiBlaH 44-91/ Izdala K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ▼ Ljubljani; za tiskarno odeovarla o. Mihalek — vsi v Ljubljani.