Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za inozemslvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala jelole no vJugo-slavltl 80 Din, za Inozemslvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, veC|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlikem delu vršilca po IO Din □ Pri veCJem o naroČilu popusi
Izide ob 4 zjulraj
razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitar) e vi ulici št. 6 111 HoHoplsl se ne vraCa/o, netranldrana pisma st! ne spre/ema/o - Uredništva telefon it. 205«, upravništvo St. 2328
list sta slovenski narod
Uprava /e vKopltar/evl ul.it.a * Čekovni račun: Clultllana itev. I0.630 ln 10.349 xa 1 nserate, Sarn/crošt. 7563, Zagreb it. 39.011, Praga ln D una/ it. 24.797
Stanje in potrebe kmetijstva v Jugoslaviji.
Ekspoze poljedelskega ministra dr. Kulovca v narodni skupščini.
Belgrad, '26. marca. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je prijel v razpravo proračun kmetijskega ministrstva. Minister za kmetijstvo dr. Fran Kulovec je pri tej priliki podal obširen in izčrpen ekspoze o zadevah svojega resora. V tem ekspozeju je minis.er v glavnem izvajal:
Proračun kmetijskega ministrstva se je razvijal takole: leta 1924—25 je znašal Din 214 607.144, leta 1925-26 ravnotoliko, leta 1926-27 232,475.400 Din.
Predlog proračuna za letošnje leto je za to ministrstvo znašal 288,072.262 Din. Treba je pripomniti, da je ta vsota obremenjena še s tremi ustanovami, ki dosedaj niso obstajale v proračunu: ravnateljstvo za kmetijske kre-d te, tovarna za svilo m državna razredna loterija, katere celokupni izdatki znašajo Din 80,7376.726. Finančni odbor je zmanjšal ta znesek na 268,252.320 Din. Od te vsote odpade na kmetijstvo 122 266.084 Din, na ravnateljstvo za vode 65,249.510 Din.
POLJEDELSKA KRIZA.
Tako je stanje izdatkov kmetijskega ministrstva. Prilično jasno je, da so ti krediti zelo majhni in za velike naloge, ki čakajo naše kmetijstvo v državi, posebno sedaj, ko še nimamo razvitih samouprav, popolnoma nezrd stni, da bi mogli v isti meri zadovoljiti vse panoge kmetijstva, kakor je to v naši državi, poselmo v sedanjih neugodnih časih, potrebno. Kmetijstvu je potrebna nujna in izdatna pomoč. Treba je ustvariti vse pogoje za naprednejše gesprdarstvo in za mtenz.vnejše obdelovanje zemlje, da se na ta način država osvobodi težkih gospodarskih razmer, v katerih živimo. Sedaj že splošno prevladuje mnenje, da izvira splošna gospedarska kriza v glavnem iz poljedelske krize. Ni to kriza proizvajanja. niti izvoza kmetijskih pridelkov, nego je kriza nezadostne rentabilnosti kmetijskega proizva anja. Kupna moč kmeta se je v preteklem letu zmanjšala za približno 40 odstotkov. Kako neugodne posledice bo to imelo na razvoj industrije in obrtništva, lahko sluti vsakdo, ki ve. da tvori kmet ogromno več no našega prebivalstva. Ako smo prišli do tega prepričanja, potem moramo napraviti edino mogoč logičen sklep in ga izvesti, da je treba v naši državi predvsem voditi agrarno gospodarsko politiko. Vsaka carinska, trošarinska, železniško-iarifska protek-cijska politika, ki draži proizvajalne stroške agrarnih produktov, je v temelju napačna. V končnem rezultatu pa ogroža celokupno narodno gospodarstvo.
NAŠA GOSPODARSKA POLITIKA MORA BITI AGRARNA POLITIKA.
Da se politika prilagodi v tem zmislu, da se proizvajalni stroški kmeta razbremenijo, sem že napravil nekatere potrebne ukrepe. To je v soglasju z gospodarsko politiko sedanje vlade. V predloženem finančnem zakonu se nahaja nekaj ukrepov. Pri amande-mentih posebej zahtevam od narodne skupščine pooblastila, ki bodo v tem pogledu prinesla znatne olajšave in zmanjšanje proizvajalnih stroškov. Tako n. pr. smo med drugim predlagali uknitev trošarine na predmete, ki so za intenzivno proizvajanje nujno potrebni. Predložil som ukinitev carine več predmetov, ki so za kmetijstvo nujno potrebni. To se je žo izvršilo. Za druge se bo izvršilo v kratkem. Hadi ukin tve carine na galico se je proti meni razvila osebna časnikarska kampanja, ki so jo plačali kapitalistični krogi. Na to lahko odgovorim, da sem že izvršil sklepe vlade. Potrebno je, da se ukinejo carine na kmetijske stroje. To bi se bilo moralo že zdavnaj storiti. Velika napaka je, da se to ni storilo. Kot dokaz naj služi ugotovitev žalostnega dejstva, da je prišlo pri nas leta 1920 na hektar plodne zemlje samo 18.39 plugov vseh vrst, leta 1925 pa 18.45. V petih letih se je število plugov povečalo samo za 0.06 odstotkov. Vidimo torej, da se število plugov v naši državi skoraj nič ne povečuje. Že to ni dober znak. Zato bom skušal storiti vse mogoče in potrebno, da se doseže ali popolna ukinitev carine ali vsaj znatno znižanje za vse tiste potrebe, ki so s kmetijskim proizva trnjem v posredni ali neposredni zvezi. Kolikor nam je potrebna solidna industrija, toliko moramo tta drugi strani z vso resnostjo poudariti, da
se ne more od našega kmetijstva zahtevati, vsaj ne v sedanjem težkem gospodarskem položaju, da bi moralo ono nositi največje stroške za razvoj industrije. Naša država je predvsem kmetska in takšna bo še dolgo časa ostala. Zato se mora tudi naša gospodarska politika voditi v kmetijskem zmislu, če hočemo zadostiti splošnim gospodarskim interesom. Radi teh in drugih vzrokov, katere bom še omenil, je razlika v cenah med produkti, ki jih proizvaja kmetsko prebivalstvo, iu med tistimi, ki jih kupuje. Povečanih proizvajalnih 1 stroškov kmet ne more prevaliti na druge rame, ker mu cene narekuje svetovni trg.
KMETIJSKE ZBORNICE.
Na splošne gospodarske razmere kmetijstvo ne more toliko vplivati, kolikor bi z ozirom na svoje število moralo vplivati in kolikor v sorazmerju vplivajo po številu manjši stanovi, ker kmet nima stanovskega zastopstva, kakor ga imajo ostali stanovi. Del kmet-skega prebivalstva, in sicer majhen del, je organiziran v zadrugah, ki pomenjajo znatno samopomoč. Te organizacije, v katerih je v ! resnici organiziran naprednejši del kmetov, so samo zasebnepravnega značaja. Zato jim država ne pripisuje tiste važnosti, kakor jo zaslužijo. Kmetski stan nima javnopravne organi acije, ki bi v resnici zastopala celokupni kmetski stan in kot taka vplivala na gospodarsko življenje v državi in ščitila vse uprav-I ne interese stanu, ki ga zastopa. Mi še nimamo kmetijske zbornice, kakor jo ima trgovski, obrtni, delavski in ostali stanovi. Ker je ta ustanova odločilne važnosti za kmetsko pre-bivals vo, bom v najkrajšem času predložil narodni skupščini zakonski načrt o kmetijskih zbornicah. Ta zakonski načrt je že izdelan. Narodna skupščina bo v najkrajšem času imela priliko o njem sklepati.
POMANJKANJE KREDITOV.
Med vzroke kmetijske krize spada tudi pomanjkanje cenenega kTedita. Povsod se čuti, da za našega kmeta nimamo dobre kreditne organizacije. Žalostno dejstvo je, da jo v naši državi mnogo pokrajin, kjer morajo naši kmetje plačevati oderuške obresti za izposojene kredite. Te obresti znašajo 20, ponekod do 40 odstotkov! Teh oderuških posojil , kmetsko prebivalstvo nikakor ne more pre-! našati. Radi tega se je zadnja tri leta kmetsko ljudstvo splošno prezadolžilo. Ta prezadolži-tev prekaša v nekaterih krajih oelo piedvoj-no zadolžitev. Tem neprilikam v posameznih krajih je skušalo odpomoči zadružništvo, kateremu se je posrečilo pouekod oderuštvo omejiti, in sicer samo tam, kjer je iz lastnih sredstev moglo dati potrebne in cenene kredite. Vendar pa je kreditno zadružništvo še vse premalo razvito, deloma se samo nahaja v krizi. Da bi se tem raznim kmetskim ustanovam pomagalo do razvoja in do čim močnejše akcije med ljudstvom in da bi se našim kmetom istočasno pomagalo priti do cenejših kreditov, se je, kakor znano, sprejel zakon o kmetijskih kreditih. Prevzel som dolžnost, da spravim ta zakon v sklad z obstoječimi kmetijskimi združenji, da. bi se njihov vpliv med kmetski in ljudstvom čim hitreje čutil. Ko bonio to izpeljali — to se bo zgodilo v najkrajšem času — se bomo pobrigali, da se zakon čimprej izvede, ker se potreba po cenenih kreditih med ljudstvom vsepovsod zelo občuti. To je samo en del kreditnega vprašanja. Treba je pristopiti k reševanju problema razdolževanja kmetskih posestev s tem, da se prenesejo menični in slični dolgovi na dolgoročne hipotekame kredite. To je zelo težaven problem. Kljub temu se z njim ne sme več odlašati. Storiti se mora vse, kar je odvisno od mojega ministrstva, da se to vprašanje nepristransko prouči in zadovoljivo reši.
ZADRUŽNIŠTVO.
Moje ministrstvo bo istotako posvetilo največjo pozornost tudi vsem ostalim vrstam zadrug, posebno proizvajalnim zadrugam, ker se zaveda, da je zadružništvo v sedanjih razmerah najmočnejša opora kmetskemu ljudstvu. V kolikor ima ua razpolago sredstva, bo razvilo najživalmejšo propagando, dajalo iniciativo in podpore. Želeti je samo, da bi povsod prodrla zavest, da je treba to panogo
gospodarskega življenja na deželi čimbolj podpirati. Minister navaja primere, kako je v tem oziru v Avstriji iu drugih državah, kar je dokaz, po kateri poti moramo iti. Že danes prosi narodno skupščino, da vsaj pri sestavi prihodnjega proračuna posveti temu vprašanju več pozornosti in da v to svrho dovoli cene še kredite, kakor so v sedanjem proračunu.
UKREPI ZA ZBOLJŠANJE PROIZVAJANJA
Predvsem je treba z.boljšati in povečati proizvajanje. V to svrho moramo največ pozornosti posvetiti semenogojstvu in uvajati njegovo gojenje. Raditega sem odločil, da se vzorna državna posestva pretvorijo v seme-nogojsko postaje. Na teh se lx) v bodoče vršila selekcija semen najbolj izrazitih gojenj, ki so v dotičnem kraju zastopana. Na ta način se bo polagoma odpravilo nabavljanje semen iz tujne. Pri nas je pet takih vzornih državnih posestev, ki so tako razdeljena, da pride na vsako večjo pokrajino po eno.
V najožji zvezi z vprašanjem zboljšanja proizvajanja je problem gospodarske službe med ljudstvom. Ekonomi hi ne smeli biti navadni birokrati, marveč samo voditelji raznih nasadov, bi morali med ljudstvo uvajati napredno kmetovanje, stroje, uvajati uporabo umetnesra gnojila, zadružništvo, boljšega semena in uaprednega gnojenja sploh.
NALOGE SAMOUPRAV.
Po zakonu o oblastnih in okrajnih samoupravah spada predvsem v delokrog teh samouprav skrb za napredek kmetijstva. Z oži-votvoritv jo oblastnih samouprav namerava ministrstvo preosnovati kmetijsko službo. Pri tem se ozira na važnost samouprav glede kmetijskega napredka. Vlada zahteva od narodne skupščine pooblastilo, da prenese del svojih poslov na samoupravo. V prvi vrsti prihaja tukaj v poštev kmetijsko ministrstvo. Po sprejetju proračuna bom ta pooblastila takoj izvršil. Od kmetijskega ministrstva se pričakujejo ne samo iniciative, nego tudi materialna sredstva za napredek vseh kmetijskih panog. Želeti bi bilo. ali vsaj stremeti bi se moralo za tem, da pride iniciativa za razvoj kmetijstva in sredstva za njegov napredek od ljudstva, od njegovih samoupravnih ustanov. Potem se ne bo samo razbremenil proračun ministrstva, marveč se bodo dali doseči tudi drugi uspehi. Da je to mogoče doseči, so najboljši primer predvojne samouprave v pre-čanskih k raj ili.
KMETIJSKE ŠOLE.
Ko govorim o zboljšanju kmetijskega proizvajanja, moram naglasiti, da potrebujemo za to več kmetijskih šol, in sicer za kmeta samega, ki se bo lahko potem s to izobrazbo okoristil na svojem posestvu. Število kmetijskih šol, posebno nižjih, je tako majhno, da pride skoraj na vsakega pol milijona prebivalstva po ena šola. Naše kmetijsko šolstvo stoji zelo slabo. Tudi tukaj bi bila dolžnost samoupravnih teles, da začno z ustanavljanjem kmetijskih šol. Če hočemo v resnici doseči napredek gospodarstva in vseh panog kmetijstva potem moramo skrbeti za to, da bomo imeli v vsakem večjem okraju vsaj po eno kmetijsko šolo. Glasen memento za potrebo strokovne izobrazbe je dejstvo, da naša kli-matično in zemljepisno ugodno ležeča država prideluje povprečno na hektar zemlje samo 8 kvintalov, medtem ko pridelajo na Danskem
27.8,	v Bplgiji 23.6, v Angliji 21, v Nemčiji 19.6, v Franciji 13, v Avstriji 12.8, v Mažarski
11.9,	v Italiji 9.6 kvintalov. Tipičen znak za stanje naše države je nadalje nenavadno visoko število najenostavnejših plugov, velika površina neobdelane in nerodovitne zemlje. Vse to dokazuje, da se nahajamo šele v povojih razvoja od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju. Zato mora država posvetiti čim več pozornosti kmetijstvu Ln kmetijskemu ministrstvu. Če se nam bo posrečilo zboljšati naše kmetijstvo, bomo povečali proizvajanje.
Nadalje so nam potrebne naj rentabilne jše vrste proizvajanja. Za primer navajam, da sem se v poslednjem času bavil i.n skrbel u\ proizvajanj« kvalitetnega hmelja. V kolikor ' se ministrstvo briga za to vrsto gojenja, bi lahko ravnotako podpiralo tudi gojenje osta-' lih trgovskih in industrijskih bilk, - -
ŽIVINOREJA.
Ministrstvo mora vso pozornost posvetiti živinoreji. Statistika poslednjih let dokazuje, da svetovna konkurenca mnogo Irolj ogroča naše žito na svetovnem trgu, kakor našo živinorejo. Zato moramo več pozornosti posvetiti kvantitativnemu, še bolj pa kvalitativnemu napredku živinoreje. Mi smo tudi kvantitativno zelo zaostali. Na 1000 oseb prihaja 444 goved, na tisoč, ha pa 661, vštevši tudi konje. Ako se oziramo na statistiko g!ede števila goved na 1000 ha, smo med trinajstimi evropskimi državami na predzadnjem mestu. To dejstvo dovolj jasno kaže, da bi mogla živinoreja napredovati vsaj za polovico, če ne za dve tretjini, če bi začeli z intenzivnejšo živinorejo. Živinorejo moramo predvsem dvigniti kvalitativno. Tu imajo oblastne in okrajno samouprave z državno podporo velike naloge. Treba iti dalje po poti, ki sta jo nastopili zagrebška in osiješka oblast, deloma tudi mariborska in ljubljanska, kjer so se kmetje združili v živinorejsko zadrugo za kvalitativno zboljšanje živinoreje- Posamezne zadruge so se združile v zveze, ki sistematično in stro-kovnjaško skrbijo za kvalitativno zboljšanje živinoreje. Dosegli so se lepi uspehi. Take ustanove moramo dobiti v vseh oblasteh in jih bodo morale podpirati država, oblasti, okraji, pa morda tudi občine. Na ta način bomo v kratkem dosegli lepe uspehe. V najkrajšem času bom sklical anketo zadrug in oblasti, da se zedinimo na skupno stališče iu skupen vir sredstev. V to svrho se 1к> pritegnila v pretežni meri tudi državna veterinarska služba.
MELIORACIJE.
Med najaktualnejša vprašanja v naši državi spada vprašanje melioracij in ameliora-cije zemlje. Tisoči in tisoči hektarov zemlje so nerodovitni, ker se ne meliorirajo. Ako bi sc melioracijska dela izvrševala, bi se lahko doprinos žetve in število živine povečalo vsaj za tretjino. Za ta del je potreba mnogo kapitala, ki pa v celoti ne more več pasli v breme državnega proračuna. Po vzorcu ostalih držav se mora prispevek države, samouprav in interesentov urediti s posebnim melioracijskim zakonom. Delo sedanjih vodnih zadrug se onemogočuje s tem, ker ne morejo dobiti potrebnih kreditov. Zato je nujno potrebno najeti za ta melioracijska dela posojilo. Ministrstvu se je posrečilo dobiti za vodne zadruge v Vojvodini 60 milijonov. Že dosedaj iu še naprej si bo prizadevalo najeti veliko posojilo v to svrho v inozemstvu. Dasiravno je mnogo težav, vendar je minister prepričan, da se bo posojilo najelo. Težave je treba v interesu velikih stvari prebresti.
V zvezi z melioracijami zahtevam v aman-dementih 26 milijonov za uravnavo velikih rek za najnujnejša in najpotrebnejša dela. Veliki krediti so potrebni za vzdrževanje, še večji pa za sistematično uravnavo vodnih tokov. Ta dela bi se morala izvršiti na račun rednih kreditov.
Delo na hudournikih je v mnogih krajih povsem novo- V drugih krajih so se ta dela izvršila z ozirom na posebne zakone o uravnavi hudournikov. To je zelo važno vprašanje. V nekaterih krajih so se pripetile velike katastrofe ker se več let ni ali pa le malo delalo. V to svrho je že izdelan zakonski načrt za ureditev hudournikov, ki bo odredil, koliko mora država za ta dela prispevati.
Končno omenja še potrebe, ki se občutijo glede pitne vode v mnogih krajih. Država samo subvencionira in vodi tehnična dela. Stroške pa morajo nositi dotične ol>čine.
Minister izjavlja, da so v glavnem ravnateljstvu za vode izdelani sledeči zakonski načrti: 1. zakonski načrt o izkoriščanju vodnih sil; 2. zakonski načrt o melioracijskih kreditih; 3. zakonski načrt o preskrbi s pitno vodo; 4. zakonski načrt o ureditvi hudournikov.
VAŽNOST KMETIJSTVA ZA ZUNANJO TRGOVINO.
Odločilne važnosti za naše kmetijstvo so trgovinsko pogodbe, ki se bodo v bližnji bodočnosti sklenile s sosednimi državami. Ministrstvo je sklenilo, da ga bodo pri naši delegaciji zastopali strokovnjaki, ki morajo ščitili življenjske interese našega gospodarstva. Na to se je treba ozirati z ozirom na vlogo ln
značaj našega kmetijstva in sploh kmetijskega proizvajanja v naši zunanjetrgovinski politiki. Kmetijski in živinorejski proizvodi predstavljajo več kot polovico izvoza. Če dodamo temu še proizvode gospodarske in kmetijske industrije, znaša delež kmetijstva v izvozni trgovini preko 80% celokupne vrednosti našega izvoza.
