Leto VIL, šfev. 127. Celje, iorek 17. novembra 1925. PoStnina plaiana v gotovinl* I HH^BI^^HB^^^k ^^^^^^^h ^^^^^^V ^^^^^^^ft ^^^^^^^H ^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^K ^^^^^^H ^^^^^^^^^ ^^^^^^V ^^^^^^^A ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^v^^^^^^^B ¦¦A ^^^H ^^^B ^^^A ^^^B ^^^M ^^^m^^^M ^^H ^^^B ^^H ^^^R ^^^^bh^^^^V m^K ^^^b Narocnina* Za. Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezna številka I Din. Izhajai v fioreKt Ceirtefe In sobofo. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-C. zavoda 10,666. Oglasl'po stalnem ceniku. Nova smer na Koroskem? Koroški deželni zbor je v petek razpravljal o nujnem predlogu socijal- no-demokratskega deželnega poslanca Zeinitzerja, po katerem naj bi se za proučitev pritožb slovenskega prebi- valstva Koroške o pravnih razmerah v jezikovno mešanih krajih Koroške in o šolskih razmerah imenovali dve komisiji deželnih poslancev, ki bi pro- učili vse te pritožbe ter stavili dežel- nemu zboru predloge za odpravo ne- dostatkov. Ta nujni predlog je bil soglasno sprejet. V obeh komisijah, ki šte enako- pravni odborom deželnega zbora, sta zastopana oba slovenska poslanca. Ko- misiji glede šolstva pa predseduje sam deželni glavar Schumi. Vest, ki prihaja iz Celovca, bi mogla biti za nas prijetno presenečenje in bi zbudila v nas nado, da bodo av- strijski Nemci skušali popraviti krivi- ce, ki so jih zadali naši narodni manj- šini s sistematičnim zatiranjem in pre- ganjanjem slovenskega jezika. Toda zdi se, da so vodili sklep koroškega deželnega zbora povsem drugi razlogi. O priliki zadnjih fašistovskih na- padov na narodne manjšine v Italiji se je pokazalo, da simpatizira ves svet z jugoslovensko narodno manjšino, ki je izročena fašistovskemu terorju na milost in nemilost Prizadeti so bili seveda tudi južno-tirolski Nemci, toda Avstrija ni mogla protestirati, ker nima za to moraine opravičenosti, saj je vsemu svetu znano, da zatira Avstrija z vsemi sredstvi pravice svojih narod- nih manjšin. Ta sredstva sicer niso tako krvava kakor fašistovska, vendar pa so izdatna in gotovo zasledujejo isti cilj. To spoznanje je bilo gotovo po- vod, da se je koroški deželni odbor odločil za revizijo vladne politike na- pram koroškim Slovencem, ki je za- pravo bila proti Slovencem, da bi na ta način omilil pred svetom sodbo o avstrijski raznarodovalni politiki. Re- zultati proučavanja teh komisij še po- kažejo, kakšni nameni so vodili ko- roški deželni zbor pri sprejetju ome- njenega sklepa. Po vsem tern, kar so Slovenci in Hrvati v Avstriji doslej doživeli in po tern, kar smo mi mogli videti preko meje, ni nikake nade, da bi se kaj obrnilo na bolje. Saj se še spominja- mo, kaj so vse sklepali v Celovcu isti Ijudje takrat, ko je bilo treba glasovati za Avstrijo ali Jugoslavijo. Mi vemo vsi, da so v sili in stra- hu obetali Slovencem svobodo in raz- voj; a ko ie bilo glasovanje pri kraju, so na svcje zavestne laži pozabili. Gotovo je, da je socijalni demo- krat Zeinitzer pošteno mislil s Sloven- ci. Saj smo že često imeli priliko či- tati in čuti, kako malo ugajajo nem- škim socijalistom razmere na Koro- 5kem. Ni pa izključeno, da imajo mo- gočniki, ki danes vedrijo in oblačijo po Koroškem, Že zopet kak zahrbten naklep. To je verjetno, ker se bodo komisijam pritoževali v imenu SIo- vencev tudi —¦ nemškutarji. Najbrže bo tako., da nameravajo zopet kaj na papirju skleniti in to raz- bobnati v svet, potem pa užaljeno vpiti; Yidite, to ima manjšina pri nas! Kako pa je z našimi pri sosedu? Do prov«ibe sklepov pa zopet ne bo smelo priti, ker se oblast pred raz- grajači ali skriie, ali pa jim naravnost pomaga. Poliiika. p Kriza radl demJsije prosvetne- ga mtaistra. Prosvetni minister Vuki- čevic, katerega demisija še ni rešena, je v soboto dopoldne. razlagal novi- narjem stvarne vzroke svoje ostavke. Mnogo so opažali njegovo ostro pri- tožbo proti onim tovarišem v kabinetu, ki so odklonili nekatere njegovih na- črtov. Kakor se zatrjuje so bili to predvsem min. predsednik Pašič, mi- nister Uzunovič, Radič in Krajač. Mi- nistrove navedbe o stanju našega šol- stva zaslužijo gotovo interes široke javnosti. G. Vukičevič je povdarjal, da njegova ostavka še ni prejeta, da pa računa s tern, da bo gotovo sprejeta. Kot vzrok svoje ostavke je označil svojo prosv«tno politiko, v kateri se ni hotel ozirati na malenkostna pro- vincijalna stremljenja. Neposredni povod, da je zahteval reformo šolskega pouka, je bila potreba zatvoritve posameznih gimnazij zaradi malega števila učen- cev in razmer, v katerih se sploh nahaja naše šolstvo radi pomanjkanja sposobnih učnih moči. Rešitev zadeve demisije prosvetnega ministra je v rokah min. predsednika Pašiča, ki ima razčistiti položaj. Zaradi tega so bile tudi odgodene seje Narodne skupščine do torka ter se pričakuje, da bo do tega roka vladna kriza rešena. Zani- mivo je, da so vsi politični krogi rr.nenja, da je zelo mogoča ostavka celokupnega kabineta. Ministru Vuki- čeviču je bila sporočena soglasna želja ministrskega sveta, naj umakne svojo ostavko, zdi pa se, da Velja Vukičevič ne namerava izpremeniti svojega sta- lišča. Zaradi tega se pričakuje, da bo njegova ostavka sprejeta. Radičevci kažejo pri Jem vprašanju veliko re- zerviranost. p Brodarski sindikat in Stein- beisova podjetja. V soboto zvečer je imela vlada sejo, na kateri je podal prometni minister Radojevič poročilo o zadevi »Brodarskega sindikata«. Fi- nančni minister dr. Stojadinovič je sporočil mišljenje komisije strokovnja- kov, ki je vprašanje proučila, in je predlagal prometnemu ministru, naj se to podjetje izroči državi, ki naj ga organizira na trgovski podlagi in s precejšnjo avtonomijo. Na ta način bo podjetje moglo biti aktivno. Bro~ darski sindikat je zadeva, ki vzbuja veliko zanimanje in za katerega se bore razne koterije. Vprašanje Bro- darskega sindikata pride sedaj pred gospodarsko-finančni odbor ministrov, o njem pa bo razpravljal tudi radikalski klub. Minister dr. Nikič je potem po- ro^al, da se vrši dne 16. t. m. občni zbor Steinbeisovih podjetij. Minister pravi, da ta podjetja v državni re2iji ne morajo uspevati. Zato naj bi država žrtvovala približno 30 milijonov dinar- jev, da bi se spravile finance v red. Dr. Nikič je predlagal, naj se osnuje delniška družba, čije vodstvo naj se izroči privatnikom. Tudi to vprašanje se reši v pondeljek. p Invalidski zakon sprejet. V petek je Narodna skupščina prešla na podrobno razpravo o invalidskem zako- nu. K VI. poglavju je bil prijavljen kot govornik posl. Stjepan Uroic, ker pa ni bil navzoč, se je takoj vršilo glasovanje in je bilo to poglavje sprejeto. K VII. poglavju je govoril posl. Rado- slav Agatonovic, nakar je bilo sprejeto tudi to poglavje. Sprejeto je bilo tudi VIII. poglavje. Minister socijalne poli- tike Milan Simonovič je odgovarjal na opazke opozicije, s čemer je bila za- ključena tudi podrobna razprava. Pri poimenskem glasovanju je bil invalidski zakon sprejet v celoli s 159 glasovi proti 48 glasovom. Prihodnja sejaskup- ščine bo v torek ob 10. uri dopoldne. p Fašistl odklanjajo pomoČ opo- zicije. V soboto jutro ob 8. se je sestal ministrski svet, na katerem je mini- strski predsednik Mussolini podal daljše poročiio o italijanski zunanji politiki. Poročal je o sklenjeni italijansko-nemški trgovinski pogodbi, o zadovoljivi ure- ditvi italijanskih vojnih dolgov v Ame- riki, o protiitalijanskih incidentih v Zagrebu in o situaciji po sklenjeni locarnski pogodbi. Sporočil jedalje, da je bivši ministrski predsednik Orlando odložil svoj poslanski mandat, ker se hoče popolnoma umakniti iz političnega življenja. »L' Impero« se na dolgo bavi s povratkom opozicije v zbornico, ter pravi tern Aventincem, da faSizem ne že!i njihovega povratka in ga brez- pogojno odklanja. Opozicija bi bila lahko v zbomici kaj dosegla, ko faši- zem še ni bil popolnoma konsolidiran. Toda danes, ko ima svoje vrste spo- polnjene in lastne organe za vse funk- cije, odklanja v svoji trajni neodpustlji- vosti sleherno podporo in politično simpatijo drugih strank. Kaj naj delajo spričo teh dejstev opozicijske stranke v zbomici? Nekateri drugi listi pišejo v istem smislu. Indirektno svetujejo opoziciji, naj se ne vrača v parlament, v katerem nima kaj Iskati. Konec Ijubljanske poštne direkcije ? Živimo v težkih časih, gremo pa še težjim časom nasproti. Davčni vijak ne pozna v Sloveniji meje izžemanja in zahteva dnevno svoje žrtve. Danes podleže ta, jutri oni obrat. Nekdaj cve- toča trgovina peša in se bliža razini malenkostnega barantanja. Uprizarja se ostra časopisna kampanja, ki brez- vestno napaaa našo industrijo in obrt in ki hoče odvzeti naši eksportni tr- govini vsako možnost razmaha. Sistematična gonja, ki hoče Slo- venijo gospodarsko popolnoma uničiti, je tako dobro organizirana, da ne mi- ne teden, da ne bi slišali o kakem L. Č. Jupiter. V zadnjem času je gotovo vsak iz- med čitateljev opazil takoj po Solnčnem zahodu na jugozapadnem delu neba dve svetli zvezdi, ki med seboj tek- mujete glede sijaja in ki od daleč pre- kašate s svojim bleščem vse ostale zvezde na nebu. Solncn bližia je Ve- nera, ki je sedaj vidna kot Večernica. Druga zvezda pa je velikan Jupiter. Izmed osmih velikih otrok Solnca, katerih eden je tudi Zemlja, je Venera edina njena sestra, kajti edinoona nosi poleg Zemlje žensko ime. Resnično je tu sličnost med Zemljo in Venero naj- večja. Danes si hočemo ogltdati Ju- pitra, največjega, ne sicer najstarejšega brata Zemlje. Jupiter je izmed vseh vidnih zvezd za Solncem in rnesecem najbolj svetla zvezda, le v času, ko je v bližini Ve- nere, kakor v teh dneh, ga le-ta ne- koliko nadkriljuje s svojim sijajem. In Jupiter je vendar zelo oddaljen od Zemlje; približno sedemkrat toliko ka- kor Venera. Da more tekmovati z njo glede sijaja, gre samo na račun nje- gove izredne velikosti. Jupitrov premer je enajstkrat večji od Zemljinega premera in meri ob ravniku 144.580 kilometrov.. Njegova površina odgovarja 1226 Zemljinim po- vräinam. Prostornina je 1357 krat večja od prostornine Zemlje. Njegova teža pa ni v istem razmerju večja od Zemljine teže. To se da razlagati s tem, da je tvarina, ki tvori Jupitrovo telo veliko lažja, in sicer bi glede vseh učinkov lahko postavili na mesto Ju- pitra veliko telo iz same vode. Utež, ki tehta na Zemlji en kilogram, bi tehtal na Jupitru približno dva kilo- grama in pol. Vsa telesa padajo na Jupitru dva in polkrat hitreje nego na Zemlji. Jupiter se suče kot planet kakor naSa Zemlja okoli Solnca, in traja nje- gov obhod 11 let in 315 dni. Slično kakor Zemlja se vrti Jupiter obenem tudi okoli lastne osi, toda neprimerno hitreje nego Zemlja. Zemlja potrebuje za to gibanje časovno dobo, ki jo ime- nujemo en dan, narnreč 24 ur. Jupiter pa se kljub svaji debelosti zavrti en- krat v manj nego desetih urah. Zemlja se je, kakor znano, radi vrtenja okoli lastne osi oploščila ob tečajih, ne sicer veliko, vsekakor pa za 43 kilometrov, tako da je premer, ki gre skozi tečaja, za eno tristotino krajši nego premer ob ravniku. Pri Jupitru je razlika neprimerno večja ter znaša celih desettisoč kilometrov. Odkar so izumili daljnogled, je poleg Solnca in Lune Jupiter najbolj opazovana in proučevana zvezda. Od nobenega planeta nimamo tako jasnih slik kakor od Jupitra. Tudi Jupitra ob- daja kakor Zemljo in Venero zračna plast in gosti oblaki krijejo njegovo povrSie. To se da sklepati iz dejstva, da odbije Jupiter več nego šest desetin Solnčne svetlobe, ki pada nanj. Luna, ki je ne obdaja zračna plast, odbije samo dobro desetino vse od Solnca sprejete svetlobe. Že z navadnim boljšim daljnogle- dom vidimo na Jupitru nekake črte, ki gredo vzporedno z ravnikom. Rav- nik sam krije precej širok svetlejši pas, ki ga tvorijo nedvomno debele plasti oblakov. Proti tečajema se vrstijo temnejše proge rjavkaste barve. Brž- kone vidimo tukaj skozi manj goste oblake na globlje zračne plasti. Razun tega so odkrili na Jupitrovem površju tudi velike pege, tako l. 1878. ogromno rdečo ovalno pego, ki je nad 30.000 kilometrov dolga in 15.000 kilometrov široka. Verjetno je, da so te pege ostanki ogromnih izbruhov iz notranjosti še ne docela ohlajenega planeta. Učenjaki menijo, da se nahaja Jupiter sedaj v taki razvojni stopnji, v kakrSni je bila Zemlja še predno so na njej lahko nastale rastline in živali. Kakor Zemljo Luna tako obkro- žujejo tudi Jupitra trabanti. Že 7. jan. 1610 je Galileo Galilei, ko je prvič z daijnogledom opazoval Jupitrovo po- vršje, odkril tri trabante, nekaj dni pozneje pa Se četrtega. Ko je svoja odkritja razodel raznim učenjakom, so ti po večini majali z glavami. Zlasti tedaj najbolj priznani matematik Cla- vius se ni hotel sprijazniti z novim odkritjem. Dejal je: »Smejati se moram nad Jupitrovimi trabanti, ki jih je baje odkril Galilei. Za to zadostuje, da ustvariš primeren daljnogled, ki ti pro- izvaja trabante in potem jih naravno lahko tudi kažeš.