Naša kupna moč na svetovnem trgu sloni edino na niaišem kmetijstvu, ki je edina proizvajalna panoga našega gospodarstva. Čim intenzivnejše, racionalnejše in aktivnejše bo naše kmetijstvo, temvečja bo naša kupna moč, tem ak ivnejša bo naša plačilna bilanca in solidnejša bilanca razmer.
Ako napravimo iz tega dejstva logičen sklep, mora naša državna uprava posvetiti vso sikrb napredku in spopolnitvi edino aktivne panoge našega gospodarstva — kmetijstvu. Iz proračuna kmetijskega ministrstva ne moremo sklepati na zadostno važnost našega kmetijstva, in za naše splošno državno 1n narodno gospodarstvo- Če pogledamo letošnji proračun tega ministrstva, ne moremo reči, da bi se bile zadosti vpoštevale ogromne naloge, ki se stavljijo modernemu in dovršenemu kmetijstvu. Ta nedostatek se je skušal vsaj malo popraviti z amandementi v sporaz-
umu s finančnim ministrom. Zmanjšanje kredita i ajbolj občutijo strokovni nosdtelji kmetijskega napredka, katerih je premalo v naši drživi. Ponovno moramo nagieeltl, da je kmetij ' o vir naše gospodarske in finančne moči.
Jaz osebno se s tem stanjem proračuna ne morem xadovoljiti in mislim, da ni to v interesu raztoja in napredka naše najvažnejše gospodarske panoge — kmetijstva. Ker sem to stanje že našel, prosim narodno skupščino, da ta že itak premajhen proračun dalje ne zmanjkuje in da ga sprejme.
Dr. Kulovec je žel za svoja izvajanja prisrčne ovacre in buren aplavz. Splošno ee priznava, da je bil ekspoze g. ministra dr. Ku-lo\ca objektiven in temeljit ter eden najboljših. kar smo jih dosedaj slišali v zbornici.
Nato se je pričela debata, h kateri se je prijavilo 32 govornikov, ki so govorili večinoma prazne govore. Zanimivo je, da skoro noben govornik ni napadal ministra. Večina je še i/ržžala zadovoljstvo nad delom tega ministra in njegovim ekspozejem. Seja je trajala dopoldne, popoldne in globoko v noč. Vladna večina je sprejela proračun kmetijskega ministrstva.
Vlada za pravočasno sprejetje proračuna.
Belgrad, 26. marca. (Izv.) Po poslovniku se mora proračunska debata končati v šestdesetih dneh. Danes je minil 45 dan. V poslednjih petnajstih dneh se mora razdeliti delo tako, da se more debata pravočasno končati. Z ozirom na to je predsednik narodne skupščine danes popoldne sklical sejo voditeljev parlamentarnih skupin, na kateri je predsednik predlagal, da se sporazumejo za razporeditev preostalih ministrstev na pet dni, ki še preostanejo do 1. aprila.
Seji sta prisostvovala tudi predsednik finančnega odbora in finančni minister. Zastopniki opozicije, posebno samostojni demokrati so bili odločno proti takemu sporazumu- Z ozirom na to je predsednik prosil predsednika vlade, da da izjavo. Predsednik vlade je
{>o kratkem posvelo\anju z zastopnikoma radikalnega in Jugoslovanskega kluba ter finančnega ministra izjavil in sporočil tozadevni odgovor predsedniku narodne skupščine, da sta on, kakor celokupna vlada na stališču, da se mora proračun brez nadaljnjega sprejeti do 1. aprila, to je v noči 31. marca. Nato je opozicija izjavila, da ne pristane na to. Z ozirom na to ni prišlo do sporazuma, marveč se je med opozicijo ponovno pojavil pokret, da se prijavlja čimveč govornikov, da bi se na ta način onemogočilo pravilno glasovanje in sprejetje proračuna.
Vlada bo proti tem nameram storila vse potrebno, da se dela za pravilno in pravočasna dovršitev tega za državo važnega dela.
Spor zaradi Albaniie.
ANKETNO VPRAŠANJE.
Pariz. 26. marca. Polslužbena vest javlja, da sta se Francija in Anglija glede sestave preiskovalne komisije končno sporazumeli. Komisija naj se sestavi iz francoskih, angleških in nemških častnikov, ki naj jih imenujejo dotične vlade. Jugoslavija in Italija pa naj imata pravico, da imenujeta svoje opazovalce, ki bi pri ugotovitvah preiskave ne sodelovali. — V tukajšnjih italijanskih krogih izjavljajo, da Italija še ni prejela nikakih ofi-cijelnih predlogov velesil glede rešitve spora.
Beriin. 26. marca. V tukajšnjih merodaj-nih krogih izjavljajo, da je nemški zunanji urad prejel doslej od angleške strani le vprašanje, ako bi Nemčija pritrdila sestavi posebne verifikacijske komisije in ako bi hotela v njej sodelovati. Zaenkrat vprašanje glede sestave komisije sploh še ni zrelo, ker se jugoslovanska in italijanska vlada še nista izjavili, ako sta s tako komisijo zadovoljni.
IZREDNO SKLICANJE DELAVSKE INTER-NACIONALE.
Pariz, 26. marca. Uprava socialistične stranke je včeraj na svoji seji pod predsedstvom Renaudela sklenila, da se obrne na izvršilni odbor Delavske internacionale z zahtevo, da se spričo italijansko-jugoslovanske-ga konflikta skliče izredno zborovanje dne 2. avgusta v Bruselj.
ODMEVI V INOZEMSTVU.
Toulonški »Télégramme« z dne 23. t. m. objavlja na uvodnem mestu obširno poročilo svojega jugoslovanskega dopisnika dr. P. Zri-noviéa, kateremu je napisal grob Begouen naslednji uvod: Objavljamo zelo zanimivo pismo našega jugoslovanskega dopisnika, ki smo ga prejeli par dni prej, nego je Italija sprožila italijansko vprašanje. Naši bralci si bodo mogli predstaviti resnično razpoloženje, ki preveva v sedanji uri naše jugoslovanske prijatelje.
Spričo splošne želje po miru in posebno spričo spravljivega du ha, ki vlada v Belgradu, je upati, da bodo v Rimu razumeli, da se ni igrati z ognjem. Ravnanje Consulte je čudno podobno ravnanju Ballplatza 1. 1914., ko je Avstrija naslovila na Srbijo analogne očitke kakor volk proti jagnjetu. Toda tedaj še ni bilo Društva narodov. Sedaj, ko ga imamo, se nam zdi, da je njegova dolžnost, da posreduje. Očividno bo njegova naloga kočljiva, tembolj ker je bil tiranski pakt, izvor vsega zla, podpisan izven njega. Toda ravno v takih slučajih mora zagotoviti mir in se upreti muham nevarnega imperijalizma.
Ne sme se pozabiti, da jugoslovanska meja ni zavarovana in da je Ljubljana izpostavljena ognju italijanskih topov, kakor je bil leta 1914. Belgrad izpostavljen avstrijskim topovom. Najmanjši pripetljaj more imeti v tem trenotku najtežje posledice.
Vemo, da bo francoska vlada krepko posredovala v prilog miru. Toda ali se more računati na sodelovanje ostalih velesil.
Auguste Gauvain priobči je v »Journal des Débats' nadaljnje članke o albanskem
vprašanju. V članku z dne 24, t. m. prihaja do zaključka, da se mora — ako se že hoče izogniti Društvu narodov — sklicati vsaj po-slaniška konferenca, kateri se pač ne more odrekati kompetence, da interpretira svojo odločbo iz leta 1921. V uvodniku z dne 25. t. m. navaja g. Gauvain rimski »Impero«, ki piše:
»Če bo Jugoslavija vstrajala v svojem sedanjem izzivalnem ravnanju, bomb smatrali vojno proti njej mi in z nami ostala Evropa kot eno izmed tistih kolonijalnih vojn, ki jih morajo velesile zelo velikokrat voditi, ne da bi se svet zmenil zanje.« Temu dodaja g. Gauvain: To je od besede do besede isto, kar je leta 1914. pisala »Reichspost«, To je dvojna teza o kazenski ekspediciji in lokalizaciji konflikta. Toda »kolonijalna« vojna Avstro-Ogrske leta 1914. ni potekla ob splošni indi-ferentnosti; tisti, ki je izginil, je bila habsburška monarhija sama. Ali »Tmpero« res misli, da bi bil italijanski napad na Jugoslavijo le kratka ekspedicija brez odmeva v ostalem svetu? Ali je prepričan, da je italijansko ljudstvo pripravljeno vreči se v tako avanturo? Mi smo nasprotno prepričani, da italijanski narod po veliki večini nikakor ne želi vojaške okupacije Albanije in še manj Jugoslavije. Reklo se je, da bi ne bilo svetovne vojne, ako bi bili imeli leta 1914. Društvo narodov. Odgovorni evropski državniki naj se sedaj spomnijo na to. — Italijanska demarša — nadaljuje Gauvain — nam odkriva trajno nevarnost. Režim Ahmeda Zogu j a je ogrožen odznotraj in ne odzunaj. Ahmed Zogu že več tednov ne gre iz svoje palače iz strahu, da bi ga umorili. Albanske finance so kljub nedavnemu italijanskemu posojilu v najobupnej-šem stanju. Treba bo naložiti nove davke. Nezadovoljnost v Albaniji bo rastla in Ahmedu sovražni rodovi se bodo vedno živahneje gibali. Ali bo g. Mussolini potem zopet vrgel odgovornost na Jugoslavijo? Ali bo zasedel Skader in Valono? Potem se liodo Albanci po svojem vekovnem običaju sami dvignili in začeli svojo vojno iz zased. Ves Balkan in vsa Evropa bo v nevarnosti, da se zaplete v boj. Kaj bo imela Italija od tega? — Treba je, zaključuje g. Gauvain, da se današnji italijan-sko-jugoslovanski spor, ki ga je povzročila Italija s svojo noto čim preje reši. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da se bo moralo albansko vprašanje prej ali slej v celoti rešiti, a to se bo moglo na miroljuben način zgoditi samo pred Društvom narodov.
»Mat'n« piše: Velika Britanija soglaša z nami, da je treba sitvar hitro končati; toda italijanski poslanik po novih instrukcijah ki jih je prejel iz Rima, ne kaže vel'ke želje po anketni komisiji na licu mes'a. London in Pariz razpravljata sedaj o sredstvu, ki naj bi zadovoljil obe državi: Ital'jo, ki želi, da se stvar enostavno zbriše, in Jugoslavijo, ki hoče, da se stvar popolnoma razjasni in če treba, predloži Društvu narodov.
Londonski listi pišejo optimistično glede rešitve sedanjega spora, naglašajo pa. da s tem albansko vprašanje ne bo spravljeno s I sveta.
Kaj se pripravlja v Albaniji?
Belgrad, 26. marca. Potniki iz Albanije pripovedujejo, da je ozračje v Albaniji polno negotovosti. Opaža se živahno delo italijanskih agitatorjev. Ahmed Zogu in njegov režim sta po splošnem mnenju kljub vsej podpori Italije tako slaba, da ju odnese prvi veter. Zelo je verjetno, da pride že v kratkem do važnih iz-prememb.
Francosko - ruska pogajanja.
Pariz, 26. marca. Sovjetski zastopniki so predložili sledeče predloge: Rusija plača na račun starih dolgov po 55 milijonov zlatih frankov tekom 62 let; Francija zajamči Rusiji novo posojilo; Rusija odklanja posebno odškodnino za nacijonalivirana francoska posestva v Rusiji; stvar bi se morala združiti z odplačilom ostalih dolgov. Od francoske strani se zahtevajo anuitete po 80 milijonov frankov; enako se ne smatrata kot sprejemljiva ostala dva predloga. Vendar se pogajanja nadaljujejo.
Težki izgredi prot' tujcem na Kitajskem.
v šanghaj, 25. marca. (Izv.) Ker so se ponovno pričele sovražnosti proti tujcem v vsej zgornji dolini Yangcekianga, stoje v Hankovu in Sunkiangu pripravljeni angleški rušilci, da bodo v slučaju nevarnosti vzeli na krov svoje državljane. Pri Šaminu gradi oddelek angleške vojske žične ovire. Angleškega generalnega konzula v Nankingu so težko ranjenega rešili na krov ladje »Emerald«. Podpredsednik univerze v Nankingu je bil ubit. Angleški parnik »Wenchow« je iz Činkianga pripeljal 20 ameriških misijonarjev. Kitajci so obstreljevali njih hiše in jih pozneje popolnoma oplenili.
Poskus kantonskih čet, da izpraznijo kitajsko predmestje Čupaj, je samo deloma uspel. V mednarodni del mesta so danes dospele tudi regularne kantonske čete. General Paičungsi je z oboroženim oddelkom prispel v mesto, da obišče razna tuja konzularna zastopstva. Pustili so preko meje samo polovico vojakov. Obisk;;I je tudi sovjetskega zastopnika.
v Šanghaj, 26. marca. (Izv.) Nacionalisti so včeraj napadli poslopja inozemcev in jih zažgali. Vse konzulate so oplenili in zlorabljali žene. Listi poročajo, da je bilo pri bombardiranju 100 angleških in ameriških vojakov ranjenih, 22 pa ubitih.
v London, 26. marca. (Izv.) »Daily news« poroča iz Šanghaja, da so kantonski vojaki preoblečeni v civilu hoteli udreti v francoske koncesije; francoske čete so jih razorožile in aretirale. Reuter poroča, da sta severni in južni poveljnik izrazila željo, da se glede Nan-kinga doseže prijateljski sporazum.
v Šanghaj, 26. marca. (Izv.) Bivši tajnik predsednika kitajske republike, Kvotalgi, je imenovan za nacionalističnega komisarja za zunanje zadeve v Šanghaju. V mesto je prispelo danes 150 beguncev iz notranjosti Kitajske. General Čangcolin skuša doseči z zmernim krilom kantonske stranke premirje în pričeti nato pogajanja za sklenitev miru. — Nemiri ob zgornjem Yangcekiangu so čezdalje večji. Nacionalistični poveljnik mesto Kiukiang je glede zaščite inozemcev dal nepovoljen odgovor, radi česar so mu angleške oblasti sporočile, da si pridržujejo proste roke radi zaščite svojih državljanov. Odpravljanje misijonarjev, žena in otrok se izvršuje z vso naglico. Kantonski zunanji minister Čen je obvestil vojaške oblasti v Nankingu, da naj poskušajo na vsak način doseči, da se mesto izprazni brez zaprek.
ZBOROVANJE OSREDNJEGA ODBORA ZDRUŽENJA SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV.
Belgrad, 26. marca. (Izv ) Osrednji odbor Združenja srednješolskih profesorjev ima danes in jutri v Belgradu zborovanje. Odbor se je bavil z novim predlogom srednješolskega zakona. Jutri se bodo obravnavale notranje društvene zadeve.
MADJARSKI POSLANIK PRI KRALJU.
Belgrad, 26. marca. (Izv.) Novoimenovani madjarski poslanik Forster je bil danes sprejet od kralja v svečani avdienci. Pri tej priliki je imel prisrčen nagovor, kateremu je sledil odgovor. O tem se bo v ponedeljek izdalo uradno poročilo.
BODRERO BO ODPOKLICAN.
Belgrad, 26. marca. (Izv.) Zunanji minister je danes sprejel italijanskega poslanika Bodrera. V tukajšnji javnosti se na ves incident že gleda bolj mirno. V diplomatskih krogih se smatra, da je incident povzročil tukajšnji italijanski poslanik Bodrero sam. Cn je pri Mussoliniju zelo zgubil na ugledu. S poročili, ki so povzročila Ia incident, si je hotel pridobiti izgubljene simpatije. Z ozirom na popolen fiasko njegove akcije se misli, da bo Bodrero v najkrajšem času odpoklican.
PROSLAVA 0SEMLETNICE FAŠIZMA.
v Rim, 26. marca. (Izv.) Jutri se bo po vsej Italiji na najslovesnejši način praznovala osemletnica ustanovitve fašja. Ta dan bo spre-I jetih na novo 80.000 mladeničev v fašistovsko milico. Vsak bo dobil izkaznico in puško. I Mussolini je razposlal ob tej priliki na vre
fašje okrožnico, v kateri pravi: Minilo je 8 let odkar so vstale v Italiji borbene falange fašistov. V marcu 1922. so se čete dvignile proti nahujskanim izdajalskim masam in oktobra je postala armada miličnikov zmagovita pc težkih bojih in krvavih žrtvah. — Danes pa predstavlja že celo armado. Miličniki! Na dan tega slavija vam režim na svečan način izroča izkaznico in puško kot znaka zvestobe in naše moči- Smatrajte pripadnost k fašizmu kol veliko čast. Z razvitim prtftorom korakajte novemu rodu nasproti. Proti staremu svetli ki smo ga mi uničili uaj zraste nov rod, sve? kakor zarja.
ITALIJANSKI PROTEST PRI DRUŠTVU NARODOV.
Ženeva, 26. marca. Italijanski podtajnik Društva narodov markiz Paoluzzi di Cialbolc je izročil tajništvu Društva narodov protestne noto italijanske vlade proti političnemu delovanju g. Topaloviča, člana mednarodnega de lovnega urada. (G. Topalović je bil na nedavnem socialističnem delavskem kongresu ; dosegel, da se je vršila razprava o italijanskih j spletkah na Balkanu in tiranskem paktu; kongres je sprejel ostro resolucijo proti imperija lističnim težnjam italijanskega fašizma.)
Jutrovci kot zaščitniki trgov-stva in obrtništva.
Jutrovci so uvedli znano preganjanje tr-: govcev in obrtnikov in najuglednejše člane te : ga stanu postavili na sramotni oder.
Jutrovci so uveljavili proti trgovcem in obrtnikom nadelo, da so ti ljudje fijakerski konji, ki jim je treba le biča, pa teko.
Jutrovci so z goljufijami in sleparijami | onemogočili redno ter pravilno izvolitev pred. stavništva v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Jutrovci so pri zadnjih volitvah v zbornico postavili kandidate brez vsakega ozira na kategorije, zlasti v trgovskem in obrtneir odseku.
Jutrovci so s tem pri zadnjih volitvah sami dokazali, da so jim volivne kategorije služile zgolj za volivno geometrijo, s katero ho čejo vladati s par sto glasovi prve kategorije nad 18.000 obrtniki četrte kategorije.
Sedaj, ko se ta jutrovska geometrija maje, jutrovci hujskajo z lažmi. Prva laž je, da je g. Ogrin komisar. To ni res. Vsak obrtnik ve, da je komisar čisto nekdo drugi, ki ima z SLS toliko zveze kot »Jutro«. Druga laž je, da je g. Ogrin nadzornik stavbenih del pri zbornici. Vsakdo ve, da gradbo vodi in nadzoruje najodličnejši slovenski arhitekt, kar jih sploh imamo.
Glede konj nam ni znano, morda je re.« tudi kak Ogrinov med njimi, vemo pa prav dobro, da so Turkovi konji vozili za mestni magistrat ves čas, ko je bil g. Turk gerent. Turkovi konji vozijo še danes. Mi se nad tem nismo spodtikali do sedaj, če se pa moramo s tem baviti, gre zasluga »Jutru«.
Jutrovci in ljubljanska borza.
Ugotovili smo, da so pristaši SDS v slučaju ljubljanske borze brez ugovora pristali na skupno listo, potem pa postavili proti nje; svoje kandidate. S tem se je vnesel na borze polit.čen boj.
Ugotovili smo, da je bila ljubljanska borza pasivna, dokler so jo imeli jutrovci v rokah, sedaj je aktivna.
Ugotovili smo, da je imela SDS že ope-tovano trgovinsko ministrstvo v svojih rokah, pa za borzo ni nič storila.
Ugotovili smo, da je dr. Spaho že dovolil ljubljanski borzi trgovino z valutami, režim, v katerem je sedel dr. Žerjav, pa je ta odlok kasiral.
To so dejstva.
Na ta dejstva odgovarja »Jutro« s klerikalnimi škapulirji na ljubljanski borzi. Proti norcem in zlobnežem se zastonj boriš.
SDS in bolnice.
Pod režimom PPZ so metali bolnike na cesto. Pod tistim režimom so naše bolnice propadle in padle tako globoko, da jim jc težko pomagati na noge.
Pod RR režimom se je sklenilo, da se zdravniški praktikanci reducirajo. Pod RR režimom se je ta sklep že izvršil.
»lutro« napada vsled tega SLS.
SOVJETSKI CAR.
Okoli »carja Kirila« v Koburgu je zbrana le manjša skupina ruskih legitimistov. Smatrajo ga za pretendenta kot zastopnika najstarejše veje Romanovih. Ostali monarhisti ne morejo oprostiti Cirilu, da je leta 1917 prvi prisegel na rdečo zastavo komaj proglašene republike pod Kerenskim. Zdaj pa je natisnil car Kiril v nemških listih svoj »Moj načrt.? katerega smo na kratko že omenili.
Kiril se smatra kot — Ljeninov naslednik. To je predvsem kamenček v vrtec njegovega tekmeca Nikolaja Nikolajeviča, ki baje hoče odvzeti kmetom razdeljena velepoeeetva. To bi izzvalo kmečki punt. Razen tega je Nikolaj Nikolajevič slep častilec evropske državnosti in ta ni za Rusijo. Ciril je za ohranitev sovjetskega sistema in bo le nadomestil s svojo osebo mnogočlanski »Politični Biro Husija bo »sovjetsko carstvo«. Nekdanje gra ščake pa bo nagradil duhoviti car z. novimi posestvi — v Sibiriji iu Turkestanu
Л Kako so radikali pulijo za g. Pribičeviča, da bi prišel v vlado, o čemer ve »Jutro« vsak dan toliko sen-acionaluega povedati, doka uje tudi kritika belgrajske »Samouprave« h Pribičevičevemu zunanjepolitičnemu govoru v narodni skupščini, kjer med drugim pravi: »V njegovem govoru gledamo mi spenjanje na prste enega politika, ki se je trudil, da bi vsaj z dolžino svojega govora izgledal večji nego je v resnici; in to je bil čisto gotovo tudi račuu g. Pribičeviča, da bi z dolgostjo govora i m pou irai uepoučenim masam. Amnak težko, da bo koga mogel prevarati...« — Ta ocena g. Pribičeviča od glavnega glasila radikalne stranke je vsekakor v dlvnem soglasju z jutrovskimi vestmi, češ, da ponujajo radikali g. Pribičeviču celo portfelj ministra za zunanje zadeve!
A Taktika. V debati o proračunu gradbenega m nistrstva so govorili proti tudi trije radičevski poslanci; zravfen pa so se vsi opravičevali pri ministru Sernecu, češ, da ne glasujejo proti njemu, ampak samo zato, ker nimajo zaupanja v sedanjo vlado. — Razumemo, razumemo. Saj je na primer tudi samostojni demokrat v skupščini nastopil proti temu, da -e prometni minister general, drugače pa je SDS vedno imela največje simpatije za generale in se je včasih po svojem časopisju selo vnemnla za vojaško diktaturo, da bi se na ta način brže. ustrahovali vsi notranji sovražniki države, klerikalci, separatisti etc., in je seveda tudi generala kot prometnega ministra prvi brzojavno pozdravil iz Ljubljane odličen SDS-ar g. Mohorič. Vse taktika!
Д Penzije. V belgrajskem »Vremenu« pripoveduje neki bivši visok državni uradnik tole: Pred kakimi 20 leti sem bil gledališki ravnatelj. Neko": sem napravil s svojo trupo turnejo po Vojvodini in prišel tudi v neko bogaie šo vas. Pred predstavo je prišel k meni mlad človek in me milo prosil, naj ga pustim v dvorano brez vstopnice. Jaz sem mu dovolil. Po-neje se je tudi on posvetil umetnosti na sodih, pravzaprav na deskah. On je rastel, jaz sem se pa staral, menjajoč vse mogoče položaje višjih državnih poklicev. Šla sva po svojih potih dolgo in dolgo, dokler se nisva na .fdn'e srečala v einovniškem zakonu, jaz kot staro-razvrščenec, on pa kot ukazni novinec. In /daj sva oba penzijonerja. Razlika je samo v tem, da dobivam jaz 2000 Din penzije, on pa tri... Ako je v vsej tej veseli stvari nekaj, kar me more zaboleti — končuje ta stari državni uslužbenec svojo povest — je to samo ena nesrečna slučajnost: da nimam jaz vsaj njegove mladosti, magari tudi s to mojo iako širokogrudno mi odmerjeno pen-zijo. — No, da, to so vse dobrote tistega uradniškega vakona, s katerim se SDS vedno tako baba. in je »Jutro« zagnalo takšen krik proti klerikalni vladi, ki hoče vsaj nekatere pomanjkljivosti tega zakona zboljšati.
Д Vesela obsmrtnica. Moskovska Pravda prinaša zapisnik, ki ga je priobčil kavkašk-list »Zarja Vostoka«, o slavnostnem zboru v vasi Kačačkuta povodom tretje obletnice Lje-ninove smrti. Naštevši natančno vse navzoče, navaja zapisnik nato pod rubriko »Sklepi« sledeče: Zbor je veselo slavil tretjo obletnico smrti tovariša Ljenina z halalajko in bobnom. BaVa:ko sta igraia: Kamsar Davijan in Vah-tan Galustan. Pri bobnu: Arzumjaji Ter-Ale-Kjan. — »Pravda* pristavlja k temu resigni-rano, češ, smejati se tu ni prav nič, a tudi za žalovanje ni vzroka, saj prosveta med ljudstvom, čeprav počasi, vendarle napreduje. — Oči vidno!
ŠPANSKI KRALJ OKREVAL.
v Madrid, 26. marca. (Izv.) Primo de Rivera je danes dopoldne obiskal kralja. Kralj je sedaj ozdravil v toliko, da je že pričel s svojim običajnim delom. Upa, da mu liodo v kratkem zdravniki že dovolili zapustiti sobo.
Ka/ se godi đoma
Materinski dan v šiški.
Proslavo Materinskega dne priredi šišenska mladina danes ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani v šiški.
Spored:
1.	K mamici 1 (Slika otroške ljubezni v treh dejanjih. Spisal Slavko Savinšek.)
2.	Alegorija s petjem in deklamacijami.
8. Ciganček Istvanček. (Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Vladimir Pleifer.)
Iz prijaznosti sodeluje gdč. Ivica Orehkova.
Vstopnice se dobe v predprodaji in zvečer pri blagajni.
Matere, no zamudite prireditve, ki vam jo pripravljajo va£i otroci!
Zadnja pot f prof. J. Prešerna
Že dolgo ni videl Št. Vid tako lepega pogrebnega sprevoda, kakor je bil 25. marca popoldne. Pogreb je vodil sam škof g. dr. A. Bonaventura Jeglič, ki je truplo pokojnikovo blagoslovil v domači kapeli ob asistenci profesorjev, prefektov in župnijske duhovščine. Dijaški pevski zbor mu je zapel krasno žalostmi«) v slovo. Pogreba se je udeležilo mnogo njegovih bivših učencev-duhovnikov, bogoslovcev in lajikov. lz Ljubljane jo prihitelo več profesorjev, med njimi smo opuziii bivšega šefa prosvetnega oddelka prof. Fr. Vadnjala, gimnazijskega ravnatelja dr. Janka Lokarja, dr. A. Kodre je zastopal slov. kat. akademičaio starešinstvo, navzočih je bilo več zastopnikov ljubljanskih redovnih hiš itd. Kako poznan in priljubljen je bil pokojnik, je pričal gost špalir, ki ga je tvorilo domače in tuje občinstvo skoraj po vsej poti, koder se je premikal sprevod, od zavoda do groba na pokopališču. Tukaj so mu pevci v slovo zapeli >Vigred se povrne.-; v imenu profesorjev se je od njega poslovil s kratkim, ganljivim nagovorom prof. dr. I. Pregelj, v imenu njegovih bivših učencev pa visokošolec Janko Hafner. — N. v m. p. I
Nova hiralnica pri Moškanjcih.
Preteklo nedeljo, 20. marca, je bila otvorjena in blagoslovljena hiralnica v meretinskem gradu pri Moškanje.ti Ko so pojavljajo pni državnih zavodih te vrste vedne krize in težkoče, je umela privatna inicijativa oživotvoriti zavod, ki so ga občine ondotnega okoliša v ptujskem glavarstvu toplo želele. Dva faktorja sta si segla v roke ter sta z združenimi močmi dosegla krasen uspeh. Gospod kaplan pri sv. Barbari v Halozah Janko Ver-banjščak je ustanovil društvo za vzdrževanje hiralnice. Društvu je pristopilo lepo število občin 1er privatnikov. Križniški red pa, ki je že dolga stoletja lastnik gradu v Meretincih, je dal društvu na razpolago grajsko |>oslopje in nekaj zemljišča. Društvo je z nabranimi nulodari adaptiralo v nove svrhe grajsko stavbo, ki je v vojni dobi po galiških beguncih zelo trpela. Po izvršenih adaptacijah je križniški red zavod prevzel ter ga namenil onim občinam, ki so pripomogle, da se je delo srečno končalo. Občine, ki bodo izročale zavodu svoje reveže in hiralce, bodo skrbele zanje ali z denarnimi prispevki ali, kar bo še lažje, z naturalnimi zbirkami po občinah.
Najsigurnejši porok za obstoj te lepe naprave krščanske humanitete je ljudstvo, ki je kazalo ve; čas največje zanimanje za to napravo.
Dan otvoritve je privabil velike množice ljudi v Meretince. Po litanijah v grajski kapeli se je vse ljudstvo /.bralo na obširnem dvorišču, ki je ka-
Smo višeh honhurence
zato kupite pri nas, kakor dosedaj, najboljša oblačila za spomlad in poletje po najnižjih cenah.
Najbogatejša izbira blaga in oblačil
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA.
kor nalašč ustvarjeno za zborovanje, (i os pod prior Učak iz Ljubljane je pojasnil ljudstvu ves potek karitativne akcije pri tem zavodu in ves načrt, kako se bo zavod vzdrževal. Hišo je izročil v varstvo sv. Jožefa, za vodjo zavoda imenoval gospoda Kazimira Kosobuda, oskrbo zavoda poveril redovnim sestram iz. Ormoža. Obolelega gospoda okrajnega glavarja je zastopal gospod komisar Za-vadlal. ki je v prisrčnih besedah tolmačil ljudstvu pomen novega zavoda ter gn priproročal usmilje-nosti dobrih src. Zaključil je nagovore gospod kaplan Verbanjščak pojasnjujoč zasluge vseli faktorjev, ki so se složno zavzeli za to lepo delo. Krasno toplo solnce je objemalo stavbo, ko je po končanih nagovorih blagoslovil gospod prior vse pripravljene prostore, ljudstvo pa je spremljalo sveto opravilo s prisrčnimi in ponosnimi čuvstvi, da bo čuvalo ta spomenik krščanskega usmiljenja, ki naj nudi blagoslov in pomoč občinam in njihovim ubožcem. Po tem v želodu bi bilo še marsikje v Sloveniji mogoče dati streho zapuščenim revežem in kar na tihem pričakujemo, da bo res še kje drugje privatna inicijativa toliko iznajdljiva, da otvori prepotrehne hiralnične domove. Od naših oblastnih skupščin pa pričakujemo pobude in podpore za taka privatna karitativna podjetja.
Občni zbor družbe sv. Elizabete
ki jo bil dne 20. t. m. v Marijanišču, je podal nad vse razveseljivo sliko o družbinem delovanju. Po nagovoru stolnega kanonika Sušnika, ki se je zahvalil članicam za vsa prelepa dela krščanskega usmiljenja, je poročala tajnica gospodična Cerar-jeva o intenzivnem podrobnem delu, ki ga izvršujejo vse konference. Članice so nabirale prispevke od hiše do hiše, prodajale oljkine vejice in nagrobne sveče, obiskovale reveže v stanovanjih, priredile božičnico in tako obdarile skupno 403 pod-pirancev z vsoto 67.813 Din 55 par. Spomin sv. Elizabeto se je slovesno obhajal in se je pri tej priliki družba posvetila Kristusu Kralju. Dlagajui-čarka. gospa prof. Dolenčeva, je nato v zelo natančnem pregledu poročala, koliko so nabrale in izdale posamezne konference, in dodala tudi natančno statistiko družbe. Statistika kaže, da je družba v prošleir. letu imela 8 konferenc z 69 delavnimi članicami in 597 dobrotnikov. Pri razgovoru ob koncu zborovanja, ki je imelo vseskozi prisrčen značaj, so članice stavile nekaj prav umestnih predlogov, kako bi se pridobile nove članice in kako bi se nadalje gojilo dosedanje prijateljstvo v požrtvovalni ljubezni. Sodimo in pričakujemo, da se ob tem ognju družba v kratkem še lepše razvije.
Nova cestna zveza Ljubljana— Celje oz. Zagreb po dolini Save
Za izgraditev te prevažne cestne zveze je po zaslugi okrajnih cestnih odborov v Litiji in Radečah zopet napravljen odločilen korak naprej. V dnevih 15., 16. in 17. t. m. se jo vršil uradni ogled projektirano trase od Laz. preko Litije do Radeč. Komisijo je sklicalo ljubljansko gradbeno ravnateljstvo, ki je bilo zastopano po gg. inž. Ska-bernetu in inž. Otahalu. Udeležili so se komisije zastopniki raznih uradov ter načelniki okrajnih cestnih odborov v Litiji in Radečah, gg. Hostnik in Ravnikar, župan litijski g. Lebinger in projektant g. civilni inž. J. Pavlin.
Komisija je natančno pregledala ves teren na črti od Laz do Radeč in proučila vse mogoče gradbene okolnosti in varijante. Komisija je izjavila svoje popolno soglasje z natančno obrazloženimi gradbenimi smernicami g. projektanta.
Geološke in tehniške razmere kot tudi gospodarske okolnosti zahtevajo zgraditev ceste na desnem bregu Save. Ker tvori cesta glavno zvezo med Slovenijo in Hrvatsko, so mora zgraditi kot prvovrstna avtomobilna cesta s potrebno širino, malim vzponom, dalje za ta namen dovoljenimi krivuljami in z po vseh modernih principih utrjenim
DrOETKER-
JEVIM
backinom
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oelker, Л.го.г. Maribor.
cestiščem. Samo lako zgrajena cesta bo v stanu prevzeti ves bodoči medkrajevni promet, ki ga je na tej cesti pričakovali. Nova cesta bo imela dolžino ca 53 km 1er se izpelje deloma kot dolinska cesta, deloma bo imela značaj pravo gorske ceste s predori in galerijami.
Z izgradnjo te ceste bo radi lahkega pristojni pospešeno izkoriščanje znatnih vodnih sil na Savi, posebno glavnih stopenj j>ri Ribčali, Pru.sniku, Trbovljah in Zidanem mos^u. Naši največji premogovniki se s to cesto priključijo direktno glavnemu medkrajevnemu cestnemu omrežju. Krasot» krajev skozi katere bo cesta izpeljana more konkurirati /, najbolj romantičnimi kraji. Zato bo pri-tegnila nase velik del avtoturističnega prometa.
Komisija je konstatirala vse te okolnosti 1er jih vpoštevala pri svojem zaključku.
Velik vlom v Ljubljani.
Na pomlad so se spravili vlomilci, ki so jx»* zimi mirovali, zopet na delo. Radi bližajočih so velikonočnih praznikov so vlomilci in tatovi, kot ponavadi pred vsakimi prazniki, podvojili svoje delovanje. Ljubljanska kronika beleži te dni zopet vlom večje vrste. Na Marijin praznik, dne 25. t. m., so neznani storilci vlomili v stanovanje ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada g. Ivana Zupana na Dunajski cesti šl. 02 in odnesli iz. zaprto omare malo želeraio ročno blagajno, v kateri so se nahajali štirje bankovri j>o 1000 Din, dva po 100 Din in pet ]>o 10 Din. torej za 4250 Din gotovine. Dalje je bilo v blagajni pot avstrijskih cekinov po 20 kron, dva cekina po 10 kron. 350 srebrnih kron ena zlata damska ura, er.a zlata dolga domska verižica, dve zlati damski zapestnici, ena zlata moška verižica, dva pura damskih zlatih uhanov in devet hranilnih knjižic z. malimi zneski pri Mestni hranilnici in mestni hranilnici v Radovljici. Knjižice se glase na ime Ivana Zupana in njegovih otrok. Skupim Skoda znaša 10.000 Din.
Vlomilci, ki so jim morale biti razmere dobro znane, so udrli v stanovanje na ta način, dn so odprli enostavno ključavnico z vilrihoin ali s kako žico. Nadaljnji posel jim je bil prav lahek. Družina g. Zupana je bila v času vloma na sprehodu.
Policija je uvedla obširno akcijo, da izsledi vlomilce.
Čipke Sa Is. laneni sukanec
najcenejše pri Osrsdrs i iipharski zadrugi
Ljubljana, Kongresni trg
f Jožetu Prešernu v slovo.
In zopet je zamahnila smrt preko šentviških poljan in zaplapolala je črna zastava pred pročeljem, ki nosi napis »Kristusu Zve-ličarju sveta«, in spremili smo Te, tovariš Jože, tja na šentviško pokopališče in te položili zraven Pečkaja, Prijatelja in Rebola.
In ko smo se zbrali ob Tvoji krsti — tvoji sobratje s svojim nadpastirjem in stanovski tovariši iz Ljubljane in Tvoji bivši učenci iu vsa domača druž'na in nepregledna vrsta domačinov Šentvidčanov, — tedaj smo šele videli, koliko prijateljev si imel in začutili smo, da smo te ljubili.
Nisi bil pisatelj, ne učenjak, Tvoje ime se v javnosti ni imenovalo, domovina Ti ne bo postavila spomenika; postavil si si sam spomenik v hvaležnih srcih svojih učencev. Bil si na zunaj včasih strog, ostre besede, a v srcu Te je bila sama dobrota, »llomo homini deu=«. — To si bil Ti svojim učencem. Nisi pogledal samo v dijakov zvezek in v njegov razum, ampak tudi v njegovo življenje in srce. In tu si vodil in uravnaval in kazal pravo pot z resno očetovsko dobroto. Zato se nismo čudili, da se je Tvoj bivši učenec v imenu mnogih navzočih in odsotnih poslovil od Tvojega groba z besedami: >Z Bogom, oče!"
Dobrota — ah, kako malo je čiste in nesebične na svetu — je bila temeljna poteza Tvojega značaja. To ve mara'kdo v okolici, to ve bedna družina tam daleč v velikem mestu,
ki si jo v najhujši stiski svetovne vojske s svojimi skromnimi sredstvi podpiral.
Bil si > Ve ru s Israelita, in quo non est dolusi'. Tvoja poštena, odkrila beseda Ti je odprla sroe pri vsakem človeku, ki si ž njim govoril, pa naj je bil to dijak, Šentvidčau ali šmarnogorski •opotnik.