« Drugi, popolnoma zaverovani v tedaj splošno priznane nauke niso hoteli niti gledati skozi daljnogled, češ da o Jupitrovih traban- tih ni nikjer govora v knjigah velikega Aristotela. In kar ni v Aristotelu, tudi ne more biti na nebu, Zaman jih je Galilej pregovarjal, da Aristotel pač ni še poznal daljnogleda. Z logiko in raz- nimi izgovori so izkušali odpraviti od- krite planete. Galilei pa je bil docela prepričan o svojem novem odkritju in ko je kmalu nato umrl omenjeni Cla- vius, je Galilei pisal drugemu velikemu astronomu tiste dobe, Keplerju: »Upam, da je Clavius vsaj sedaj na potu v nebesa videl Jupitrove trabante.« Odkritje Jupitrovih trabantov pa je imelo tudi veliko važnost za naSe znanje o svetlobi. Na podlagi opazo- vanja mrkov Jupitrovih spremljevalcev se je prviČ ugotovilo, da potrebuje tudi svetloba časa, da gre iz ene točke do druge in že leta 1667. je Olaf Roemer tako precej natančno določil svetlobno hitrost. Leta 1892. so odkrili petega tra- banta, leta 1904. šestega, leto kasneje sedmega in 1908. osmega in ob izbruhu svetovne vojne čisto slučajno devetega. Siran 2 »NOVA DOBAi Stev 127. novem napadu, ki nas hoče gospodar- sko ponižati in spraviti v gospodarsko odvisnost Beograda ali Zagreba. Te dni je časopisje zaznamovalo sledečo novico: »V zvezi s principi, ki so bill sprejeti v programu in sami deklaraciji vlade, se v kratkem začno provajati velike štednje, ki se imajo izvršiti v vseh panogah. Zaenkrat se proučuje stanje ministrstva za pošto in brzojav, glede katerega je ugotov- ljeno, da ima prevelik uradniški apa- rat. Poštno ministrstvo ima sedaj 8 direkcij in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Spli- tu, Cetinju in Skoplju. Ukiniti se imajo štiri direkcije, in sicer skopljanska, cetinska, splitska in" ljubljanska, tako da bi ostale samo beograjska za Sr- bijo, Južno Srbijo in Črno goro, no- vosadska za Banat, Bačko, Srem in Baranjo, sarajevska za Bosno in Her- cegovino, in zagrebška za lirvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Slovenijo.« Vidi se, da je zasnovan natančen načrt, ki nam pod to ali drugo pre- tvezo jemlje korak za korakom mož- nosti za gospodarski razvoj, ki reže na našem gospodarskem telesu žilico za žilico, postopno, tako da počasi iz- krvavimo in pademo. Že pred časom je časopisje od- ločno protestiralo, da se je za Ljub- ljano brez povoda spremenil urnik za telefonske pogovore in da je tako po- slovnim krogom Ljubljane odvzeta za nekaj časa možnost inozemskih pogo- vorov v predpoldanskih urah, katere druga mesta v Sloveniji sploh niso imela. Danes se nam pa obeta, da se ukine celo direkcija. In tako postopanje imenujejo neki krogi »komercijalizaci- ja« poštne službe. V težkih razmerah, ki so sledile neposredno po prevratu, je znala naša poštna direkcija — to ji mora priznati vsakdo — urediti poštni, brzojavni in telefonski promet na način, ki je služil in služi še danes tudi drugim direk- cijam za vzor. Naj-li gre redukcija uradništva na račun točnega funkcijo- niranja poštnega prometa, naj se-li prihrani plača nekaterih reduciranih uradnikov za to, da se ti prihranki izplačajo potem na dijetah in komisijah funkcijonarjem zagrebške direkcije? Gospodarski krogi Slovenije tako komercijalizacijo odločno odklanjajo in svarijo pred poskusi, ki morejo imeti najdalekosežnejše posledice za vse naše gospodarstvo, ki je že itak na pol ubito. Celjska kronika. c Rednl sestanek Članov SDS se vrši vsako sredo v klubovi sobi v Celjskem domu. Začetek točno ob osmih zvečer. c Sestanek Članov SDS v Celju- okolica bo v četrtek dne 19. t. m. pri Neradu v Gaberiu. Začetek razgovorov ob osmih zvečer. c Jubilej slovenske umetnlce. Članica Narodnega gledaligča v Ljubljani gospa Polonca Juvanova, slavi vtorek dne 17. novembra 25 letnico umet- niškega delovanja. Priljubljena igralka je tudi nam Celjanom in naSemu Celj- skemu gledališču bila vedno, kedarkoli je gostovala pri nas, draga in dobro- došla. K zasluženemu jubileju dela jej najlepše čestitamo! c Prosta stanovania. (Razglas). Nastopna stanovanja se bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila: a) drugič objavljena stanovanja: Teharje 29, Jošt Miha, 2 sobi in 1 kuhinja, 1. nadstropje. b) prvič objavljena stanovanja: Na okopih 7, RavSelj Alojzija, 1 soba s štedilnikom, prjtličje. Za kresijo 7, Pavlin Katarina, 1 soba brez štedil- nika in I shramba, I. nadstropje; Sa- vinjsko nabrežje 1, Urh Fran, 2 sobi in 1 kuhinja, 1. nadstropje; Megojnice, obč. Gri2e 61, Cizej Anton, 1 soba in 1 kuhinja v pritličju in 1 soba v pod- streSju; Trnovlje 10, Fazarinc Anton, 1 soba brez štedilnika, podstreSje; Vojnik okolica 8, Mina Meeraus in Adela Kožar, 6 sob in 1 kuhinja, ter 1 kopalnico, v I. nadstropju; Prožiniska vas 115, Pirš Marija, 1 soba s štedil- nikom, podstreSje; Zavodna 40, Umek Marija, 1 soba sštedilnikom, podstreSje; Vojnik 3, Posojilnica trga Vojnik, 1 soba in 1 kuhinja, I. nadstropje; Ga- berje 45, Senčar Matevž, 1 soba s Ste- dilnikom, podstrešje; Gaberje 45, Sen- car Matevž, 1 soba in 1 kuhinja, prit- ličje; Sv. Jurij ob juž. žel.( trg 59, Kind Adam, 1 soba in 1 kuhinja, pod- strešje; Motnik 25, KoroSec Fran, 1 soba in 1 kuhinja v pritličju in 1 soba v I. nadstropju; Razlagova ulica 11, Borlak Stefan, 1 soba in 1 kuhinja ter 1 shramba in 1 drvarnica v prizem. Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonu med zaščitene osebe, se pozi- vajo, naj v roku 5 dni, to je do 18. no- vembra 1925 ob 12. uri opoldne na- znanijo v pisarni stanovanjskeg-a so- dišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. Kdor se ne zglasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih prošnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stano- vanje, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne prišli v poštev kot re- flektanti. ZaŠčitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- Senj niso obnovüe ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri do- delitv, ten stanovanj ne moglo vpo- števati. c Zimsko porotno zasedanje. Za 4. redno porotno zasedanje v letu 1925, ki se prične dne 2. decembra v Celju, so bili izžrebani sledeči porotniki: 1. glavni porotniki: Goropevšek Franc, posestnik, Griže; Terglav Ivan, posest- nik, Tabor; Tašker Franc, kleparski mojster, Celje; Černelč Josip, posestnik, Podgorje; Krisper Viktor, obrtnik, Ro- gatec; Pevec Ivan, posestnik, Proseniško; Selišek Leopold, bnnčni ravnatelj, Celje; Škerbec Rupert, trgovec, Videm; First Josip, posestnik in gostilničar, Rad- mirje; Kager Konrad, pasar, Celje; Srabočan Ivan, posestnik, trgovec in gostilničar, Rožni vrh; Cverlin Ivan, župan in posestnik, Gerliče; Božič Josip, posestnik, Podgorje; Roš Ferdo, po- sestnik, Št. Lenart; Bervar Karl, or- ganist, Celje; Hropot Jakob, posestnik, Gotovlje; Bat.ič Boris, lesni trgovec, Celje; Samec Karol, posestnik in go- stilničar, Škofjavas; Vidmar Ivan, tr- govec, Brežice; Bregar Anton, trgovec, Lož; Cilenšek Karol, posestnik, Dolenja- vas; Vrečko Florjan, lesni trgovec in posestnik, Škofjavas; Dr. Ferdo Pirnat, odvetnik, Slovenjgradec; Aužner Franc, posestnik in gostilničar, Št. Lovrenc, Strupi Franc, trgovec, Celje; Salobir Miha, posestnik in trgovec, Sv. Jakob; Tržan Martin, posestnik in župan, Ve- lika Pirešica; Steblovnik Martin, župan in posestnik, ReČica ob Paki; Fidler Martin, posestnik, Sv. Primož; GoriSek Karol, posestnik, Sv. Pongrac; Krajnc Ivan, zasebnik, Žalec; Valenčak Anton, trgovec, Velenje; Fijavž Matija, posest- nik, Križevec; Naprudnik Jože, posest- nik in gostilničar, GriŽe; Hočevar Ni- kolaj, posestnik in kolar, Žalec; Pader Ivan, posestnik, Novacerkev; 2. do- polnilni porotniki: Košič Blaž, posestnik, Zavodna; Lesničar Janko, ravnatelj ZadruŽne zveze vCelju; Ogoreutz Hano, bančni ravnatelj,Celje; Dr. Orožen Milan, odvetnik, Celje; Koštomaj Jernej, po- sestnik, Leskovec;Sodin Blaž, posestnik in lesni trgovec, Bukovžlak, Dolžan Franjo, kleparski mojster, Celje; Con- fidenti Mirko, trgovec, Celje; Fazarinc Anton, posestnik in gostilničar, Tr- novlje. c Zikovcl v Celju. Češki kvartet Zika, ki že danes zavzema prvo mesto med najodličnejširni kvarteti Evrope in je v oktobru t. 1. odnesel rekord pri kornornem glasbenem festivalu v Be- netkah, priredi svoj koncert v celjskem gledališču v soboto, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer s sledečim sporedom, ki je novost za Celje: 1. Fr. Malipiero: Stornelli e Ballate. 2. W. A. Mozart: Kvartet es-dur. 3. B. Smetana: II. kvar- tet. Za ta koncert vlada veliko zani- manje; preostale vstopnice so še na razpolago v knjigarni Goričar & Leskov- šek. c Sokolsko društvo v Celju pri- redi tudi letos svoj Silvestrov večer v zgornjih prostorih Narodnega doma z zanimivim vzporedom. Vabimo že danes vse prijatelje, da se naše pri- reditve udeležijo. Opozarjamo na to prireditev tudi druga narodna društva v Celju. 1167 c Nova tarifa za elektrlko. Mestna elektrarna objavlja: Od dneva nepo- srednega pritika mestnega omrežja na falsko elektrarno, ki se izvrSi po na- črtu v decembru 1925, se določi za nove pritike znižana tarifa po Din 2"— od kilovatne ure in sicer za oni tok, j ki se bo rabil od 22. do 7. ure. Ta tarifa pa velja samo za oni tok, ki se uporablja za obrtne namene in za kur- javo, ne velja pa za razsvetljavo al domačo uporabo (likala, kurilci, aparati) Odjemalci, ki želijo uporabljati tok ponoči po tej znižani ceni, si morajo nabaviti pri elektrarni dvojno-tarifni števec, ki ga lahko izjemoma plačajo s 3% pribitkom na ceno v 6 mesečn ih obrokih. Občinstvo se opozarja, da se ta znižana tarifa pri električni knrjavi stanovanj kakor tudi uradnih, delavnih in trgovskih prostorov s takozvanimi hranilnimi pečmi dobro izplača. Te peči se ponoči segrejejo in po dnevu od- dajajo gorkoto, ki se zamore po volji uravnati. Istotako se zamorejo kopal- niške peči, pečnice in posode z gorko vodo po noči električno zagreti. c Škoda vsled zadnje poplave. (Razglas.) Osebe, katerim je zadnja poplava prizadela škodo na njihovih poslopjih in zernljiščih ter na premični imovini, se pozivajo, da prijavijo pis- meno višino povzročene škode naj- kasneje do vključno 19. t. m. pri mest- nem magistratu. Izkaz o napravljeni škodi naj bo po možnosti potrjen od sodno zapriseženih cenilcev. Vsaka pri- java mora razven točno navedenih po- škodovanih objektov, zemljišč etc. in načina poškodovanja točno navajati: 1. ime in preo'irne ter bivališče priza- detega; 2. ulico odn. cesto in hišno številko poškodovanih poslopij, pri zemljiščih pa parcalno številko in vložno številko dotičnega posestva. — Mestni magistrat celjski, dne 15. nov. 1925. — Župan: dr. HraŠovec s. r. c Dijaški kuhinji v Celju je da- rovala namesto venca na grob umrle- mu gosp. Ivanu Elsbacherju v Laškem rodbina gosp. Eciuarda Kukca, trgovca in posestnika v Žalcu, 100 Din. c Zahvala. Sokolsko društvo v Celju se iskreno zahvaljuje zapuSČini po rajnem dr. Josipu Sernecu, odvet- ntku v Celju, za izplačilo volila v znesku dvatisoč dinarjev. c Invalide opozarjamo na urad- niške službe pri sodiščih v Ljubljani, Sevnici in Šoštanju, ki so razpisane v Uradnem listu št. 103., z dne 12. t. m. c Carinski -čudež. »Jutru« poro- čaio: »Danes sem prejel preko poštne carinarne v Celju majhen paketič od najbližjega sorodstva iz Čežkoslovaške kot »vzorec brez vrednosti«, seveda kot dar (ker nisem trgovec, temveč drž. uradiiik). S paketom je seveda prišla tudi carinska pobotnica in sicer z vsemi pristojbinami na znesek 144'50 Din. Radoveden kak luksus se v paketu nahaja, sem ga dal pred prevzetjem