Jože, tudi Šmarna gora bo Tvoj spomin ohranila. Dolgo vrsto let si — tudi pozimi, skoraj v vsakem vremenu — romal gori v službe je bil vesel Bog in Njegova mati , in z službe je bil vesel Boo in Njegova mati, in г veseljem je hitel za Teboj na goro romar in turist, vesel si se vračal vsako nedeljo in praznik s te poti.
In zdaj si dokončal romanje svojega življenja. Naj ti dobroto, ki si jo tu učil in skazo-val, povrne večna dobrota!
Z Bogom, Jože! Have, anima candidal
S.
Prof. V. Speranski:
Sodobna Rusija.
Versko-psihološke črtice. I.
Zapadni »komunizem-: je tuj pojav iu brez korenin v ljudskem duhu. Zato pa je b o 1 j š e vi š t v o, neka nezmerna in anarhistična strast, izbruh zadržane jeze, pristna in globoka ruska nacionalna lastnost. Še prav-ljični Ibja Muromec, glavni junak ruskega epa, se maščuje nad knezom Vladimirom, ki
ga ni pozval na gostijo, s tem, da strelja po cerkvenih kupolah in križih. To je boljše-viški izbruh dobrega in sicer pobožnega »branilca krščanske vere«. Pozneje pa nastopa — polagom.» in nevzdržno — kes, iztreznitev. Mučni dramatizem ruske duševne krize še ni našel svojega občutljivega in paznega zgodovinarja. Razočaranje je prineslo nravstveni preporod. Kmetje se povračajo k skromnim poljedelskim opravkom in obenem oživijo stara verska izročila. Nov, poglobljen in celoten življenski nazor še ni postal gospodar življenja, toda uničevalna, mržnje polna gesla ne vlečejo več duševno prerojenega kmeta. Očetje in matere vedno bolj pogumno branijo duhovščino pred zverinsko komunistično mladino. Starejše pokoljenje vedno bolj pogosto brani cerkvene obrednosti: krst, svatbo, pogreb. Vedno bolj odločno doni neustrašen protest zoper uničevanje rodbinskega življenja. Zadnja seja Višje sovjetske eksekutive decembra leta 1926. je pogumno zavrnila vladni načrt »reforme zakona v duhu spolne prostosti«. To je izredno živ dokaz globoke psihološke izpremembe v duši naroda. Vlada je to upoštevala in je umaknlia načrt, ki je (lako razdražil Jjudske poslance. Zdaj smo priče čudne izpremembe fronte: Vsi sovjetski iisti začenjajo podpirati nravstveno življenje in pišejo o zdravi ljudski morali!
II.
Na belo nedeljo 1. 1924, se je vršil \ veliki dvorani 1. pelrograjske državne tiskar-
no protiverski večer Politične prosvete. številno občinstvo, po večini delavci, je bilo mirno, pričakujoče. Poročevalec, mladenič v vojaški suknji, je hitro in na pamet sprožil uvodni govor. Spominjal je nekoliko na gramofon in zlorabljal tujke. Vsaka religija je bila vedno sleparija duhovnov in vlade, posledica ekonomske sužnosti. Prihajajoča vesoljna ekonomska revolucija bo za vselej odpravila ta opij, ki je zazibal ljudstvo v san. Kristus ni nikoli živel. Smešno je obujati njegovo otroško pravljico. Realen Ljenin bo kmalu isto, kar je hotel biti narodom prav-ljučni Kristus.
Predsednik je smatral za svojo dolžnost ponoviti prekullurno izražene gl. misli poročevalca. Storil je to v onem preprostem jeziku, katerega so se nekoč posluževali vojni živino-zdravniki, če so razlagali vojakom podkovsko umetnost.
»Tedaj vsi vidite, sodrugi, da 1к> vse-človeštvo kmalu praznovalo namesto popov-ske Pashe brezbožno in revolucionarno veliko noč. To bodo nujno izvršile združene prole-tarske moči.«
Sliši se redko ploskanje. Predsednik je videti mdovoljen s splošnim molkom. Priznavati moram, da nisem bil na jasnem, kaj misli množica, dasi sem jo skrbno opazoval, j Nekateri delavci so se zvito, potuhnjeno simv ! liljali. Drugi r-o bili zamišljeno mračni.
* Zda j pa, tovariši, se lahko priglasi vsak k besedi glede antireligiozuosti. Oni, ki «o I še verni, tudi lahko nastopijo.«
Dnevne novice
* Upokojitve. Upokojeni so: Anton Pu-klovec, strokovni kmetijski referent pri velikem županu v Mariboru; Ivan Preselj, planinski nadzornik pri agrarnih operacijah v Ljubljani; Bogomir Hrovat, upravni uradnik pri agrarnih operacijah v Ljubljani; Josip Golar, arhivski uradnik in oblastni kmetijski referent v Ljubljani.
k Važno za orožniške upokojence. Ob priliki poseta inšpektorja gen. Daskanoviča iz Eelgrada v Kočevju je bila sprejeta pri njem po posredovanju tukajšnjega kapitana depu-tacija orožniškjh vdov. G. general jih je zelo ljubeznivo sprejel in poslušal ter obljubil, da se bo zavzel v Belgradu za pokojnino, ter za-tr.da bodo vsi orož. upokojenci za gotovo preje!; s 1. aprilom svojo mesečno pokojnino.
к Romanje dekanije Cerknice na Brezje in Bled se bo letos vršilo 30. in 31. maja, slično kakor lani. Natančen spored objavimo pravočasno. Kdor želi iti z nami, naj se takoj (najpozneje do Vel. noči) prijavi svojemu župnemu uradu in plača 65 Din. V župnijah, kjer se javi vsaj 50 udeležencev, dobi eden (za vsakih na-daljnih 50 tudi po 1) na Brezjah izžreban udeleženec celo vsoto povrnjeno. Čim preje in čim več se prijavi udeležencev, lažje in bolje bo vse pripravljeno! — Jernej Hafner, župnik, Stari trg.
к Poslednji Beethovnovega rodu. Pod tem
naslovom je prineslo »Jutro« dne 24. t. m. »prezanimivo« vest, da je nečak genijalnega skladatelja van Beethovna umrl šele 1. 1922. Morda bi vendar utegnU kdo nasesti tej neprostovoljni šali; zato moramo konstatirati: Edini sin Karla van Beethovna, nečak velikega skladatelja, Ludovik van Beethoven, je bil 9 let star, ko mu je oče Karel van B. 15. nov. 1815. umrl. Če je moral (po »Jutru«) v vojno takoj v začetku leta 1914., mu je bila tedaj 108 let, in če je pozneje kot invalid životaril do 1. 1922., ga je pobrala smrt, ko je bil star nič manj kot 116 let; te številke so vsekakor dovolj zanimive, da se objavijo.
к Kralj Oidippus, veličastna Sofoklejeva tragedija, ki jo prihodnje dni v dramskem gledališču uprizore dijaki ljubljanske humanistične gimnazije, je izšla kot knjiga pri Novi Založbi v Ljubljani. Prevod je pravo mojstrsko delo prof. A. Sovreta, dokaz izredne kulture našega jezika. Od istega prevajavca je izšel tudi Evri-pidov Bratski spor — vsako izmed obeh odličnih klasičnih del velja 15 Din.
к Tečaj za brezalkoholno produkcijo bo tudi letos prirejala »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Da se more pravočasno delo razdeliti, naj društva, korporacije itd., ki reflek-tirajo na te tečaje, to čimpreje prijavijo,
k Društva, ki žele prirediti protialkohol-na predavanja, prosi »Sveta Vojska« v Ljubljani, naj to željo pravočasno sporoče, ker sicer v zadnjem hipu ni mogoče ustreči in je tudi težko udeležbo za predavanje dobro organizirati.
k »Ex libris« — dr. Steindler. Na željo
ZVONARNA ~
Strojnih tovarn în livarn d. d. v Ljubljani
je v zadnjem času med mnogimi drugimi ulila za salezijansko cerkev na Rakovniku 4 težke bronaste zvonove, ki po izjavah strokovnjakov popolnoma odgovarjajo tako glede čistih, jasnih in dolgo brnečih glasov, kakor glede medsebojne točne soglasnosti. Težja zvonenja se pripravljajo za Ilok, Gorje, Za^radec, Koprivnik pri Kočevja, Sv. Marko nad Trbovljami, Sv. Jedert pri La-ikem, srednja in lahka pa za več drugih krajev. To je najjasnejši dokaz, kako veliko zaupanje oživa ta stara, povsod najbolje vpeljana zvonarna.
g dr. Steindlerja pozivam tovariše, ki so mu obljubili prispevke k izdajanju mape jugoslovanskih »Ex libris«-ov, da to takoj ozir. čimprej store v interesu te važne publikacije ln , v lastnem interesu. — Henrik Smrekar.
k Težko je penzionistom brez kapitala čakati mesece in mesece na pokojnino. Prejeli smo od poštne uradnice v pokoju pismo in ga prinašamo: Kmalu bo pol leta tega, kar sem stopila v pokoj. Plača mi je bila precej ustavljena, pokojnina se mi pa ne nakaže. Od samega zraka ne more nihče živeti, jaz tudi ne. Lj mijansko poštno ravnateljstvo noče nakazati pokojnine, dokler je ne odobri Glavna kontrola. V drugih ravnateljstvih je to drugače. Ko stopi poštni uslužbenec v pokoj, izračunajo v nekaj dneh, koliko pokojnine ima dobiti ter mu jo nakažejo, na odobritev Glavne kentrole pa počakajo. Tako pride človek ob pravem času do pokojnine, ki mu po zakonu pritiče. Naše ravnateljstvo naj bi se vendar ravnalo po zgledu drugih poštnih oblasti, da nam ne bo življenje na stara leta tako otež-kočeno kakor nam je.
■k »Uradni list« št 32 z dne 24. t. m. prinaša med drugim uredbo o razdelitvi poslov oblastne samouprave v Mariboru.
k Obetajo se nam boljši časi. Pod tem naslovom nam piše upokojen poštni sel od kranjsko-hrvaške meje med drugim tole: Pro-vizionirani poštni sli imamo sramotno pičlo pokojnino, namreč od 10 do 12 dinarjev na mesec. Ti ficki ne zadostujejo niti za najbed-nejše življenje. Poštna organizacija se je večkrat oglasila in prosila, naj se ubogim poštnim provizionistom vendar pokojnina zviša. Žal, da so bile -vse prošnje glas vpijočega v puščavi. PP in RR vlada je bila brez vsakega socialnega čuvstva za siromake in delavske sloje. Samostojni demokratje so bili več let v vladi, a slovenski narod ni imel od njih nobene koristi, da ne rabimo hujše besede. Zastopniki SLS so pa v vladi komaj nekaj tednov, a vendar koliko so že dosegli slovenskemu narodu v prid! Tudi upokojeni poštni sli smo deležni njih blagodejnega delovanja. Izposlovali so nam, da bomo dobivali take pokojnine kakor
služitelji. Mi provizionisti smo še iz avstrijske
dobe. Največ nas je v Sloveniji, nekaj jih živi v Dalmaciji, drugje jih pa ni. Vse naše pokojnine znašajo letno nekaj malega manj ko — 14.000 dinarjev, kar je za 230 upokojencev prebito malo. Nova pokojnina bo pa tolika, da se bomo ž njo v primeri s sedanjo prav globoko oddahnili. Zastopniki SLS so torej tudi nam v Belgradu toliko pridobili, da jim moramo biti od srca hvaležni. Mar se morejo s takimi uspehi, kakršne so ljudstvu dosegli prvoboritelji SLS, ponašati prvaki SDS? Žer-javovci imajo sila kratek spomin. Ob volitvah obetajo ljudem , zlate gradove, po volitvah pa vse obljube nemudoma pozabijo. Kdo jim more še kaj verjeti?
k Poziv in opozorilo, V zaporu okrajnega sodišča Marenberg se tačas nahaja nevaren goljuf, ki posebno rad goljufa župnike. Dne 23. marca je ogoljufal župnika v Breznu za 200 dinarjev. Orožnikom je izjavil, da je pred nekaj leti ogoljufal nekega župnika za 7000 K, pa je ušel. Izdal se je takrat za trgovca. Če jc kaj resnice na tem, naj dotični g. župnik to takoj javi okrajnemu sodišču Marenberg. Drugi gospodje naj bodo previdnejši.
•k Ш. književna tombola Jugoslovanske Matice. S številkami 24, 7, 43 in 33, ki so bile izžrebane v času od 4. do 18. t. m., so bile zadete vse ambe in vse teme. Odslej se vrši torej igra za kvaterne in
so bile v to svrho izžrebane 25. t. m. sledeče številke: 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49 in 72. Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel kvaterno (izmed izžrebanih številk itiri v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovanske Matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7, II. Prihodnje žrebanje se vrši 1. aprila in pridejo najbrž na vrsto že činkvine.
kr Usmiljenim ljudem se priporoča zdrav, priden kmečki fant, star 20 let za kakršnokoli delo. Izučen je čevljarstva, a radi splošne brezposelnosti ne more nikjer dobiti dela, da bi se preživel. Staršev pa nima. Naslov mladeniča se iz prijaznosti izve pri našem uredništvu.
kr V spomin blagopokojne gospe Minke Jelačinove je daroval Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12, g. Ivo Schuster tu, 200 Din, za kar se v imenu društva kar najtopleje zahvaljuje odbor.
ir Razpisani pošti. Razpisana je služba upravnika v Brežicah (III). Prošnje naj se vlagajo do 10, iprila t. 1. na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Razpisana je poštarska služba v Železnikih (II-l). Prošnje naj se vlagajo do 10. aprila t'. 1. na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
•k Čekovne položnice s pismenimi poročili. Ljubljanska podružnica poštne hranilnice se pritožuje, da dobiva zadnji čas vedno več položnic, ki imajo na drugi strani srednjega dela pismena poročila, ki niso frankirana. Ker trpi zaradi tega poštna uprava škodo, se opozarja občinstvo, da take položnice frankira s frakovnimi znamkami tiste vrednosti, ki je predpisana za frankiranje dopisnice.
•k Poštni kurz za III. kategorijo poštnih nastavljencev se bo otvoril v prihodnjih mesecih v Ljubljani. Število kandidatov je omejeno na zvaničnike in dnevničarje, ki že služijo pri pošti in imajo šolsko izobrazbo za III. kategorijo. — Poštni kurz za II. kategorijo poštnih uradnikov našega ravnateljstva bo pa v Zagrebu, a menda še ne tako kmalu. Jasno je, da bi slovenski poštni kandidatje vse rajši imeli poštni kurz v slovenski prestolici kakor v Zagrebu.
k Oblekce, plašči, bluze ter vse za izdelavo istih, najnovejše, kar prinese moda, prvovrstne kvalitete, najmodernejše barve. — P. Magdič — Ljubljana. Najcenejše je dobro blago.
-k Pri epidemijah ni boljšega sredstva, kakor redno uživanje Radenske zdravilne mineralne vode.
ic Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice. Zdravniška poročila iz vojnih bolnic dokazujejo, da tudi težko bolni radi jemljejo »Franz-Josef«-vodo ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja.
•k Zoper mole — Tarmol. V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Chemotechna Ljubljana, Mestni trg 10.
k Nova razpošiljalna. G. Anton Novak je ustanovil v Mariboru, Glavni trg 12, novo raz-pošiljalnico. Citre, katere so do sedaj prodajali trije inozemski potniki po 550 in 600 Din, se dobe pri njem po 450 Din. Za drž. nameščence pa še znaten popust. V zalogi ima najlepše slovenske in nemške pesmi itd list po samo 2 Din. Priporočamo ga, da kupovalci ne nasedejo več inozemskih agentom.
k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
kr »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jemalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski
problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nira slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju.
k ITO — zobna pasta najboljša.
k Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in èeno dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice.
k Lesna industrija! Ia remseheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovne plošč^, pile, dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte cenik.
•k Novi točaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 4. aprila 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
MR.BaHOVIC

PUNINKA
S O »OVIIHI
C'A 7.
Pri slabi prebavi
izboljša naravni „HLANINKA" zdravilni čaj delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi na polt kože. Izdeluje lekarna Mr. PL. L. nahovec. LJubljana- — Dobi se v vseh lekarnah.
Cfubljana
0 Orel Krakovo-Trnovo priredi danes ob pol 8 zvečer v »Domu«, Korunova ulica 14, mladinsko akademijo. Spored obsega 12 točk (telovadnih, deklamacijskih in govor). Pokažite s svojo udeležbo, da se zanimate za naše najmlajše. — Odbor.
O »Pasijon« na Ljudskem odru v Ljubljani se letos zopet vprizori, in sicer v soboto, dne 2. aprila ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 3. aprila ob 3 popoldne. Vprizoritev bo letos prekašala predstave prejšnjih let, ker bo povsem nova scenerija in deloma novi krasni kostumi. Glavne vloge so zasedene z najboljšimi močmi. Cenjeno občmstvo se opozori, da je namenjena sobotna predstava za ljubljansko občinstvo, nedeljska predstava pa za občinstvo z dežele. V interesu občinstva je, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice.
0 Nekatere točke na telovadni akademiji Jugoslovanske orlovske zveze, ki se vrši v nedeljo dne 3. aprila, bodo radi svoje originalnosti zelo zanimive in povsem nove. Sodeluje tudi godba drav. div. oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnice je dobiti v trafiki Uniona in v orlovski podzvezi.
O Sedmina za rajno g. Ano Žerjav bo v torek ob 7 v župni cerkvi sv. Petra.
O V. stolno-šentjakobski pros»eti v Križankah bo v ponedeljek 28. t. m. predaval ob osmih zvečer mons. Viktor Steska: O našem srcu in naši krvi.
O 6 obligacijsko posojilo za zgradbo stanovanjskih hiš so še podpisali : Tvrdka Ivan
»Dovolite meni besedo,« prosi iz zadnje vrste stari duhovnik z bledim izmučenim o-brazom. Občinstvo se zgane, večina se obrne in vznemirjeno šepeta. Skozi dvorano gre val vznemirjene radovednosti.
»Prosim, državljan, izvolite na tribuno,« milostno odvrne predsednik. »Prosim, govorite samo na temo in ne nad 10 minut« »Zadostujeta mi tudi dve minuti.« »Prosim tedaj,« se prijazno nasmehne predsednik (poslan je po Politični prosveti in ni izvoljen po navzočih). Duhovnik se počasi prerije do odra, stopi na stolico, se prikloni navzočim in reče mirno — prepričano: »Hristos voskrese!«
»Vojistinu voskrese!« se mu kakor grom takoj odzove pretežna večina poslušalcev. Ba-tjuška se obrne na levo in na desno ter ponavlja velikonočni pozdrav in občinstvo — vsi kakor eden — mu v zboru odgovarja.
»Rekel sem vse.« reče predsedniku skromen govornik in se vrne na svoj prostor. Pri odborovi mizi vlada molk iu velika zadrega.
Molk traja trenutek. Nenadoma izbruhne viharno ploskanje. V očeh se sveti ostro razburjanje. V zraku je nevihta. Predsednik hiti reševati komunizem iz zaoate in pošlje najbolj šega propagandiste. Ta nebrušeni diamant je bolj trd kakor oster in nadomesti logiko ter4 taktiko s tem, da hoče takoj z glavo skozi zid.
»Tovariši! Naravno je, da je med vami dosti nezavednežev, ki kričijo suženjske pozdrave kakor nekdanji carski vojaki pri paradi. Verski opij prisili človeka ponavljati samo naučene laži. Zato oprosti proletarska ^revolucija možgane robstva.<
»Vemo, kako oproščate možgane. S kroglami jih poženete iz glave,« se slišijo drzni odgovori iz raznih kotov dvorane. Medklici »«
vnamejo in ugasnejo kakor blisk, ki napove-, duje nevihto. Verujmo, da se bodo nekoč vlile te posamezne iskrice v en očistilen plamen. Upajmo, da bo doživela velikodušna in iskrena Rusija veseli praznik Vstajenja.