komisijonelno odpreti (bil je itak ves omot raztrgan) in glej čudo: v paketu sta se nahajali dve damski zimski majci za mojo ženo iz navadne pa- mučine pleteni, katerih najboljša kva- liteta stane pri naših trgovcih 50 do 60 Din za komad, ter se po veliki večini uvaža iz ČeškoslovaSke. Carin- ska ocena za imenovani dve majci pa se je glasila na znesek od reci in piši: 300 Dinl Nastane vpraSanje, kako mo- rejo naši trgovci isto robo dosti ceneje prodajati, kakor znaša carina. Dalje pa je zanimivo tudi to, da sta se vmojem slučaju carinill dve različni robi, a v paketiču sta pa bili samo imenovani dve majci iz iste robe in popolnoma enaki, torej samo ena roba. Paket je bil seveda, kakor omenjeno, raztrgan, čeprav je bil kot vzorec brez vrednosti samo povezan in ne zapečaten. Ako se že hoČe dotični gospod carinik prepri- čati o vsebini paketa, naj se vsaj točno prepriča na ta riačin, da ga popolnoma odpre, ne pa raztrga omot, pa pride potem vsebina na naslov popolnoma zamazana. Toliko zaenkrat. Drugič bo govorilaGeneralnadirekcijacarin.D.J.K. c Iz obrtnih krogov. Celjski bri- vec g. Koštomaj se je preselil v Zagreb. Tarn je otvoril dva brivska salona. Posluje v Maksimirski ulici 34 in Gun- duličevi ulici 13. c Iz vojaške sanitetne siužbe. Sa- nitetni major g. dr. L. Debeljak je premeščen kot upravnik k celjski vo- jaški bolnici. c Iz poštne službe. Iz Mežice je bila premeSčena k poštnemu uradu v Celju gčna. Marija Rabičeva, iz Celja v Hoče pa gčna. Ana Kurentova. c Poroka. V soboto se je poročil trgovski sotrudnik g. Franjo Saksida v Celju z gčno. Lojziko Slana z Brega pri Celju. Kins*. Kino Gaberje. V torek 17., sreda 18. in četrtek 19. nov. se predvaja film »Na zapoved markize Pompadour«. Historično filmska igra v modernem okvirju v 6 dej. V glavni vlogi srčkana Lya Mara in Iepi Alfons Fryland, tudi eden glavnih igralcev »Quo Vadisa«. Film redke lepote, dražesti in ljubavi. Za mladino dovoljeno. Vsem, ki sprašujejo upravo pismeno o tem ali onem, javljamo enkrat za vselej, da ne bomo odgovar|ali ni- komur, če vprašanju ne bo prlloženo l'50 Din za troške. Ste-li že poravniaiä naročnino zas filiovo Dobo"? bipc:?i domovine. š Seja delegatov krajevnih or- ganizacij za okraj Celje - Vransko. Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. se bo vršila ob osmih dopoldne v klubovi sobi Celjskega doma seja delegatov krajevnih organizacij SDS za srez Celje- Vransko. Vsaka organizacija mora biti zastopana vsaj po enem delegatu, ker je seja važna. Pričakuje pa se, da se iz vsake krajevne organizacije udeleži po več odposlancev. š Interesanten doživljaj našega kralia v Medjimurju. Sedaj se je iz- vedelo o dogodku, ki se je pripetil kralju, ko je bil zadnjič na lovu na veleposest^u grofa Bombellesa v bližini madžarske meje in ki ga je sedaj ob- javila madjarska uradna agentura. Kralj Aleksander je na lovu slučajno ore- stopil državno mejo in zašel na ma- djarsko ozemlje. Srečal ga je madjar- ski orožnik, ki ga je pozval, naj se legitimira. Prišel je kraljev ordonančni oficir, ki je pojasnil, koga ima orožnik pred seboj in da je kralj slučajno pre- stopil granico. Orožnik jenato pozdravil kralja in ga spoštljivo spremil do meje. š »Prosim, ne srnem!« Ko je kra- Ijevska dvojica nedavno obiskala Ca- kovec, in se je kraljev avtomobil vozil proti kolodvoru, je bila tarn ravnokar spuščena zagraja, ker je bllo pričako- vati dohoda vlaka. Kraljev adjutant je stopil z avtomobila ter prosil usluž- benca, naj dvigne zagrajo. fa pa je odločno odgovoril: »Prosim, ne smem!« Ko mu je adjutant povedal, da se vozi v avtomobilu kralj, je bil uslužbenec sicer v vidni zadregi, vendar je z ozi- rom na službene predpise ponovno od- govoril: »Prosim ponižno, ne smem!« Uslužbenčeva vestnost je kralju tako dopadla, da je dal zapisati ime tega vestnega državnega uslužbenca. š Slovene! v ruskem ujetništvu. Preko Beograda se je vračal te dni iz Sibirije v domovino vojni ujetnik Je- rebič iz Rogatca. Jerebič pripoveduje, da se nahaja v ujetniškem taborišču, iz katerega je uSel, Se približno 1500 Slovencev. Godi se jim slabo. V tabo- rišču še ne vedo ničesar o Jugoslaviji. Ujetniki morajo obdelovati zemljo, za kar dobivajo hrano in obleko. Nasta- njeni so po barakah. Ruske oblasti iz- javljajo, da jih ne izpuste tako dolgo, dokler naSa država ne prizna sovjetske Rusije. š Star nagrobni spomenik. V Mostarju so na tamkajšnjem pravo- slavnem pokopališču našli te dni na- grobni spomenik, ki je bil postavljen leta 1495. Redka starina iz 15. stoletja je vzbudila seveda umljivo senzacijo. š Pcdpore občinam po povodnjih, točl in drugih ujmah. Tekom minulih mesecev so razne uime ponovno ob- iskale naSo mariborsko oblast ter oško- dovale posamezne občine skoraj v vseh srezih. Na podlagi ugotovitev škode, katero je dal izvesti veliki župan dr. Pirkmajer, je predlagal vladi, da pri- skoči prizadetemu prebivalstvu na po- moč z znatnim zneskom v svrho raz- delitve podpor občlnam. Vlada je na- kazala gospodu velikemu županu že pred tedni v svrho razdelitve podpor po prejšnjih elementarnih nezgodah znesek 260.000 Din, kateri znesek se je z ozirom na večje ali manjše škode v posameznih srezih, kakor so bile uradno ugotovljene, na sreze sledeče razdelil: Srez Celje-Vransko je dobil 20.000 Din, srez Prevalje 10.000 Din, srez Dol. Lendava 8000 Din, srez Gornji grad 30.000 Din, srez Ptuj 20.000 Din, srez Slzvenjgradec 30.000 Din, srez Konjice 7000 Din, srez Šmarje 23.000 Din, srez Maribor, levi breg, 73.000 Din, srez Ljutomer 12.000 Din, srez Prelog 15.000 Din, srez Murska Sobota 10.000 Din. Pri tem opozarjamo še enkrat, da Stev. 127. •»NOVA DOB Ä« Stran 3" gre tu za podporo po prejSnjih elemen- tarnih nezgodah in ne na sedajno po- vodenj, za katero je vlada tudi že za enkrat dovolila 150.000 Din za mari- borsko oblast. Pri tern seveda moramo še zavrniti Žebotovo hvalisanje v »Slov. Gospodarju«, kjer trdi, da so gornji znesek izposlovali poslanci SLS. Da je vlada podporo dala, je pred vsem za- sluga gospoda velikega župana. š Novo gerentstvo v Trbovljah. Za gerenta v Trbovljah je imenovan dolgoletni tamošnji