III.
Znana dramska umetnica, ki se je povrnila iz gostovanja na Ruskem, mi je pravila v Berli..u: »Nikakor se ne smem pritožiti na sovjetsko občinstvo: je pozorno in občutljivo, kljub temu, da sem nastopala izključno v starih, klasičnih igrah. Morala sem le biti vedno pripravljena na smeh komunističnih mladincev med prizori na odru, kjer se moli. Navadila sem se tega in ne morem očitati tega izzivanja vsemu občinstvu.«
Dodal bom še od sebe, da sem pogosto zahajal v gledališče, ker sem potoval v teku sedmih let s predavanji skozi celo Rusijo. Gledališko občinstvo je najboljši tlakomer, ki kaže psihološko splošno stanje. Ljudstvo je vedno zelo pazno poslušalo moja predavanja: »Ali je živel Kristus?« in »Verska filozofija pri V. Solovjevu in L, Tolstem«. Napadali so me samo uradni komunistični oponenti. L. 1925. mi je rekel sodrug Joffe, censor v Rostovu na Donu: »Predavanja ne bom dovolil. Ni čas za pobožno metafiziko. Če bi bila živa Tolstoj in Solovjev, bi mi obesili oba.« Občinstvo pa je bilo vedno sočutno. Nekoč sem dobil po predavanju med drugimi pismenimi vprašanji tudi listič, na katerem je stalo: »Ali je bil Ljenin — Antikrist?« Mogoče je seveda, da je bil neznani radovednež kak provokator, ki je storil svojo »partijsko dolžnost«. Nisem pa videl nobenega zaničevalncga smehljaja pri verskih prizorih na odra. Nasprotno je vladalo vedno v dvorani svečano in nekako naDeto
razpoloženje. Zadnji prizori »Moči teme«, »Careviča Alekseja« Merežkovskega in slično so se vedno odigrali sredi globokega molka. Slike kesa in obžalovanja storjenega umora so vedno pretresljive za rusko dušo. Boljše-viki so sicer smotreno odpravili vse sledove verskega idealizma v gledališkem repertoaru, toda včasih kažejo sledove molitvenega navdušenja tudi najnovejše igre
V tem oziru je posebno zanimiva velika kronika »Prvi car«, iz dobe Ivana Groznega. Igra ni slaba, dasi tvorijo njeno težišče režija in zgodovinski spomini, ne pa dejanje. Videl sem igro jeseni 1. 1926. v Arhangeljsku in tri mesece pozneje v Talinu (Revelju, prestolici Estonije) onkraj meje. Občinstvo in igralci v Arhangeljsku so bili bolj občutljivi napram verski psihologiji, bolj ganjeni kakor oni v inozemstvu. Pri smrti carice Anastazije (ljubljene žene Ivana Groznega in prve Romanovke na prestolu) so peli v Arhangeljsku na odru menihi prav lepo »So svjatymi upokoj«, pogrebno glasbo Turčaninova. Gledal sem to igro v Arhangeljsku šestkrat in sem se prepričal, da ta nedolžen anahronizem ni izzval noben' ga smeha ali zbadljive pripombe. (Palača vendar ni samostan.) Vsi gledalci so sedeli pobožno tiho in veliko jih je imelo solze v očeh ...
IV.
Moja slušateljica v višji pedagoški šoli (služila je poprej kot učiteljica v nekem otroškem zavetišču) mi je pripovedovala tipično zgodbo selitve njihove šole. Zavetišču »Det-domu« je bila prepuščena neka po vladi zaplenjena palača z domačo cerkvijo m drugimi spomini na versko življenje plemenitih lastnikov pred revolucijo. Velike dvorane so bile okinčane z izvirniki ia Dosnetki vzorcev kr-
ščanske umetnosti. Posvetne oblasti so takoj predpisale temeljito »protiversko razkuženje« ob udeležbi vseh gojencev. Človek v usnjenem jopiču je lastnoročno zdrobil s posebnim kladivom dragoceno srebrno svetilko, »večno lučko«, ki je bila pravi čudež filigranske umetnosti, vrgel je vun ikone in zdrobil v prah palmovo vejo iz svete dežele. Raztrga' je na kose razkošno izdajo Trebnika (Misala) in rekel, naj se porabijo veliki Gustav Dare-jevi bakrorezi kot papir za zavijanje. Starejša dcca je mračno molčala. Mali otroci so se krčevito jokali in tiho ponavljali: »Boženjka, ne zameri, Bćženjka, odpustil«..,
V.
Leta 1924 je sprožila uprava »Državnih akademskih gledališč« vprašanje o vprizoritvi David Aizmanove tragedije »Svetli bog« v petrograjski »AJeksandrijski drami«. Ta ten-denčna protiversKa igra spada med najslabša dela sicer nadarjenega židovskega dramaturga. Kaže arabsko življenje IV. stoletja. Njena misel je ta, da vesti o vstajenju velikega pre-1 roka razširjajo njegove versko prenapete ča-stilke. To je seveda jasna aluzija na krščanstvo. Mnenja glede uprizoritve so bila ločena. Stari teatra!iki so prerokovali velik vMlrski uspeh, toda so se bali pohujšljivega vpliva na široko občinstvo. Komunisti so trdili, ca gledalci ne potrebujejo cenzure in si meli vnaprej roke. Vendar so se zmotili eni in drugi. »Svetli bog« je propadel že pri prvi predsta-vi. V gledališču je prišlo do takih izgredov, da so Izostale vse ponovitve. Boljševiški kri-tiki niso mogli rešiti igre, dasi so se potrudili kolikor mogoče. Medtem so bile razdeljene vi ge med ljubljenci občinstvu, uajboljšiuii aleksandrinskimi Lgra\cL
N. Adamič 5000 Din, Kauschegg Karol 10.000 Din, Jugoslovansko Siemens d. d. 10.000 Din, Remec & Co., tovarna z upognjenim pohištvom 3000 Din, Kopitar Mari, žena skladiščnika, 1000 Din, Andree Leopold, profesor 1000 Din, 9 neimenovanih 15.000 Din.
O Tridesetletnico službovanja je praznoval včeraj oskrbnik civilne jahalnice v Ljubljani in vežbalec jahanja g. Matija Znidaršič, ki jc pri svojih 63 lelih Se vedno čvrst in zdrav. Čestitamo!
O Telefonski promet Ljubljana—Linz je bil otvorjen 16. t. m.
O Zdravnik dr. Jemec ordinira na Tržaški cesti 8 od 10—12 in 2—4.
O Zahvala. Slovenska krščanska ženska zveza se tem potoni zahvaljuje v prvi vrsti sodelujočim, ki so pripomogli, da se je ^Materinski diiiK dostojno proslavil, kakor gospodu prelatu dr. Slaviču za lepo predavanje, pevskemu društvu Ljubljana«, solistinji gdč. Slavki Saxovi, gospej Vandi Wistinglmusen pl. Umlauska za njeno spretno spremljevanje pri glasovirju. Dalje prisrčna hvala4 damam gospe Breskvarjevi, Potnikovi in Vovkovi, ki so pripustile svoje malčke k sodelovanju in gdč. Vencajzevi za vso njeno požrtvovalnost. Izrečena bodi iskrena hvala gdč. Anici Zalar-jevi in dijaškemu orkestru Prosvetne zveze. Zahvaljujemo se tudi spoštovanim damam, zastopnicam Narodne ženske zveze Kola jugoslovanskih sestra in Naprednemu ženskemu društvu. Dalje zahvala upravi Uniona, Glasbeni matici in uredništvu : Slovenca , za ob-javljenje reklamnih notic. Zahvaljujemo se tudi cenjenemu občinstvu za udeležbo iu prosimo. da nam tudi v prihodnje ostane z.vesto. — Slovenska krščanska ženska zveza.
© Šolska razstava. Na Tehniški srednji šoli se v sredo, dne 30. t. m. ob 15 otvori razstava šolskih del abiturijentov Gradbene srednje šole, ki so šolo ta mesec dovršili. Razstavljena bodo dela zadnjega letnika in matu-ritetni programi iz stavbarstva, arhitekture, stavbne mehanike in dekorativnega risanja, izvršena pod vodstvom strokovnih profesorjev g. arh. Kregarja, inž. Žkofa in arh. Husa. Razstava lx) otvorjena vsak dan od 10—12 in od 15—17 do nedelje 3. aprila, ko se ob 12 zaključi. Ravnateljstvo šole vljudno vabi strokovne kroge in vse druge prijatelje obrtnega šolstva,, da si razstavo ogledajo. Vstopnine ni nobene.
© »Kralj Oidipue« na ljubljanskem odru.
Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, vprizori Naraščaj Rdečega križa na T. drž. gimnaziji v Ljubljani v soboto 2. aprila ob 3 popoldne in v torek 5. aprila ob 8 zvečer Sophokle-jevo tragedijo Kralj Oidipusc v prevodu prof. A. Sovréta. Na obe predstavi opozarjamo zlasti dijaštvA in ljubitelje klasične umetnosti, pa tudi vse ostalo občinstvo. Saj je »Kralj Oidi-pus'- ena najveličastnejših dramatskih umetnin vseh časov in narodov, čije blesk ni zatem-nel v teku 2300 let in ki še danes z nezmanjšano silo vpliva na človeško dušo. Predstava .je tem zanimivejša, ker jo predvajajo dijaki naše humanistične gimnazije, ki so naštudirali igro z vestnostjo in ljubeznijo. Zborove partije je uglasbil naš priznani komponist g. dr. Ki-movec. Režijo vodi g. Lipah. Čisti prebitek je namenjen siromašnim dijakom, da se jim omogoči udeležba na počitniških kolonijah.
© Slovensko planinsko društvo.vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki ga priredi v torek, dne 29. t. m. ob 20 v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Predaval bo g. dr. II. Tuma o razvoju id pomenu alpinizma«. Predavanje bo, kakor je iz naslova razvidno, jako zanimivo; spremljale ga bodo skioptične slike.
© Krekova mladina, Ljubljaua ima v ponedeljek, torek in sredo, 28., 29. in 30. marca, duhovne vaje v alojzijeviški kapeli, pritličje, prva vrala na desno. Začetek vsakokrat ob 8 zvečer. Duhovne vaje vodi g. dr. p. Angelik Tominec. Udeležba za vse člane in članice strogo obvezna. Vabljeni člani in članice Krekove mladine z Viča in iz Most. — Odbor.
© Kakor čujemo, je izredno posrečeno renoviranje staroznane, renoinirane restavracije A. Kajfež v Florijanski ulici 4, že končano ter je k dosedanjim ljubkim prostorom dodan še obširen in z okusom urejeni salon. Restavracija in komfortno urejene tuj?ke sobe z vpeljanimi vodovodnimi umivalniki bodo od dne 2. aprila naprej zopet gostom na razpolago. Restavracijo je prevzel znani primorski strokovnjak g. Fran Samsa, kar že samoposebi jamči za prvovrstno kuhinjo in najizbranejšo pijačo po konkurenčnih cenah. Ob priliki otvoritve dne 2. in 3. aprila -- domača veselica.
© Velika novost za Ljubljano bo brez dvoma v nedeljo 3. aprila t. 1., ko bo imela I. strokovna šola brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani v' Narodnem domu ob 18 zaključek svojega tečaja z nagradnim frizira-njeni. Ob tej priliki se bo vršilo veliko ogledno friziranje vseh ljubljanskih damskih frizerjev, od katerih bo vsak napravil dve moderni frizuri, eno na pristriženih laseh, in drugo iz umetnih las. tako zvano »plesno frizuro«.
© Ljubljanski trg. Včerajšnji ljubljanski trg je bil kljub slabemu vremenu še dokaj dobro obiskan. Cene so ostale v glavnem iste, kakor prejšnji leden. Mesa je bilo na trgu dovolj, in sicer je veljal 1 kg govejega mesa 15 do 18 Din, telečjega 17-20 Din, svinjskega 19—22 Din. Rib je bilo na trgu le malo, pač pa mnogo perutnine in jajc. Cene perutnini so 30—40 Din za kos. Jajca so 1 Din kos. Pra,v izdatno je bil trg založen z zelenjavo ter z
raznimi solatami. Krompir je po 2 Din kg, mnogo je bilo na trgu semenskega krompirja. Prav živahne so tudi kupčije z drevesnimi mladikami, od 5—10 Din kos. — Na trgu so se pojavile prve vijolice. V pomladanskem cvetju vlada na trgu že lepa pestrost.
© Policijske vesti. Policija je aretirala dve osebi radi splošnega suma, neko Marijo radi tatvine 270 Din, eno osebo radi razgrajanja in eno radi postopanja. Prijavljen je en vlom, štirje slučaji razgrajanja iu pijanosti ter sedemnajst prestopkov cestnopolicijskega reda.
0 Izgred. Konjski hlapec in meSetar Stanko je napravil dobro kupčijo. Prodal jo drago svoje konje, nato pa si privoščil pošten likof. Obredel je vse znane oštarije v mestu, spil več kot pet litrov vina, nazadnje, ko so ga povsod že vrgli ven, se je zaletel v neko kavarno, kjer pa je dvignil tak hrup, da so vsi gostje zapustili kavarno. V burnem prepiru in pijanosti je udaril prijatelja Franceta po glavi, da se je temu vlila kri. Stanko, ki je prebil ostalo noč v policijskih zaporih, se ni hotel zjutraj ničesar spomniti. Dobil je dva dni zapora.
© Vrtnice, nizke, visokodebclnate, vrtnice "'"zalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje. v jo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
© Veliko izbiro raznega perila iu bluz priporoča Ign. Žargi, Sv. Petra cesta.
Priporočam veliko zalogo
modrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika izbira žime, a f r i k a (Scegras) vedno v zalogi in najcenejše prodaja
Р-ГаПР hriPf tapetnik — LJUBLJANA, rldllb Jdtjer, Sv. Petra nasip štev. 29,
poleg »Zmajskega« (preje mesarskega) mostu.
Maribor
□	Predsednik mariborske oblastne skupščine in mariborski župan g. dr. Leskovar se
je včeraj vrnil iz Belgrada, kjer se je več dni mudil radi intervencij za mariborsko oblast in občino. Potovanje g. dr. Leskovarja jo bilo zelo uspešno. Dosegel oziroma pospešil je rešitev zelo važnih vprašanj, ki se tičejo oblasti, kakor tudi mariborske občine. Gosp. dr. Leskovar je vašemu dopisniku izjavil, da je dobil zagotovilo, da se ne bodo delale nobene težkoče pri prevzemu poslov po oblastni skupščini. Za sedaj se odstopijo samoupravam vsi krediti» ki so v proračunu, dokler se ne sklenejo in odobrijo posebne oblastne doklade. Delovanje oblastnih skupščin se zasigu-ra, čim se sprejme proračun. Glede mariborske oblasti je g. dr. Leskovar skušal urediti vprašanje oblastne imovine. Še važnejša so vprašanja, ki se tičejo mariborske občine in ki se bodo vsled dr. Leskovarjeve intervencije ugodno rešila. Slovenske občine bodo toplo pozdravile vest, da so žarnice, ki so namenjene za javno razsvetljavo, proste trošarine-Gospod župan je nadalje interveniral zaradi posojila za delavske domove. Posojilo se bo gotovo realiziralo v višini poldrug do dva milijona. Gospod župan je skušal mariborski občini zagotoviti posojilo ministrstva za socialno politiko za uradniška stanovanja v znesku
2 milijona. Občina sicer posojila ne bo dobila, vač pa je gospod župan dobil zagotovilo, da se bo posojilo dalo zadrugi, ki se bo ustanovila v Mariboru pod okriljem občine v ta na-len. Ugodno in končnoveljavno se bo tudi rešilo vprašanje kaldrmine.
□	Politična zaušnica. Pretekli četrtek se je odigral na Aleksandrovi cesti pretresljiv dogodek. V znamenju sloge in bratstva v SDS je g. M. pripeljal g. dr. R. krepko zaušnico zaradi spora, kdo bo predsednik. Če bi tajnik SDS potreboval podrobnejše podatke m zapisnik, jih lahko dobi.
□	Avtomatična telefonska centrala, ki tedaj, ko je bila SDS še v vladi, ni bila tako nujna potreba za Maribor, naj bi sedaj, ko je SLS v vladi, kar čez noč začela funkcionirati. Da pride tudi to v doglednem času na vrsto, je gotovo djestvo,~kar za > Jutro:: ne bo motilo, da bo še dalje zabavljalo.
П Mariborska opera je pričela pod vodstvom kapelnika g. Mitrovića in režiserja g. Bratuža s študiranjem Verdijevega Rigoletta. Operni ravnatelj g. Mitrovič bo proslavil s tem delom 25 letnico svojega delovanja pri gledališču.
□	Pobeljeno Pohorje. Včeraj zjutraj je pričelo v Mariboru deževati in zaveli so zopet mrzli vetrovi. Posledica se je kmalu pokazala na Pohorju, ki je dobilo zopet be!o snežno odejo, segajočo do sredine pogorja, dočim je preje bilo samo še na vrhu malo snega.
□	Slab odziv uradnikov za stavbeno po sojilo. Kakor smo že poročali, je določil minister za socialno politiko 2 milijona dinarjev kol posojilo državnim uradnikom v Mariboru za zgraditev lastnih stanovanjskih hiš. Odziv pri mariborskih uradufkih pa je bil slab, ker sta se dosedaj javila samo 2 reflektanla. Mariborska občina skuša posojilo zasigurati za sebo z garancijo, dn bo zgradila z omenjeno vsoto stanovanjske lnše samo za državne uradnike-
□	Gradbena akeiia v Mariboru dozdaj še počiva. : Zakaj je letošnja stavbena sezlia od strani občine se popolnoma mrtva,« vpra- | šuje >Jutro«. Naj vpraša bi\šega velikega žu-
pana dr. P i r k m a j e r j a , zakaj je mestu tako nasprotoval, zakaj mu je do zadnjega diha svojega velikožupanovanja oviral proračun. Ker ne bo dobil odgovora, ini pa ne popravka, povemo, da je temu krivo nasprotovanje SDS, ki po svojih eksponentih hoče ovirati vsako, še tako človekoljubno akcijo, samo, da bi mogla potem očilati SLS, da ne dela. Sicer pa upamo, da ne bo SDS nikdar več prišla do moči, da bi mogla ovirati delo SLS v mestni občini, — kakor jo to storila glede letošnjega proračuna, ki ga je sabotirala 2 meseca, nazadnje pa skušala še prevreči. V Mariboru ve za to danes vsak, da je SDS kriva, da je letos stavbena sezija do zdaj še popolnoma mrtva.
□	Občni zbor mariborskega gremija se je vršil pretekli četrtek zvečer v Gambrinovi dvorani. Zbranih je bilo okrog 100 trgovcev. Zborovanje je trajalo od 8. do 12. ure. Poročilo predsedstva je podal g. Weixl in poročilo tajništva gosp. Zidanšek. Za podpredsednika gremija je bil izvoljen mesto umrlega gosp. Starkla trgovec g Feldin, dočim je ostali odbor ostal isti, ker se volitve vrše šele prihod-hje leto.
□	Članstvo mariborskega trgovskega gremija. Koncem lela 1926. je štel mariborski trgovski grernij 448 trgovcev, 31 družabnih tvrdk, 29 družb in zadrug, 224 branjevcev in sejmarjev, skupno 740 članov. Gremiju pripadajo tudi trgovski nameščenci (652) in vajenci (22-1).
□	Ponesrečen tesar. Josip šalamon, tesar iz Sv. Petra pri Mariboru se je ponesrečil pri \.-šenju svojega poklica. Pri tesanju se mu je sekira zasukala v roki, se odbila od hloda ter ga zadela z vso silo v nogo. Rešilni oddelek je ležko ranjenega prepeljal v bolnico.
O Zanimiv poskus gašenja. Na praznik, v petek popoldne se je vršil na travniku poleg tovarne Kovina na Teznu zanimiv poskus. Zastopstvo gasilnih aparatov koncema Mini-max je predvajalo gašenje ognja z najnovejšimi Perkeo in Stankô aparati, ki vsebujejo penasto kemično snov. Novi aparati so neobhodno p «trebili ;\asti pri gašenju požarov olja in bencina, ki se z vodo no dajo pogasiti. Poskus jo dokazal, da se da z ročnim Perkeo aparatom pogasiti vsak požar bencina na motorju, v manjših rezervoarjih, pogašen je bil v nekaj hipih tudi velik kup gorečih, z bencinom oblitih desk. Pri gašenju velikega bencinskega rezervoarja se je obnesel velik Stanko aparat, ki se priklopi na običuo motorno brizgalno. Penasta snov, katero aparati brizgajo ua goreče olje in bonc.in, pogasi plamen v nekaj sekundah. Poskusom so prisostvovali moštvo mariborskega in zastopniki okoliških gasilnih društev. Mariborsko gasilno društvo poseduje večje število omenjenih aparatov.
Celje
-©• Cerkveni koncert. P. II. S a 11 n e r j e v
cerkveni zbor frančiškanske župnije v Ljubljani priredi danes ob 4 popoldne v celjski opatijski cerkvi cerkveni konoert s sledečim sporedom: 1. Spindler: O kam, Gospod! — 2. Hauff: Balada na sv. Frančiška. — 3. Beethoven: Benedictus iz C-dur maše. — 4. Satt-ner: Sklepni zbor iz oratorija Assumptio. — 5. Dr. Bunc: Spomni se. — 6. Sattner: Marija, kako si lepa... — 7. Kuhar: Sv. Frančiška pesem ljubezni. — 8. Foerster: Stabat mater. — Cene vstopnicam: 20, 15, 10 in 5 Din. — Vstopnice za sedeže se bodo prodajale le pri glavnem vhodu, za stojišča pa ob obeh stranskih vhodih. Koncert se začne točno ob štirih. P. n. občinstvo je vljudno naprošeno, da do te ure zasede svoje prostore, ker bodo med izvajanjem sporeda vsi vhodi v cerkev zaprti.
■©■ Mater'nski dau v Celju. Proslava materinskega dne, ki jo je aranžiralo tukajšnje Prosvetno društvo, je na praznik Marijinega oznan enja napolnila dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička. Ves zares sijajno iz-va ani spored je napravil na občinstvo vtis, kakor ga tako globokega že dolgo ni napravila nr-bena prireditev naš h društev. Pevski zbor Prosvetnega društva p'd vodstvom svojega agi'nega pevovodje g. Al. Mihelčiča je otvoril spored s štirimi lažjimi pesmicami. Presenetil nas je zlasti moški zbor. Obe deklamaciji, z občutkom prednašani, sta primerno poglob'li ra položenje v dvorani. Višek uspeha pa je bil brezdvomno globoko zasnovani slavnostni govor g. prof. dr. Franceta Sušni k a iz Maribora, ki je s svojo vzne-šeno pesniško besedo bil Celjanom nekaj novega. Nepričnkovan uspeh je končno dosegla vprizoritev Schônherrjeve >Otroške tragedije«. Doč m smo se nekoliko bali, da bo psihološko globoka drama šla mimo src občinstva, jih je naravnost v-orna igra, skrbna režija in izredno dr bro zasnov ana scena od prizora do prizora intimnejše družila z. odrom. Zlasti .je napr. v i > tretje dejanje tako silen vtis, da smo šli iz dvi rane s prepr čanjem. da smo videli to pot na odru resnično kos umetniškega žhlonja, ki smo ga v Celju deležni tako redko. Biia ;e ta prireditev resnično elitna prireditev, ki je napravila na udeležence namenu dneva primerni in globoki vtis.
Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
Ljubljana, Poljanska c. 20 Cene konku. euCne In solidne.
& Občni zbor gremija trgovcev v Celju se
je vršil 24. marca v čitalnični dvorani celjskega Narodnega doma. Sprejeta je bila resolucija, s katero zahtevajo trgovci od vlad« uvedbo deseturnega delovnega Časa in vpe. ljavo nedeljskega počitka po celi državi. Ve. likega župana bo greinij pozval, da posveti vso pa-njo tujim trgovskim agentom, ki po zasebnih stanovanjih prodajajo blago po nezaslišano visokih cenah v škodo solidni doma'i trgovini, ki jo pri občinstvu občutno dis-kreditirajo. Člani gremija so z zadovoljstvom vzeli na znanje delovanje gremija v prošlem poslovnem letu, ko je grernij mogel pokazati na celo vrsto uspehov.
Monopolna prodaja električnega materiala p^tem celjske mestne elektrarne je ukinjena. Kakor znano, je doslej vršila prodajo vsega električnega materiala zlasti pa žarnic za potrebe mesta in okolice izključno le mest na elektrarna, kar je prizadejalo trgovinam z električnim materialom občutno škodo. Odslej je ta trgovina prosta, le prodaja števcev za mesto in okolico je pridržana izključno še mestui občini.
et Požar v celjski okolici. V petek ob 4 zjutraj sta Celjane presenetila dva strela z Miklavževega vrha, znamenje, da gorj v bližnji cel ski okolici. Kmalu nato je odšla proti Ostrožnemu avtobrizgalna. Vnela so se gospodarska poslopja posestnika >pri Zveglerjm:. Ob dohodu celjskih gasicev je na pogorišču že delala agilna bramba, ki je požar lokali-zirala. Celjska avtobrizgalna sploh ni stopila v akcijo. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, drugih žrtev ni bilo. Kdo je požar zakrivil, niemo mogli dognati. Ob tej priliki iz. vemo iz krogov celjskih gasilcev, da je alarmiranje gasilcev še vedno v večini odvisno od trombe, kalere glas pa v ozke celjske ulice ne prodre. Nuna bi bila naprava alarmnih zvoncev, a to bi moglo društvo izvesti le z izdatno pomočjo mestne občine.
Vič '
Redni sestanek Krekove mladine, združen г predavanjem, so vrši v torek dne 29. L m. ob 8 zvečer. Vabljeni tudi vsi prijatelji našega pokreta.
Tamburaški odsek Krekove mladine na Viču sprejme f-e nekaj članov k tanibuniSkemu zboru. Člani, ki .te žele prijaviti k zboru, naj se priglasijo v torek pri sestanku pri predsedniku Krekove mladine Jutri v pondeljek se vrši sestanek tambu-,. lrašev v društvenem lokalu v stari šoli. 1. nadstropje levo.
Orel priredi v nedeljo dne 27 marca gledališko predstavo >Zlol>a in zvestoba*, viteška igra v petih dejanjih. Vljudno vabi odbor.
Škof f a Čoka
Krojaški, prikrojevalni tečaj. V začetku maja t. 1. se bo vršil v Škofji Loki krojaški moški in damski prikrojevalni tečaj, ki ga priredi krojaška obrtna zadruga v Škofji Loki s pomočjo Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja g. Alojzija Knaflja. Krojači in šivilje se vabijo, da se priglase najkasneje do 15. aprila iu g. Janku Hafnerju, načelniku Krojaške zadruge v Škofji Loki. Zadrugi bo moral vsak udeleženec tečaja plačati za njene stroške 125 Din. Na kasnejše prijave sc zadruga ne bo mogla ozirati.
Kočevje
Naraščaj Rdeiena kriia ua osnovni in nioščan« ski šoli v Marijinem domu je priredil na praznik Marijinega Oznanjenja ljudsko igro s peljem >Mala pevka-, v telovadnici. Igra se danes 27. III. ponovi ob 5 popoldne Cene prostorom: I. sedeži 15 Din, II. 12 Din, III. 10 Din in IV. 8 Din.
Slovenska krajina
Poročil se je g. Jožof Monda, poštni uradnik iz Beltinec z gdč. Pavlico Pavlino. Mondova hiša je v Beltincih dobro znana in priljubljena, zato mlademu paru vsak želi obilo sreče.
Dolnja Lendava. Zdravnik Mauric Preis je pred nekaj tedni tako zbolel, da je moral iti v Budimpeš o iskat zdravniške pomoči. Sedaj sc je zdrav vrnil in nanovo začel z ordinacijami. — Kolikor je bilo veselja, ko jc začelo glavarstvo izdajati potne liste na Madžarsko čez Radič, toliko je sedaj hudovanja. Od strani naših oblasti se stori vse, niso pa še uredile zadeve madjarske oblasti. Ker še ni določene redne komisije za vidiranje prestopnih izkaznic, se stvar zelo zavlačuje in treba čakati po več ur, preden pride človek naprej. To je zlasti za delavske sloje, zelo neugodno, ker gre v izgubo mnogo dragocenega č:isa.
Samo en mesec nas Se loči od žrebanja velike loterije ; Martiniščac. Srečk je malo, zato naj vsak pohiti z. nakupom, da ne zamudi ugodne prilike. Dobijo se srečke po 5 Din pri ravnateljstvu >Martinišča< v M. Soboti.
Topol ni. Puste so postale dolge ravne ceste, odkar jih ne senčijo 30—40 m visoke topole, ki so bile kras krajine. Vsakdo jih je občudoval, ko jih je prvič zagledal in velika škoda je, da so jili
Dopisi
Stari trg pri Lož«. 22. t. m. je umrl v ljub-Ijanski bolnici absol. trg. akad. g. Milan Kovač, sin lesnega trgovca g. Karola Kovača. Dospel je prepozno k operaciji vnetega slepiča. Truplo nadebudnega, izredno delavnega mladeniča so zelo slovesno pokopali v Poricerkvi 24 t. m. ob ogromni udeležbi. Težko prizadeti rodbini iskreno scžalje! N. v m. p.!
Kmet. oospodinjska šola v Himskili toplicah je pod vodstvom svojega učnega osobja in kmet. referenta napravila dne 18. t. m. enodnevni poučni izlet na kmetijsko šolo v Št. Jurju ob juž žel. — Smoter izleta se je dosegel v polni meri, ter je krasna lega in do vse popolnosti smolrena ureditev zavoda in gospodarskih naprav vzbudila pri izletnikih največje občudovanje in prav radostno presenečenje. — Najiskronejša hvala g. ravnatelju ing. Petkovšku, ki je žrtvoval cel dan za razkazovanja in zn tozadevni pouk in ki pod gostoljubno streho svojega zavoda ni poskrbel samo za našo duševno, ampak tudi za izdatno telesno okrepitev! iivaia lepa tudi gg. prof. za nazorni oouk in prijazno Doučno spremstvo! — Izletniki.
G p © đcursžvo
Dr. Čampa:
Velesejem v Ko\m\.
Koln, v marcu.
V nedeljo so otvorili šesti pomladanski velesejem v Kolini, ki traja le ti i dni, od '20. do 23. marca. Istočasno se je otvoril tehnični velesejem, ki se ho zaključil 25. marca Koln-skemu sledi frankfurtski, pred njim se je ravno zaključil lipski svetovni velesejem. Ni morda vsega tega preveč, ko obmejni Kiinigs-berg prireja tudi svoje sejme, provincijalna mesta zopet svoje, za maj t. 1. pa je zopet napovedana v Kolnu mednarodna razstava avtomobilov? Ali pa se hoče zuteniniti slava prvaka Lipskega?
Najprej nekaj splošno-nemških gospo-darskili opazk. Ze ob letošnjem lipskonr sejmu se je sprožilo vprašanje, ali imajo tovrstne prireditve le znt'čaj sejma, gredo torej j predvsem za prodajo razstavljenega blaga, ali pa naj se istočasno enako močno povdari značaj razstavo, tedaj cilj propagande, četudi ni efekt onega uspeha takoj na mestu, ln zakaj?
Nemčija gre v hiperprodukejo. Gospodarski razvoj zadnjih ti h let je zavzel nikdar pričakovane dimenzije, pojavila so se nova industrijska, trgovska, sploh gospodarska središča, ki zahtevajo avtonomni propagandni delokrog. Odličen politik — bivši večkratni državni minister, jo pred dnevi v politični družbi v Berlinu naravnost trdil, d« je ta razvoj prenagel, ker se ni mogoče več bojevali zn nemožnosl plačevanja — reparacij! Tedaj vprašanje Ir.stne propagaude gospodarskih središč, zato tudi manjši jmi, trot so v Kolnu, Kônigsbergu, Frankfu m K sejmu in j propagandi pa je gnalo gospodarski svet dvoje bistvenih vnašanj: ISa kak način je mogoče vzdržati konkurenco s severo-ameriškimi državami, in na kak način jc mogoče dobiti in razširiti krog odjemalcev, konsuma v tu-in inozemstvu. Zahteva sedanjega razvoja je, da Nemčija mora nastopiti zopet pot v svetovni trg; a ker se je nmogo novih držav tudi gospodarsko osamosvojilo, je razširitev kon-suma v notranjosti tako pereča kot še nikdar doslej, številni velesrjmi, s katerimi so združena sedaj praktična predavanja in večdnevni tečaji, naj v svojem delokrogu se temu namenu primerno prikrojijo. Letošnji tehnični velesejem v Kolnu n. pr. hoče vriniti večjo vporabo elektrike v obrt in hišno gospodarstvo, sliv/rti kot nazorni pouk, kot živa , zveza seim gospodarstva in f.nanesti. Kot propaganda za uporabo današnjega stanja . tehnike i med široko maso i med poljedel- j stvom. To stremljenje je splošno. Ob letošnjem letnem obračunu so se v Berlinu čule pritožbe, da prebivalstvo porabi premalo elektrike, ker ne izčrpuje kapacitete produkcije in delavski minister dr. Brauns je na zborovanju predzadnjo nedeljo v K61nu naravnost trdil, da je pot k edinosti naroda in države tudi la, da se tehnična /.uanest še dvigne, a njene uspehe uporabi celokupno prebivalstvo, predvsem pa poljedelstvo! Na kratko: Posnemati ainerikanski princip, ki je meje luksusa zelo skrčil, ki je za standard delavca določil žc avlo, radio, kopalnico, ki ima dvoje principov — dvigniti produkt na glavo, s tem uvesti standarizacijo produkcije, istočasno pa intenzivno globino domačega trga. t. j. visok in enak konsum posameznika, ravnati se torej vsaj relativno po Fordovem načelu, da je splošno gospodarstvo urediti tako. da je tudi široka masa domače države dober kupec — ali vprašanje: Kje so meje varčnosti, — lastnega in obče gospodarskega interesa?!
Sedanji kôlnski velesejem je veren od-svil teh gospodarskih stremljenj. Predvsem je združil principa sejma in razstave, sedaj kupa in propagande v eno celoto. V bistvu se je omejil na svoj delokrog, t. j. zapadno Nemčijo, katere važna gospodarska točka postaja ravno Kôln. ne cia bi izključil ostalo Nemčijo in tudi ne inozemstvo. Razstave se je udeležila Holandska, Amerika, Avstrija in Francija z modno skupino iz Zariza. A v glavnem le svoje središče in to zopet v glavnem s tekstilno industrijo, pohištvom, domačimi potrebami. predvsem pa s tehnično produkcijo elektrike in plina. Zdi se, da princip propagande celo prevladuje. Koln je mejaš Francije in Belgije; Koln je križišče velikih železniških prog od vzhoda na zapad, severa na jug; je središče plovbenega prometa na Renu; važno letalsko pristanišče, sedež preino-gokopnih, kovinskih in tekstilnih industrijskih družb, metropola Porenja. Torej v svet in iz sveta v znamenju nemške propagande, povdarjanja lastnega gospodarstva v mejah domovine Nemčije.
Zdi se. da gre občudovanja vredna energija župana dr. Adenauerja, čigar otrok so tudi te impozantne sejmske stavbe, za tem, da prilKH'i Kolnu nazaj vsaj pretežni del listo veljave, ki jo je mesto imelo v kulturnem in gospodarskem oziru v srednjem veku. Če tudi je ta sejni le odsvit lipskega — saj spravijo razstavljalci sejmov v Kolnu in Frank-fiirlu komaj kako petino lipskega sejma — kaže šesti sejem korake naprej. Mednarodni železniški vozovi z oglusi po stenah dokazujejo, da so sejmi važen gospodarski činitelj, spretna izraba časovnih tendenc in potreb pa,
da tudi provincijalni uspevajo. Kôlnska občina je zato na delu, da razstavljalne prostore razširi in spopolni. Sredi sedanjega vrvenja se že delajo priprave za majsko avtomobilsko mednarodno razstavo, za mednarodno razstavo tiska leta 1928. Zopet dokaz stremljenja povojne Nemčije, da z razstavami preplavi ostalo Evropo.
Konferenca gospodarskih korporacij o prisilni poravnavi. Kakor smo žo poročali, so se gospodarske zbornice in korporacije na konferenci, ki so je vršila '23. i. m. v Belgradu izjavile z.a takojšnjo uvedbo prisilne poravnave potom uredbe, izdane na podlagi pooblastitve v finančnem zakonu. Kdino belgrajsk» in dubrovniška zbornica nista soglašali z ostalimi korporaoijaini (dubrovniška zbrcn i jo poslala konferenci le tozadevno izjavo). Prov' belgrajsk i trgovski zbornici, ki skuša preprečiti s strani vlade nameravano uvedbo prisilno poravnavo, so na kon°;erenci padle prav ostre besede. Prečanski gospodarski krogi, predvsem pa upniki Slavonsko banke, ki so na tem vprašanju najbolj interesirani, ostro obsojajo držanje Belgrajike trgovske zbornice. Jugoslovenski Lloyd< se zgraža nad dejstvom, da skuša belgrajska čaršija koman-dirati v ii"ši državi. Znano je, da ima ta čaršija vedno svoje specijalne račune, ki v mnogih slučajih niso v sklndu z interesi celo države, predvsem pa precaa duh krajev. — Na omenjeni konferenci ie zastopal ljubljansko zbornico zbornični tainik g Žagar, l.i je delegatom razložit stališče slovenskih gospodarskih krogov. Slovenske gospodarske organizacije so na konferenci, ki se ie vršila 21. t. m. sklenile, .la se zahteva takojšnje uvedenje prisilil .poravnalnega p 'stopanja, kar bi lahko mnogo pripomoglo k olajšanju gospodarskih razmer. Od pravosodnega ministra izdelani projekt nudi dovolj garancij proti zlorabam ali pa izigravanju. V. najskrajnejšem slučaju pa zahtevajo slovenski gospodarski krogi, da j o z ozirom n.' težke posledice, Ici bi inogle nastati v slučaju konkurza Slavonske banke, zagotovi možnost prisilne poravnave vsaj z ' sluč :j Slavensko banke. Od celokupne vsote nekrilih terjatev nri Slaven-ki banki v znesku 128 milijonov Din odpade na Slovenijo nič mani kot 86 milijonov Din. Kftnkurz Slavonske banke bi imel težke posledice predvsem za Slovenijo. Kriza slovenske ca gospodarstva bi so znatno poostrila, obenem pa bi trpel kredit slovenskih gospodarskih krogov v tuzenlstvu kakor tudi v inozemstvu.