župan g. Gustav Vodušek, šolski ravnatelj v p. Prised- nikov, ki tvorijo sosvet, je 32. Samo- stojna demokratska stranka je dala 12 prisednikov, slovenska Ijudska 6, radi- kalna 3, radičevska 1, socijalisti vseh vrst 9 in rudnik 1 zastopnika. š Vztrajno delo. Premogovna dru- žba v Trbovljah jma več uradnikov, poduradnikov in delavcev, ki službu- jejo že nad 40 let. Najdalje je pri delu neki preddelavec v osrednji delavnici. On službuje že 51 let. Drugi pa, šest po številu, se vrste z 48, 46, 44 in 42 leti. S Smrtna kosa. Dne 15. t. m. je umrl v starosti 80 let g. Martin Kralj, posestnik v Stari vasi pri Vidmu. Raj- nik je bil dober in skrben gospodar. Pogreb bo dne 17. t. m. na pokopališču v Vidmu. š »Imena, ki tnorajo izginiti«. Razna podjetja in vile v Opatiji nosijo imena, ki niso italijanska. Tako se zo- vejo vilen.pr.: vila Slatina, Zora, Nada, Dragica, Marica, Danica, Mir, Lada, Mi- lena, Moja Nada, Mila, Mima, Vinko, Jelica, Triglav, Zornica, Liburnija, Mo- rava, Bogdan, Slava. Nekatere vile imajo nemška imena, kakor Friedrich- hof, Goethe, Rosenhof itd. Vsi kraji imajo seveda čisto jugoslovenska imena, ker je pokrajina pač od nekdaj naša žemlja. Sedaj so fašisti zdivjali proti domačim imenom vil in podjetii. Ime- nujejo napise »eksotične« in zahtevajo, da se nemudoma odstranijo, češ, da je Opatija italijanska in ne morda kaka avstrijska ali jugoslovenska oaza. š Pod 2000 letno kulturo ... Te dni so občani v Vipavi postavili na tamošnjem pokopališču spomenik v svetovni vojni padlim domačinom. Ve- liki spomenik je izklesal iz nanoškega kamna kamnosek g. Tomažič. Poleg jmen padlih nosi spomenik slovenski napis: »Padlim v tujini — postavili domačini«. Ta napis se je zdel itali- janskim upravnikom tako nevaren, da so ga zakrili. š Stanovanjski davek? Za rešitev težke stanovanjske bede v Mariboru je bilo že nebroj anket in načrtov ter po- nesrečenih poskusov. Nesporno je kruto dejstvo, da je po vojni med 30.000 pre- bivalci v Mariboru sedaj okoli 1000 rodbin brez stanovanja. Beda pa po- staja hujša in kriči po odpomoči. Na občini baje stalno študiraio sem in tja, župan se je nedavoo peljal v Beograd radi posojila za zgradbo hiš. Gtavno je seve vprašanje, kje dobiti denar. Soci- jalisti predlagajo zato poseben občinski stanovanjski davek, po katerem bi pla- čevali najemniki stanovanj s 6 do 11 ali več sobami po 100 Din mesečno, s 5 sobami 80 Din, s 4 sobami 60 Din, s 3 sobami 45 Din, 7 2 sobama 15 Din, z 1 sobo in kuhinjo 7*50 Din me- sečno. Popolnoma je bilo oproščenih okoli 50 najemnikov, ki imajo samo eno sobo in nobenih dohodkov. S tem davkom bi baje dobila občina okoli milijon dinarjev letno ali 14 enodru- žinskih stanovanj. š Milejša naborna praksa na Go- riškem. Na letošnjih naborih so upo- rabljali v Julijski Krajini milejše merilo nego prejšnja leta. DoČim so prva leta po okupaciji postopali z naborniki na- ravnost kruto in brezobzirno (potrjeni so bili napol gluhi, slepi in šepasti) je bila letos potrjena za vojaško službo komaj ena tretjina fantov. š Saharin — za pokalice. Pred vojno je bilo pri nas strogo prepove- dano uporabljati saharin za izdelovanje pokalic. Dolgotrajna vojna in pomanj- kanje sladkorja je tudi tu poskrbela za »nadomestek«, ki nam je ostal še do danes. Sladkorja imamo dovolj doma v državi, saharin se uvaža pa tudi utihotaplja. Nerazumljivo je, zakaj se ne prepove uporaba saharina za izde- lavo pokalic, ko bi bilo to vendar iz zdravstvenih pa tudi iz finančnih raz- logov priporočljivo. š Zvišanje štlpendij za študlj v inozemstvu. Mieistrstvo prosvete je zvišalo štipendije našim dijakom v Franciji in Belgiji od 650 na 800 fran- kov mesečno, v Češkoslovaški pa od 1000 na 1200 Kč. Štipendija za študij v Avstriji in Nemčiji ostanejo neiz- premenjene. š Prvi razred se odpravi tudi v brzovlakih. Kakor smo že poročali, se na osebnih vlakih naših železnic zaradi nezadostne frekvence odpravi !. razred. Po poročilih iz Beograda je prometni minister sedaj odredil, naj se tudi pri brzovlakih odpravijo vagoni I. razreda, ker so večinoma ptazni. š Državna kmetijska šola na Grmu je dne 31. oktobra t. 1. zaklju- čila svoj 52. letnik. Šolo je tega dne zapustilo 28 absolventov celoletnega oddelka, ki so prestali izpite večinoma s prav dobrim uspehom. Priznalna di- ploma se je podelila Ivanu Vrabiču iz Jelše pri Litiji kot najboljšemu učencu. Dne 5. t. m. se je otvoril 53. letnik tega zavoda. Za vstop v šolo se je priglasilo 86 prosilcev, ki jih pa radi pomanjkanja prostorov ni bilo mogoče vseh sprejeti. Sprejetih je le 62 učen- cev v starosti od 16 do 26 let. Od teh obiskuje celoletni oddelek 34 učen- cev, zimski oddelek pa 28 učencev. š NesseČa na krščansko-socijal- nem shodu v RadgonL Te dni sta bila prišla bivši avstrijski minister dr. Seipel in deželni glavar štajerski dr. Rintelen na krščansko-socijalni shod v Radgono. Na brvi, ki vodi preko jarka v mesto, ju je pričakovalo tollko lju- di, da se je brv porušila. En moški in štiri ženske so si zlomili noge in se tudi sicer poškodovali. Prepeljali so jih v bolnico. š Francoski zlatnik v milu. V kosu mila »Zlatorog«, ki je bilo kup- ljeno v rudniškem konsumu v Trbov- ljah, je našla vdova ga. Kus francoski zlatnik. Ker pride po izjavi tvrdke, ki razpečava milo, na tisoč kosov po en francoski zlatnik, je šel zlatnik ge. Kusove iz rok v roke kot priča izred- nega dogodka. š Tragikomedija ob povodnji. V restavracijo »Union« v Mariboru je mlad ženin povabil nad šestdeset pri- jateljev, da bi se na fantovskem ve- čeru dostojno poslovil od njih, predno prestopi prag zakonskega življenja. Ko je družba veselo rajala in se go- stila, je val povodnji zalil restavracij- sko dvorišče in udrl tudi v dvorano. Presenečeni gostje so izprva poskakali na klopi in se ogibali vode. Toda ve- sela družba je bila odpomejša nego je bilo pričakovati. Vztrajala je mokra na zunaj in na znotraj prav do belega dne. 5 Obsodba razbojnika Collaricha. Znani istrski razbojnik Collarich je bil v soboto v Pulju zaradi 17 zločinov, med katerimi so 4 kaznjivi z dosmrtno ječo, ostali pa skupaj s 115 leti zapo- ra, obsojen