Ljudska posojilnica, r s. z n. z. v Ljubljani je imeli 21.'marca 1027 svoj redni občili z.bor, na katerem je odobrila bilanco za lc:o 1920. Iz пабз1-nikovega poročila je razvidno, da je zavod tudi v pri ' tem letu napredoval. Vloge »o narastle od Hi n 9t,571 45t.ee na Din t M. '78.071 30: promet se ie dvignil od Din 664,95 .485.20 na 777,205.582.61. (':isti dobitek jo znašat Din -111.735.90: z.a dobrodelne namene se je naklonilo Din 100 746.—. Rezervni zakladi znašajo Din 2.048.919.78.
Bančne bilanc. Te dni sta bili Objavljeni bilanci Obrtne banke (Ljubljana) in Zadružne banke (Ljubljana), Iz bilance Obrtno banko ie raz-uino, da je ta zavod, mr zlic težkočnm, ki vladajo danes v našem bankarstvu, estai na višini pioteklih let. Cista bilančna vsota ie koncem prêt 1. znr'ala 17.7 milijonov Din (1925 17.-! milij. Din, 1924 17.8 milij. Din). Pjsameznê postavko bilance kažejo lpi neznatno i'.premeni ne. Račun dolžnikov se je dvignil na 15.1 milij. Din (IC'25 14.9), raf in menic pa!' na 1.1 milij. Din (1.0); vloge na knjižice in tekoči ačan so nekoliko nazadovale in znašajo 10.3 milij. Din (112). terjatve o talih (' bitorjev pa so se po-večalo '.Л 3.7 na 1.9 milil- Di". Iz čisega dobička v znesku 110.467 Din (1925-107.939 Din) bo banka z.plačala delničarjem 5 odst. dividendo. V zvezi z znižanjem obrestne mere jo bruto dobiček nazadoval od 2.2 na 1.7 milij. Din Kor pa so se znižali upravni stroški (cd 150.000 na 140.009 Din) predvsem po. davki, takse in pristojbine (od 375.000 na IGO (i t ) Din), se čisti dobiček banke ni zmanjšal. — Pitanca Zadružne banke kaže sicer zmanjšanje bilančne vsote od 1J 5 na 16.7 milij. Din, katero ie ptipisati predvsem zmanjšanju debitorjev (od 180 na 15.0 milij. Din) in kreditorjev (od 15.0 ia 11.6 milij. Din), vendar pa je ta zavod v preteklem letu znatno napredoval, kar ie razvidno iz. posameznih postavk računa zgube in dobička. Obresti tekočih računov so se potrojile (1 71 milii. Din napram 0.53 milij. Din), ravno tako so 'se znatno dvignile obresti lia vloge (od 0.51 na 134 milij. Din). Ker pa temu povečanju obresti vložnic, kakor tudi obresti tekočih računov ne more odgovarjati dejansko zmanjšanje kreditorjev in debitorjev, moramo sklepati, da so se izvršile spremembe v bilancirmiju in da nazadovanje bilančne vsote le navidezno. Bruto dobiček banke se je v preteklem letu dvignil na 2.8 milij. Din (1925 1.9 milij. Din) in tudi čis;i dobiček se je povečal od 271.000 Din ria 325.000 Din, iz, katerega se bo izplačala 6 odsi. dividende (1925 6 odst.).
Pred vstopom Anglije v železarski kartel. Kakor poročajo iz Londona, stojijo* pogajanja ",a vstop Anglije v železarski kartel pred skorajšnjim zaključkom. Obstojajo le še malenkostne diference glede višine angleške produkcijske kvote. Anglija zahteva kvoto od 10 milij. ton, med tem ko se najvišja ponudba železarskega trusta glasi na 9 in pol milij. ton. Ta razlika izvira iz različnih metod pri računanju kvote. Vstop Anglije bo za nadaljnji razvoj železarskega kartela velikega pomena.
Ponovni dvig romunskega leja. V zvezi z ugodnim stanjem pogajanj za najetje rom. posojila v Nemčiji, in rešitve vprašanja vnovčenja bankovcev', ki jih je Nemčija Izdala v Romuniji za časa " okupacijo med svetovno vojno, so jo v petek romunski lej rapidno dvignil. V Curihu ie dosegel rekordni kurz 3.!0 švic. frankov za 100 lejev.
hroz ruskega U s«. Rusija je v gospodarskem letu 1326-26 (okt. 1925 do ckt. 1926) izvozila S.2 milij. kub. in lesa v vrednosti ifranko meja) 58.3 milij. rubljev. V gosp. I. 1924 25 je bil izvoz nekoliko večji: dosegel je 3.0 kub. m v vrednosti 69.9 milij. rnb.
Ogromna izguba angleške druibe »Marconi*. V j-jtpodarskem življenju Evrope povzreč:. veliko pozornost afera angleške družbo Marc mi Y'irellss Telegraph Co Ltd., ki je v zadnjih letih radi nezmožnosti in lahkomiselnost vodstvu utrpela ogromne izgube, ki pa so se do sedaj prikrivale Znanega izumitelja Marconija, ki je tej družbi dal nn razpolago svoje patente, pri tej aferi ne zadene niknka krivda. Celotna izguba družbe znoŠa nič manj kot 6.15 milij. angl. funtov, kar predstavlja v našem denarju 1697 milij. Din.
don. (56.7)—56.95), Pariz 223—223.75 (222.75— -24 75), Praga 168 75 (108.30 16910), Dunaj 8.02 den. (8.005-8.035), Curih 10.955 (10.91—10.97)
('uril'. Belgrad 9.t3 «len. (9.1375 don.), Bu-dimpešta 90.70 (90.70), Berlin 123.40 (123.40), Italija 23.875 den. (23.92 den.). London 25.25 bi. (25.256 den.), Newyork 519.875 bi (520). Pariz 20.36 den. (2037 bi.). Praga 15.3925 den. (15.40), Dunaj 73.15 bi. (73.15). Madrid 9810 den. (92 don.) Bukarešt 3 35 den. (3.10), Sofija 3.765 bi (3.76), Varšava 57.95 den. (58 den.), Amsterdam 208.12 (208.12). Bruseli 72.25 bi. (72.29 den.), Kopenha-gen 138.62 (138.62).
Dimni. Devize: Belgrad 12.465. Kodanj 189, London 34 48. Mi'an 82.57, Newvork 709.75, ' Pariz 27.80. Varšava 20.90. Valute- dolarji 706.60, lira 32.62, dinar 12.47.
Pragu. Devize- Lira 154.80, Zagreb 59.82, Pariz 132, London 163.36, Newyork 33.01.
VREDNOSTNI PAIMRJI
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.90, Alpine 40 30, Kraniska industrijska 48.10. Trbovlje 55, Hrv. esk. 13 90, Leykam 12.08. lIiroha"ka 803, Avstr. tvornice za dušik 30.50, Slavonija 3.70.
Sa noveiSn moda
Pondre Mon Parlum Во««г'о1ч -
l'orl»
I
Ciusfolifan&teo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer Nedelja. 27 marca ob 20. uri DANES BOMO TtCI.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek. 28, marca; MACBETH. Red B. Sreda, 80. marca: Zaprto
Cetr'ek, 31. marca: UGRAP.LIENE SAB1NKE. C.
Petek. 1. aprila: TI IN J\Z. Red E
Sobota, 2. aprila; Predstava pomladka Rdečega
križa 1. dr? gimn. v Ljubljani.
samostojne četverospeve ali pa nastopajo sporedno z zborom v osnieroglasneni stavku Ta inesta so še posebno lepa. Bila so pa tudi tako iskreno zapeta, tako vzorno vojena, da je tako umerjeno razbranost moči doseči le z dobro vpetimi pevci, to morajo biti rutinirani stari cerkveni zbori, in pod mirno, zavestno taktirko. Motil je lo bas in lenor v četvero-spevih. V Benediktus je bil tenor mehak, prav do ber, očitno menjana vloga.
Cerkev je bila nabita do konca maše. Marsikdo jo na obojih stopnicah zastonj poskušal v cerkev in obžaloval, da je zamudil in radi gnječe nI mogel bliže. Opazoval sem ljudi: enn taka maša prevzame človeka do mozga. Zato bo škoda, če je ne bi ponovili, l'a to je treba ljudem bolj naglas povedati. In še nekaj drugega bi kazalo: Priznati moramo velik trud in izdaten trošek za tako delo. Ali naj plača vse to sam gol idealizem? Mnogo, mnogo jiit je še, ki bi želeli delo slišati. Ali ne bi kazalo podati ga v koncertu proti primerni vstopnini. Samo moška glasova bi treba v četverospevu izmenjati. Zbor inm boljših moči. Ce so to koncesije, potem niso na mestu, ker stvari ne koristijo.
Sicer pa moramo čestitati našemu Hugolinu in njegovemu vdanemu zboru na izrednem uspehu in se mu v imenu hvaležnih stotin prav iz srca zahvaljujemo za užitek, ki ga nam je nudil. Bog plača i !	—r—
« KONCERT A. LORTAT.
V sredo, dne 23. t. m. je v Filharmoniji priredil klavirski koncert francoski pianist A. Lortat, kot odposlanec francoskega društva za gojitev mednarodnih kulturnih stikov. Koncert jo bil v teh čudnih zunanjih razmerah kakor dobrodejen pozdrav Francije našemu narodu.
Tiskani program je vseboval same francosko klavirske skladbe izza XVIII. stol. do impresionizma, g. Lortat pa je presenetil z dodanim prvim delom, v katerem je izvajal Beethovnovo znano sonato Appassionala, tri Chopinove Etudes, Préludé v Des in Polonaise v As.
Potem je predaval o razvoju francoske klavirske skladbe izza Rameau-Oouperma do Debus-
NedelTICi: Ljudska^pnfcistavp.^pri ' zSŽS ïïh.	snovni značaj
Ilv(41	1	1	starega rokokojskega »naturalizma« m subjektivni
značaj modernega. Svoja besedna izvajanja je ilustriral z Couperinovimi, Daquinovimi, Rameauovi-îni, Dcbussyjevimi (med temi 5 znanih točk iz I.es Préludés) in Albenizovimi skladbami, s krepko besedo in primero pojasnjujoč vizualni sujet, ki je služil za : snov« tej glasbi. Po koncertu je dodal še Liszlovo II. rapsodijo in Chopinovo priljubljeno polonezo v C-molu.
G. Lortat je pianist prve vrste, njegova tehnična spretnost je naravnost čudovita. Interpretacija je umerjena, zaokrožena, osebni čut mu jo narekuje. f oprav koncert ni prinesel nič novega v programu za naše razmere, je bila njega korist velikega estetskega značaja.	s. V.
Is Musîfe
V RUSIJI SE ZIDAJO NOVE CERKVE.
Poznamo svetopisemsko zgodbo o Bala--aniu, ki je bil bolj trmast kakor njegova osli-
Izven.
OPERA.
Znfctek ob pol 20 uri zvečer Nedelja, 27 marca ob 15. uri: TAJDA Izven. Pondeljek, 28 marca: Zaprlo. Torek, 29. marca: Zapr'o f generalko). Sreda. 30 marca: EROS IN PSYCHE. Premijera. Red D.
Četrtek. 31. marca: TAJDA. Red A. Pe'ek, 1. aprila; Zaprlo.
Sobota. 2. aprila: ORLOV. Opereta. Premijera. Izven.
Nedelja, 3. aprila: OIÎLOV. Opereta Izven.
МагЉ&г&Јко gledišče
Nedelja, 27. marca ob 15. uri: DIVJI MOZ. Znižn-
ne cene. K upe ni Nedelja. 27. marca ob '20. uri: REVČEK ANDREJČEK Kuponi. Gostovanje к Kaiiklcrja iz Ptuja.
Pondeljek, 28. marca: Zaprto
Iipremcniba mariborskega repertoarju. Radi i ,er -Ie m01'al za P°koro blagosloviti, ko je nenadne obolelosti nekaterih članov gledališča 8b , hotel preklinjati.
ponovi danes v nedeljo uspela otroška igra >Divji mož: pri znižanih cenah, zvečer pa »Revček Andrejček z g. Kauklerjem iz Piuja kot gostom. Pri tej predstavi imajo gledališki abonemi popust, če vzamejo vstopnice pri dnevni blagajni.
£ju€l&hî €zđer
» Ljubljani
Sobota, '2. aprila ob 8. uri zvečer: PASMON. Nedelja, 3. aprila ob 2. vri pop.; PASIJON.
Harsra
Dne 26 marca 1027. DENAR
Zagreb. V današnjem svobodnem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzl: Berlin 13.535—13.54 (13.52—18.55), Italija 261 201.75 (2 I 31- 20331), London 276.025 den. (270.20—277), Newyork 56.85
V četrtek, dne 7. aprila t. 1. nastopita v Fil-harmonični dvorani na samostojnem koncertu dve slovenski umetnici, in sicer gdč. Jadviga Poženel, pianistka in vijolinska virtuozinja gdč. Vida Jera-iova, obe absolventki ljubljanskega konservatorija in pariške mojstrske šole. Priredita ta večer samostojni sonatni večer z umetniško izbrarim programom. Več v prihodnjih dneh.
BEETHOVNOVA MASA V C.
Krivično bi bilo, če bi prezrli dogodek, ki smo ga doživeli tako rekoč mimogrede nn praznik Mar. Oznanjenja. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani je proizvajal znani domači cerkveni zbor brez \ sake tuje pomoči veliko Beethovnovo mašo v C. To proizvajanje ie programatičnega pomena in spada v počešfenje stoletne posmrtnice velikega umetnika, kojo smo praznovali prav dan zn tem, t. j. 26. marca
Naj poudarimo na prvem meslu misel, ki zasluži. da jo podčrtamo. Velike so žrtve, ki jih do-prinašajo razna društva naši umetnosti. Gotovo odobravamo številne koncerte. Toda ti so namenjeni le omejenim krogom in to po prostoru, kjer se proizvajajo — vsakdo si ne upa v koncertno dvorano, i po č;isu — vsakdo ne more sedeti zvečer udobno do 10 v koncertni dvorani, i po vstopnini. — vsakdo ne more odtrgati si 10, 20 dinarjev in jih žrtvovati za eno, dve uri glasbenega užitka, ker je lo marsikomu dnevna prehrana. Večina ljudi — lahko rečemo, torej izve o Beethovnovi umetnosti le z lepakov, ki jih ne manjka, in morda iz ust onih, ki so slučajno to ali ono .stvar poslušali Sicer pa je hram umetnosti večini zaprt. Zato je velepomembna misel, ponuditi ljudem Beethovnovo umetnost tam. kamor vsakdo lahko gre, ob uri. ''o je vsak kristjan dolžan opraviti svojo versko dolžiost iii podati jo zastonj. Ce to ni prosvetno delo prve vrste, poleni ga ne znam najti drugje.
In še p'\a misel: Prolzvniano je bilo ono Beethovnovo delo. ki stoji v vrsti njegovih del adekvatno drugim, а je med vsemi morda najjasneje, iiaiprozorneie in vsakomur, ludi glasbeno neizobra-žonemu zemljami lahko umevno. Beethovnova maša ima Inhko umljivo obliko, instrnmentacija je silno diskretna, prevladuje zinorno vokalni stavek, ki je v deklamaciji neizmerno gladek, v stopnjavi vsebine vzorno razpleten in je težko najti delo, ki bi no skromni obliki, brpz vsako vsiliive kom-epciie, brez vsakršnega prisiljenega hrupa, teklo tako gladko, a tako pohio. Bn sam ton trobent ne pre-vpije glasov, eo sam udar pavk ne hrumi divje, v ospredje. Menjava instrumentalnih skupin z vokalnimi s samospevi in četverespevl ie tako vzorna, da služi lahko vsem skladateljem zn vzgled.
Tzvaianio je biM vzorno. Orkester (oddelek dravske divdzHske oblasti) je hit vseskozi tako mehek in diskreten, dn se ne spomnim, da bi ga bil že 1 m.alu takega s'i«al. Niti en sam muh me ni vso. mašo v instrumentih motil.
Zbor ie znano lepo vhran, poln v . vseh gla- \ sovfh, malo šibek v aRu. Prav lepo so zveneti basi, ' rolo v nizkih legah (F. E). Sopvni so izredno pro-žoo grstoleli nn r- alf še celo više in jI'- tudi dolgo vv.traianie na eni višini (g.) ni trudilo. To so jc na nekaterih meslih posebno dohio podalo.
ie р'то'е|рч:> s1'"7,i in s''nzi s samospevi v vseh štirih glasovih, ki so mestoma strnjeni v
Nekaj sličnega je doletelo znanega Ko-belman:i, ki je stal pod imenom Jaroslavskega skozi deset let ua čelu sovjetske protiverske gonje. Desetletno razširjevanje brezbožnosli ima to ptsledico, da se zdaj povsod zidajo nove cerkve. Moskovski ?Trud«, organ projc-tarskih zadrug, prinaša pretresljivo novico: Versko gibanje se je polastilo tovarniškega delavstva. Tako so se zgradile nove lepe cer-kve na predilnici "Komunistična predstraža« v Vladi mirju (7000 delavcev), v tovarni sukna Rdeči oktober« v Penzi (2000 delavcev) iu v tovarni za sukanec v Jarkujevu blizu Smelem ska (8000' delavcev). Časopisi priznavajo, da je lo po ledica nesramnega tona. ki ga uživa Jaroslav ski. Duhovščina, katere duh se je oja-čil pod težo preganjanja, vživa poprej neznan ugled. Protiverske prireditve se večkrat končajo z neusmiljenim pretepanjem brezbožni kov Ni dvoma, da bodo te ugotovitve : Tru-dac povzročile padec Jaroslavskega. Vsi komunistični humoristi v ^Krokodilu - in drugih listih izrabljajo za neštevilne šale komunistična imena omenjenih tovaren, ki so se naenkrat znašle v prednji straži proti revolucije •
ZVER V ČLOVEŠKI PODOBI.
Najstrašnejša osebnost cele ruske revolucije je neki Sajenko. Prvotno napol-izobražen trgovski pomočnik je postal rdeči rabelj v Harjkovu, glavnem ukrajinskem mestu. Zaklal je tam med meščansko vojno lastnoročno nekaj tisoč žrtev. Znana je njegova krilatica: »Danes bom sladko spal, ustrelil sem le <";'. ljudi!« Bahal se je tudi, da ga vest nič ne muči. Naučili so ga, naj izpije kozarec vroče človeške krvi — -in to je res sijajno sredstvo-! še njegov 13 letni sin je bil vajen prositi: Oče, daj mi revolver, bom streljal bur-žujek Včasih sta tekmovala oče in sin v streljanju na nedolžne žrtve. Vojna se je končala in ni bilo več čuti o tem rablju. Zdaj pa pripoveduje neki trgovec iz Hamburga, ki je obiskal svoj rojstni kraj Harjkov, da je zverinski Sajenko ugledna osebnost in ravnatelj predilnice. V mestu ni nobene rodbine, ki ne bi objokavala žrtve tega sadista. Kljub temu morajo ljudje občevati s Snjenkom, ki obvlada vso trgovino s suknom. Nekdanji rabelj je zelo družaben iu rad kvarta ter zaigra veliko zneske.
ŽALOSTNO POGLAVJE.
Angleški agenti nabirajo med nekdanjimi Wranglovimi častniki in vojaki prostovoljce za ruske oddelke, ki se bojujejo v vrstah. Cangcolinove severne armade. Prostovoljci dobijo baje sto angleških funtov na roko in morajo v par dneh odpotovati na Kitajsko. Okoli 20 marca 'e baje odšel iz Zagreba prvi oddelek ruskih prostovoljcev, ki je štel nad sto ljudi. (V Zagrebu biva do 2000 Rusov.) Treba je pripomniti, da smMrajo vsaj najboljši izmed teh prostovoljcev to novo vojno kot nadaljevanje boja z obsovraženimi bolj-ševiki. drugi seveda gredo za denar, za katerega dati"s tako trda prede, eni seveda iz golega pustolovstvo
Zanimivosti
Tombs.