v dosmrtno ječo, poostreno z 11-letnim zaporom v osamljeni celici. š ZloČin all nesreča? Minoli pe- tek ob devetih zvečer je iz postaje Sv. Jurij ob juŽ. žel. vozeči strojevodja zagrebškega potnega vlaka zapazil ne- daleč od prelaza ceste v Pianino in Slivnico na železniškem tiru čudno stvar. Poklical je takoj osobje, ki je našlo tarn popolnoma golo moško tru- plo. Truplo je bilo že zmrzlo. Od tru- pla je bila odrezana ena noga, na glavi pa je bilo več ran. Cudno je bilo, da je bilo truplo opasano s predpas- nikom, dočim je bila obleka vsa okoli razmetana. Ni izključeno, da gre za zločin in da je neznan storilec mrliča nalašč položil na progo. Gospodafstvo. g Vprašanje raforme neposrednih davkov. Časopisnim vestem iz Beo- grada, da se nahaja načrt zakona o neposrednih davkih že v tisku in da bo v najkrajšem času predložen Na- rodni skupščini, tako da bo zakon mogel stopiti v veljavo že 1. januarja 1926, naši gospodarski krogi ne ver- jamejo prav, češ da so to le tolažilne vesti za preobremenjene davkoplüce- vake. Tudi si ne obetajo mnogo od izenačenja, kajti sedanje enotno pobi- ranje davka na poslovni promet je po- kazalo v raznih pokrajinah različne rezultate. Iz številk o pobranih davkih se da sklepati, da so ta davek pobrali v Sloveniji z mnogo večjo doslednostjo nego drugod. Zato ni potreben le eno- ten zakon, ampak tudi enakomerno izvajanje davčnega zakona. g Načrti za ustanovitev evrop- skega emlsijskega zavoda. Po vesteh belgijskih listov je v mednarodnih fi- nančnih krogih misel ustanovitve ev- ropskega emisijskega zavoda zavzela konkretnejše oblike. Njer cilj bi bil mednarodna stabilizacija valut Ta na- črt je baje glavni povod za potovanje guvernerja Angleške banke v Newyork. Guverner se je na potovanju sestal tudi s predsednikom Nemške državne banke dr. Schachtom. Zedinjene države naj bi z ustanovitvijo tega zavoda do- bile možnost, da prenesejo del svojih zlatih vrednot v Evropo, ki naj bi bile garancijski fond za mednarodni emi- sijski zavod, ki bi imel dva sedeža, enega v Londonu, a drugega v New- yorku, razen tega pa še večje število podružnic. g Povečanje višlne posameznih vlog pri Poštn! hranilnici. Minister za pošte in brzojav je pooblaščen, da predloži zakonski načrt, po katerem bi uradi Poštne hranilnice mogli spreje- mati vloge do višine 25.000 Din. Sedaj se smejo sprejemati vloge le do 5000 dinarjev, kar se je pokazalo kot ne- praktično, ker se s tem povzročajo veliki režijski stroški. Ako se bo po- višanje izkazalo v praksi kot dobro, se bodo dovolile tudi vloge do 50.000 dinarjev. g Pešanje sadjarstva v našl kra Ijevini. Po statističnih podatkih je ugo- tovljeno v našem sadjarstvu znatno nazadovanje. V letu 1923. je znašalo število češpljevih dreves 56.27 milijona, v letu 1924. že samo 49.36 milijona. Število jablan je znašalo v letu 1923. 7.10 milijona, v letu 1924. samo 6 34 milij. Druge vrste sadnih dreves je bilo v letu 1923. 340 milijona, a v letu 1924. 5.21 milijona komadov. Nazado- vanje števila sadnih dreves je torej v enem letu znašalo okrog 7 in pol mi- lijona komadov. Razgled po svetu. r Rekordnl pustolovec. V Londonu uganja že dalje Časa najrazličnejše sle- parije pustolovec velikega stila, ki mu ni mogoče priti na sled. Najraje si iz- bira za žrtve kapitaliste, ki jih skuša dobiti za svoje načrte za razne rudnike, elektrarne, pa tudi železnice na Span- skem. Ti načrti gredo na milijone. Pustolovec stanuje v prvih hotelih ve- lemesta in si daje dovažati najljubše jedi v London po letalu iz Pariza. Špansko veleposIaniStvo v Londonu je izdalo te dni službeno objavo, v kateri svari prebivalstvo pred nekim span- skim podjetnikom, s katerim pa ni znan noben član španske vlade. r Snežna mlš. To je popolnoma druga vrsta (Arvicola nivalis) nego so bele miši, ki jih kažejo komedijanti. Živi samo na gorah v največjih višinah. Odkril jo je Martins blizu najvišje točke Finsteraarhorna v Bernskih Alpah. r Svetišče rilistejcev. Iz Palestine je dobilo vodstvo univerzitetnega mu- zeja v Filadelfiji brzojavko, da so od- krili svetišče Filistejcev, hišo boginje Aštoret. r Turk! dobe nov koledar. Tur- Ska vlada je sklenila, da se ukine turški koledar in da se prihodnje leto računa po katoliškem koledarju. Prvega januarja 1926 bo Turkom preteklo 584 let, ker bodo pisali mesto 1342 leto 1926 kakor vsi ostali narodi razen Židov. r Ljubavna drama v bolnfcl. Iz Frankfurta poročajo, da je bolničarka Vilhelmina Flessa ustrelila dr. Ernesta Seitza, kirurga v Frankfurtu, radi neke pacijentke, ki je doktorja zasledovala z ljubavnimi nameni. r Velik monstre proces radJ od- pravljanja telasnega ploda. Sodišče v Neukölnu pri Berlinu je te dni iz- reklo razsodbo v velikem monstre- procesu, v katerem se je moralo za- govarjati nad 60 žen in deklet radi prepovedanega odpravljanja telesnega plodu. Okoli 40 obtoženk je sodišče obsodilo na težke kazni. Med obtožen- kami se nahaja tudi babica, ki se je pregrešila zoper zakon v nic'manj kot 350ih slučajih. r Marlnettijev proglfiS. Na dan obletnice fašistovskega pohoda na Rim so delili v Gornji Italiji letake, ki jih je sestavil znani futurist Marinetti. Le- taki so vsebovali med drugim: Stari Rimljani so premagali vse narode na zemlji, sedanja Italija je nepremagljiva. Brenner ni cilj, temveč izhodišče na sever. Zadnji Italijan je več vreden nego tisoč inozemcev. Italija ima mo- nopol vstvarjajočega genija in ga bo vedno imela. Vse iznajdbe so italijan- skega izvora. Zato mora vsak tujec s pravo spoštljivostjo stopiti na ita- lijanska tla. r Drzen vlom v Prag!. V Pragi je bilo pri belem dnevu vlomljeno v veliko trgovino draguljev tvrdke Ed. Riemer. Ob 13. uri je bila trgovina kakor po navadi zaprta. Nekoliko po- zneje je elegantno oblečen gospod od- prl zaklopna vrata in stopil v trgovino. Lastnikov znanec, ki je po naključju šel mimo, je telefonično vprašal dra- guljarja, ali je res poslal koga v trgo- vino. Riemer je to zanikal in pohitel takoj na lica mesta. Medtem pa je vlomilec že odšel in vrata s ponarejenim ključem zaprl. Preplašeni draguljar je lahko ugotovil samo to, da mu je tat odnesel draguljev in zlatnine v vred- nosti čez milijon KČ. r Strašen vlhar v perzljskem zalivu. Po zanesljivih vesteh iz Bah- reina je pri nekem katastrofalru m ne- urju v Perzijskem zalivu utonilo 450 iskalcev biserov. V bližini Pativa pa so padajoča dateljeva drevesa, ki jih je izrul vihar, pokončala 160 Ijudi. Dinar v Curiliu Sobota 14. nov. Pond. 16. nov. 9*20125 9 20 Devize v Zagrebu Sobota 14. novembra. Dunaj 7*965 Berlin 13'45 Milan 2*285—2'29 London 27395 New-York 5645 Praqa 1'6765 Curih 10895 Pond. 16. novembra: Pariz 2'26—2'30 London 272*97—274*97 New-York 56i45—56745 Milan 2*2633—2*2873 Praga 1*6657—1*6857 Dunaj 7*9125-80125 Berlin 13.386—13486 Curih 1085—1093 Brüssel 2*57—2*61 ___________________ (»Avala«.) Listnica. Žalec: Ker ste bili dopis prekli- cali, ga seveda nimamo več. Kaj stvarno, mirno in gospodarsko pisanega pa bi radi objavili. Prosimo! Zemperje \ iz pristne volne v vseh >> barvah Din 34*-, moderno ;/^ vzorčast Din 62'-. Ovijač '¦'¦'i^t bluza iz debele sive volne ¦:;j Din 76-, moderni telovnik -I Din 98'—, posebno fini iri 'Din 150'—, novomodna -Jpovršna volnena jopa -fDin 220'— prodaja vele- .* trgovina | R. STERMECKI, CELJE. | Kdor pride z vlakom < osebno kupovat, dobi na- ^^^^^.^ .i kupu primerno povrnitev ri;jv. . . .v j vožnje. Cenik zastonj. awsii^-.^^t^ÄiJl»* Trgovci engros cene. HifAntn/i jz vseh rudnihov FR. JOjT, CELJE, Aleksandroya ni i. Plačilo tudi na obroke. Doktor medicine išče 2a takoj lepo meblovano sobo s strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbc nanaslov: Dr.Petronič 3 hotel Evropa, soba St. 19. 1 IŠČEM jga& ^^ H3 ^> 8 hrano in oskirbo za dva dijaka v Celju. Naslov 2 v upravništvu »NOVE DOBE« 1 Skladiščnik specerijske ,'in barvne stroke se Išče za skorajšnji nastop. Cenj. ponudbe je nasloviti 2 na upravo lista pod šifro »Zanesljiv«. 1 Nekaj pomežnih delavk sprejme VILJEM BRAUNS, tovarna anilinskih barv; CELJE, KOCENOVA UL. 8. Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 127. Pupilarnova&*en in jawnokopisten denai»m zmviod ceBjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustttnovljena leta 1864. — Pod frttjnim državn/m n&dzorstvotn. V lastni palaci }px>i kolocLsrozna, VslhraiUliilčnlposllsefzvršnieJo najlralaiiliieje, Uitro lntoč- no. Ugodno obresiovanje. Pojasnlla in nnsveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad firon 25,000.000'-. Za branilne vloge jamöi raesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno močjo. Pozop I 3—2 Pozop ! Pravkar došli damski fini novi file klobuki (nakiteni) Din 100*— file klobuki za otrokc.............. M 58"— Izvršuje tudi popravila žametnih klobukov po ceni Din 50'— do 60*—. Franc Cerar, modes, Celje, Crosposka ulica 27, Papii?nica in ibiJbliotetta Celje, Ki?alja Petpa cesta priporoča pismeni papir izvrstne kvalitete v kasetah 50/50 Din 25' — » » » » » 25/25 Din 20-— zlata nallvna peresa (Goldfüllfeder), 14 karatno zlato, komad po Din 55'—, 65'— in 75*— papirnate servijete, snežnobele, 1000 komadov Din 90"— in razne druge v stroko spadajoče predmete po najnižji ceni. Kočijo lahko, enovprežno, v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na upravo pod »Kočija«. 2-1 SJn %m "w R Wl Krš{ prvovrstna novaruba,povsemzrela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, sušena mesa i masti Petrinje. Zastopstvo za Celje in okolico: R. Bunc in drug Celje. 12-4 Kartonažnega delavca (clelairko) sprejme VILJEM BRAUNS, tavarna anilinskih barv, CELJE, KOCENOVA UL. 8. Izšla Je Blasnikova UELIKil ORIlTIHa „INKRA" inclixstK>tjLi. kravat D. &eHiii2 St &omp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 44 Cenekonkurenčne! za nauadno leto 19Z6, ki ima 365 dni »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kme- tijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. BlBsniba naslcdniMh tisliarna h litograf icni züvoil L3UBL3AH9, BREG STEtf. IZ. Denar si prihranite Ie tedaj, ako kupite novo došlo angleSko in če&Sco bEago za damske obleke, kostume, pliše in velourje za plašče, kakor razne druge toaletne novosti v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Izbira velikal Kralja Petra cesta 5 Cene nizke! Delaj, nabiraj in hranil Marljivcst, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi lastni Dop stavb. in kreditni zadr.zom. zavezo v Gabcrju pri Ceiju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po_20 Din^ se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Iz nialega raste veüko! Kleparstvo, voöovodne inšta" ladje in staprava strelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcjcmaVsaddazgoraj omenjenih stroH Wor!udipopraVila Postrezba to en a. (enc zmernc. Solidna izVrsitcv. 401 100-67 Oglasuf ie! Dne 8. novesnbpa naznanjena prostovoljna dražba pohištva (kuhinja, spalna soba in soba za gospoda nekega odpuščenega uradnika) električni motor, gips ltd. se bo vršila šele v wedeljo, dne 22. novembra 1925 ob 2 uri popoldan. Tovarna za kamenino STRUPI & VASOLD, GOTOVLJE, postaja Žalec. V f liniliifllllA leP°» nioderno, obstoječe iz 3—4 sob, iščem \lIllllllllllllP za takoj proti najemnini od 1000-2000 Din. yHIHVVUHlV Ponudbe na upravo »NOVE DOBE« pod anBana—i! »MODERNO STANOVANJE«. Pozor, üpokojenci! Zameiijani stanovanjey obstojece iz 3 sob, kuhinje, verande, v najlepši okolici Celja, na razpo- lago vrt za zelenjavo, prilika za gojitev perutnine na veliko, — z lepim stanovanjem od 3 — 4 sob, ¦> kopalno sobo i. t. d. v mestu Ceiju proti mesečni odškodnini (razen najemnine) Din 600—1000. Resne ponudbe na upravništvo »Nove Dobe« pod »Stanovanje v mestu«. Drago Kral|9 ravnatelj Celjske posojilnice d. d. v Ceiju javlja imenom sorodstva, da je preminul njegov oče, oz. stari oče, in tast, gospod MARTIN fCRALJ, posEStnih y Starivasi pri Vidtnu v starosti 80 let. K zadnjemu počitku ga spremimo v torek, 17. t. m. dopoldne na župnijsko pokopališče na Vidmu. Bil je dober oče in skrben gospodar, naj mu bo lahka domača zemlja. Cclie-Videm, 16. novembra 1925. "Tiska in izdaja Zwcxna tiskarna. - Odgovorni so: za izdajatelja Paval Zabukošek, za tiskarno Milan Čet.na ; za redakcijo Vinko V. Gaberc. - Vsi v Ceiju.