Ker je bila stara kaznilnica mesta New-jrorka v zelo slabem stanju, so leta 1888. do-lidali novo, katere se je pa tudi prijelo ime prejšnje, namreč »tombe«, kar bi po naše pomenilo grobovi. V tej kaznilnici so se do l. 1889. tudi izvrševale smrtne obsodbe. Tega leta je bil v Ameriki uveden način usmrtitve z električnim stolom. Prvi razburljivi prizor v tej kaznilnici se je odigral 1. 1842. John Colt je. nekega starca umoril in oropal, truplo pa v zaboju poslal v New Orléans. Colta so po dolgem iskanju prijeli in bil je obsojen na smrt. 18- nov. 1842 ob 4 pop. naj bi bil obešen. Ob 11 dopoldne ga je obiskala njegova zaročenka in ju je pastor poročil. Odšla je jokajoč iz kaznilnice in takoj nato so pričeli s pripravami za usmrtitev. Ob 3. uri je Colt prosil, naj ga puste samega, ker hoče pisati poslovilna pisma. — Medtem se je nabrala ogromna množica ljudstva, ki je hotela ekse-kuciji prisostvovati. Malo pred 4. uro je stopil v celico duhovnik, toda takoj zopet prišel iz nje ter povedal okoli stoječim, da je Colt mrtev. Zabodel se je v srce. Splošno so sodili, da mu je bodalo izročila žena, ko se je od njega poslovila, vendar pa ji tega niso mogli dokazati.
L. 1864. je iz »Tombs« pobegnil neki James Dunn, toda že na prvem uličnem vogalu ga je spoznal policist ter privedel nazaj v »Tombs«. Naslednji dan so ga odvedli v zapore Sing-Sing kaznilnice. Od tu pa je pobegnil na najbolj zvit način, kar jih je dosedaj znanih. Na nepojasnjen način si je znal pridobiti kos lesa, iz katerega je izrezljal raco. Iz zelišč in jagod si je priredil bçrve ter s temi raco pobarval, da je bila pravi raci zelo podobna. V kaznilniški bolnici je nato ukradel tri metre dolgo gumijevo cev, jo pritrdil lia râco ter ob neki ugodni priliki skočil v reko Hudson. Ker si je žepe že preje obtežil s kamenjem, mu je bilo omogočeno, da je več sto metrov daleč pod vodo plaval, medtem ko je skozi gumijevo cev, ki je bila na vratu race pritrjena, dobival vase potreben zrak. Ko je bil dosti daleč od straž, je splaval na kraj ter pobegnil.
Najdrznejši begunec pa je bil neki John Mahoney. Ta je že kot 16 leten fant pobegnil iz Tombs. Pozneje je pobegnil iz cele vrste kaznilnic, tako v Potomacu, Wašingtonu, še dvakrat iz Tombs in iz dnečega vlaka. Največje začudenje pa je povzročil njegov beg iz Sing-Sing kaznilnice v Newyorku. Na nepojasnjen način se je otresel verig, v katre je bil več mesecev ukovan. Nato je ukradel suknjič nekega liferanta, ki je pripeljal blago v kaznilnico, se vsedel n« voz, zadelal kaznilniške hlače s konjsko odejo ter pognal. Stražniki so mu odprli in bil je prost. Toda, ko je konja spustil v dir, so ga spoznali in streljali za njim, pa ga niso pogodili. Pobegnil in šele čez eno leto so ga slučajno zopet prijeli.
Tudi šampijon.
Znano je, da ni nikjer na svetu toliko klubov in društev kot na Angleškem. Tako imajo svoj klub tudi »orgličarji». Pa se bo zelo zmotil, kdor bo rekel, da jih je v tem klubu le nekaj. Ne, na tisoče članov šteje po vsej Veliki Britaniji, ki se rekrutirajo iz vseh slojev. Doktor muzike Robson je nedavno prisostvoval tekmi orgličarjev ter izjavil, da je bil naravnost presenečen, ko je slišal tako dovršeno muziciranje z orglicami ter da je to inštrument, kakršnega imajo lahko v vsaki hiši. Ako bi orglice stale več funtov, ne pa samo par penijev, bi bile orglice seveda nekaj tacega, kar bi ne mogla nobena visoko stoječa družina pogrešati. Po nekaterih krajih imajo cele orkestre orgličarjev in nastopili so
že v največji dvorani na svetu, v Albert Hali v Londonu, kjer je bil uspeh naravnost sijajen. Zmagovalec v zadnji tekmi za prvenstvo orgličarjev je bil Mr. G. Maxwell in sicer z orglicami, ki so stale le en šiling (13 Din). Tekmovalcev za prvenstvo je bilo 152. Klub, oziroma liga orgličarjev se nahaja v Londonu na Borough High cesti št. 107. Ako ima kak slovenski orgl-čar veselje pristopiti k temu klubu, to lahko slori.
Edinec.
Dokazano je, da so otroci edinci mnogo manj nadarjeni kot pa oni, ki izhajajo iz družin, v katerih je število otrok veliko. Ne le, da taki otroci pridejo povprečno poldrugo leto oziroma dve leti pozneje v šolo, so tudi pri učenju splošno za drugimi. Polovico otrok, katere so preiskali, se ne sporazume z drugimi otroci in so taki ljubljenčki edinci nepriljubljeni, ker so navadno pomehkuženi, se ne znajo prilagoditi drugim otrokom, so svoje-glavni in ne vedo kedaj morajo popustiti v kaki stvari. Nekdo, ki je preiskal 400 takih edineev, je našel, da je četrtina takih, katerih značaj je pred vsem sebičnost.
Otrok, ki ie imel devet mater.
Dobrote deliti je lepa, toda težavna stvar. Pred nedavnim časom je magistrat v Glas-go\vu na Angleškem to poskusil. Bilo je precej mrzlo, premoga pa je pričelo zmanjkovati. Dolgotrajen štrnjk premogarjev so čutili vsi sloji angleškega prebivalstva. Magistrat pa se je vendar odločil, da bo razdelil premog tako, da bodo matere z otroci do četrtega leta prejele posebno mero. To je seveda dvignilo silne proteste. Zakaj naj bi otroci, kateri so četrto leto že prekoračili, morali zmrzovati in stare samice so se oglasile, češ da ni pravično, da se tako zapostavljajo, kajti krivda ni njihova, če niso v mladih letih dobile moža in so sedaj brez otrok. Skratka, bilo je vse polno nezadovoljstva z magistratno namero... Vendar pa je bilo posla obilo, kajti mnogo jih je bilo, ki so se prilike poslužile. Prihajale so matere z malimi otroci v naročju ter zahtevale posebno karto za premog. Vedno več jih je bilo. Uredništvo se je čudilo, koliko mladih mater z majhnimi otroci je naenkrat v Glasgowu. Sčasoma je stvar postajala sumljiva in preiskava se je pričela. Kmalu je prišlo na dan, da so matere z majhnimi otroci živahno trgovale. Dečke in deklice v starosti do štirih let so matere posojevale takim, katere so imele že starejše otroke ali pa, ki so bile brez njih. Za to uslugo so prejemale majhno odškodnino. Celo neporočene gospodične so kar naenkrat obogatele za enega ali celo dva otroka ter na ta način prišle do premoga. Ko je nekega dne majhen deček prišel že devetič v oisarno, vsakokrat na rokah druge matere, se je uradniku vendarle zdelo preveč. Izdajo kart so ukinili in barantanje z otroci se je na ta način končalo.
Praznoverje slavnih mož.
Ko je pred kratkim angleški grof Derby otvoril nov park v Blackpoolu, je moral pre-striči trak, ki je bil napet preko vhoda v park. V ta namen mu je župan izročil zlate škarjice. Ko je bila ceremonija pri kraju, je grof županu izročil pol krone, t. j. dva .šilinga in pol za škarje, češ da škarje prineso nesrečo in se je je le na ta način ubraniti, ako da zanje kovan denar. — Slavni pisatelj Dickens, katerega sin je pred kratkim praznoval zlato poroko, je bil trdno prepričan, da je petek srečen dan. — Lord Rosebery smatra za slabo znamenje, ako vidi mrtvega morske-
ga prešička. — Goethe je javno povedal, da pomeni črna mačka največjo nesrečo. — Tudi lord Roberts je sovražil črno mačko. — Številko trinajst smatrajo nekateri za srečno, a mnogi pa za nesrečno. Ranjki Wilson jo jo smatral za srečno, Wagner pa se je je naravnost bal. Znano je, da v mnogih gledališčih ni nobena garderobna soba igralcev» označena s to številko in da za številko 12 takoj sledi številka 14.
Izobrazba modne risarice.
Ako ogledujemo po razstavah ali tudi ob drugačnih prilikah nešteto raznih vzorcev ogrinjač, čepic, klobukov itd., niti ne pomislimo, koliko truda je stalo, preden je bilo vse to samo zamišljeno, še predno je bilo iz-gotovljeno. Koliko denarja stane to in koliko časa se s tem zamudi, to ve le malokdo. Zato je javnost začudenja osupnila, ko je nedavno tega zvedela, da je neka največja ne\v-yorška modna tvrdka angažirala modno risarko s 100.000 dolarji na leto. To je seveda zelo visoka vsota, saj znaša v našo valuto preračunjeno nič manj kot pet milijonov in pol dinarjev, vendar pa niso redke one tvrdke, ki, dasi ne tako visoko, pa vendar prav po kraljevsko plačajo prvovrstne risarice. Pet milijonov in pol nima prt nas najbrže niti en sam človek, ki Se preživlja z delom svojih rok.
Toda tudi v Evropi so ti poklici zelo dobro plačani. V Parizu in Londonu so saloni, v katerih imajo prvovrstne konstrukterke plače, ki daleč presegajo tisoč funtov na leto, t. j. 275.000 dinarjev. Navadno pričenjajo te modedame na najnižji stopinji v kakem dam-skem ateljeju. Učenje je silno dolgotrajno in le malokateri uspe, da se dvigne do najvišjega mesta. Pre'1 vsem mora aspirantinja dolgo časa delati v delavnici kot prikrojevalka, mo-dolirka in šivilja. Potem je nekaj časa v po-merjevalnici, nato gre za dalj časa v šolo. V prostem času pa se mora skrbno uriti v risanji? in študirati postanek kostuma kakor tudi mode v splošnem. Mnogo je odvisno od tega, je ili tudi dobra poznavalka človeka. Zato hodijo resne kandidatinje na taka mesta tudi k predavanjem psihologije. Šest in še več let se je treba taki dami učiti, predno more zares kaj pokazati ter tekmovati na modnem polju. Potem pa ji je tudi modni svet s sijajnimi plačami odprt.
Perpeîuum mobile.
Švicarski urar Karel Meier je uresničil davno sanjo: izumil je uro, katere ni treba navijati. Pogon oskrbi sistem cevk-lasnic v obliki črke S, ki so napolnjene z glicerinom pod gotovini pritiskom. Glicerin je zelo občutljiv napram vlagi v zraku ter se neprenehoma krči. oziroma razširja. Meierjeva duhovita napeljava izrabi to gibanje za mehanizem ure. Seveda ni ta »večna ura« prava rešitev uganke perpeîuum mobile. To je samo kombinacija ure in toplomera, ki izrabi zunanji činitelj, namreč stalno izpreminjanje razgretosti zraka.
Čudovit učinek ultravioletnih žarkov.
Anglež Lamplongh je iznašel neko steklo, katero imenuje vita-steklo, ki ima to lastnost, da propušča ultravioletne žarke, kar se pri navadnem steklu ne vrši. Za sedaj je proizvod zelo drag, tako da ne kaže začeti z izdelavo na debelo. Sestavina je tajnost, za katero ve izumitelj sam. V londonskem zoologič-nem vrtu pa so jo kljub velikim stroškom napravili pri živalih, ki izhajajo iz tropičnih pokrajin in jim v vjetništvu manjka teh žarkov, radi česar hirajo in jih mnogo tudi pogine. Uspeh je po dveletni rabi naravnost sijajen, tako da je vodstvo zoološkega parka sklenilo, da vpelje tako steklo pri vseh živalih. Poseb-
no opice, med njimi mlad orang-utang, kateri se je silno dolgočasil in postajal čedalje manj živahen, je sedaj popolnoma predrugačen, živahen in ima izboren tek. Zanima ga prav vsaka stvar, medtem ko je preje ležal kakor bi bil mrtev. Pri repttlih iz tropičnih pokrajin, kateri nimajo nikdar preveč solnca, se je |к>-skus z vita-steklom še posebno dobro obnesel in celo levi so se zelo popravili. Da ni več daleč čas, ko se bo tudi človek posluževal tega stekla, je več gotovo.
Cas v Ljubljani in drugod.
Tekom 24 ur se zavrti zemlja enkrat okoli sebe. Opoldne stoji solnce najviše na obnebju in pridejo vsi kraji zemlje po vrsti pod opoldansko solnčne žarke; eden prej, drugi pozneje. Črto, ki jo v mislih potegnemo opoldne od nas do solnca na nebu, imenujemo poldnevnik, poldnevnico ali meridijan. Črto podaljšamo na sever in jug in gre čez severni in južni tečaj. Takih črt čez oba tečaja je seveda neštevilno. Navadno se zadovolimo s 360 meridiani. Prostor od enega meridiana do drugega imenujemo 1 stopnjo. Sedaj pa misli, da si ti solnce in da siješ na zemljo dol: po vrsti bodo prihajali pod tvoje žarke kraji vrteče se zemlje, čas od meridiana do meridiana bo 4 minute, kajti 360 krat 4 je 1440 minut ali 1 dan. Navadili smo se, da za začetni meridian pri štetju vzamemo onega, ki gre skoz zvezdarno Greenwich pri Londonu; lahko bi vzeli katerikoli meridian in bi šteli od njega na levo in desno, n zmešnjava bi bila potem prevelika. Od Greenwiclia do Ljubljane je 14 stopenj in pol proti vzhodu; torej ima Ljubljana 15.5 krat 4 minute prej poldne kot Greenwich, to je 58 minut. Zagorje so natančno 15 stopenj vzhodno od Greenwiclia, torej ravno 1 uro itd. 15. meridiun je tako zvani srednjeevropski meridian. Kar na pol- < dnevnike poglej, pa boš takoj vedel, kako je; na vsakem zemljevidu so glavni meridiani včrtani. Belgrad ima 24 minut prej poldne kot Ljubljana, Dunaj 8 minut prej, Varšava 21 minut prej, Leningrad dve uri prej, Pariz okoli 50 minut pozneje itd.
+ Največje orgle na svetu. V velikem obmorskem mestu Liverpool na Angleškem imajo novo velikansko katedralo. V tako stavbo morajo seveda tudi primerne orgle. Ze pred vojno so jih pričeli postavljati, a vojska je nadaljnje delo prekinila. Sedaj so gotove. Imajo pet igralnikov (manualov), 222 raznih gumbov, 118 registrov in v orglah j« 10.934 piščali. Orgle so električno-pnevma-tičnega sistema in mehanizem gonijo motorji, kateri imajo skupno moč 35 konjskih sil. Obseg orgel je tako ogromen, da ima igralet 17 telefonov, potom katerih obvešča mehače. kaj imajo spojiti z električnim tokom.
+ lOJlofna igralka. Gospa Eleonore Coates Tylden v West Norfolku na Angleškem je stara 104 leta in še prav gladko in živahne igra glasovir. Pred par dnevi je praznovala 104ti rojstni dan, pri kateri priliki je gostom igrala razne komade. Angleški kralj in kraljica sta jo že ponovno obiskala.
+ Srečo so imeli. V južni Afriki v Port Elisabeth so se trije evropski dečki splazili v mestni park, v katerem goje strupene kače. z namenom, da bi jih kradli in jih prodali spet nazaj občini. Na svoje delo so se podali kar bosi. Kače so lovili s precepi in jih de-vali v kovinaste Skatlje. Imeli so izredno srečo, da jih ni pičila nobena kača. Lov je bil zelo bogat. Ko so pa hoteli na tihem pobegniti iz parka, jih je prijel stražnik parka ter jim zaplenil vso »zalogo'.
-f- Žabja nadloga. V okolici Calaisa je letos toliko žab, da so postale strašna nadloga Njih kvakanje se razlega na kilometre daleč Oblasti so pozvale kmete, da začnejo žabje nadlogo sistematično uničevati.
George Robey:
Vedoželjnosf.
»Draga moja,« sem dejal, »slišal sem, ko te je David vprašal, koliko nog ima pajek, ti pa si mu odgovorila, da ne veš. Tega bi ne smela storiti.«
»I, če pa ne vem, koliko nog pajek ima,« je odvrnila moja žena.
»Dobro. Pa bi bila otroku rekla, da sicer ne veš natančno, pa da boš že zvedela ter mu poveaala.«
»ueorge, mar meniš, da naj bi mu tako dala povod za razna vprašanja?«
»Seveda. Vsak inteligenten otrok stavt vprašanja. Vedoželjnost je otroku prirojena in nikdar ne smemo dopustiti, da bi ostala nerazvita. Nedolžna zaupljivost, s katero se otrok obrača do staršev, je zelo ganljiva in dragocena, zato moramo skrbeti, da otrokove zaupljivosti ne omajemo «
Opazil sem, da so te besede napravile globop vtis na mojo ženo. »Kako naj dože-nem, koliko nog ima pajek?«, je končno vprašala.
»No. ali ti ni prišlo na misel, da bi mogoče jaz vedel in bi ti mogel povedati?«
»Ali res veš, George?« je vzkliknila nekoliko presenečena. »Koliko torej misliš, da jih ima?«
> Pajek Ima šest nog,.; sem odvrnil z zanosom. »In v bodoče, kadar ti bo najin naj-
mlajši zastavil kako vprašanje, na katero ne boš vedela odgovoriti, pošlji ga k meni, ali vprašaj mene.«
»Bom,« je odvrnila ženica ter odšla. S tem je bil pogovor pri kraju.
Ravno sem se vsedel, da se zatopim v neko študijo, ko plane sinko v sobo z vprašanjem: »Oče, kedaj je bila Perkins rojena?«
Perkins je namreč naša služkinja.
»Ne vem, piav gotovo ne vem,« sem odvrnil tjavendan. »Le pojdi, pa priden bodi.«
»Matna je rekla, naj tebe vprašani, je dejal sinko v nekakem predbacivajočem tonu, »rekla je, da gotovo veš.«
»Kako? Kaj si rekel?«
»Mati je rekla, da ti veš
»Skoraj vse,« sem poprava po kratkem odmoru. »Ceniu pa hočeš vedeti, kedaj je Perkins rojena?«
»Pek, kateri k nam žemlje nosi, je rekel služkinji: »Pojdi, pojdi, saj nisi včeraj prišla na svet! Zakaj ji je torej rekel: pojdi, pojdi,-* |
»Ne--« sem pričel, a hitro popravil, j
»morda je Perkins stala na kakšni stvari in ji je zalo velel, pojdi!«
»Na nobeni stvari je stala,« odvrne David.
»Ti sinko, nikoli ne smeš reči: na nobeni stvari je stala.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker ni pravilno.«
»Fa zakaj ni pravilno?«
»Ce bi so bil slovnice učil, bi vedel, zakaj ni pravilno.«
»Za zakaj je pek rekel: pojdi, pojdi!?«
»Pek je govoril metaforično, to se pravi,« sem hitro popravil, »govoril je v primeri.«
Davidu se je obraz razjasnil. »Da, da, bo že prav. Saj sem slišal, ko je pek govoril o neki primeri.«
»Kako to misliš?«
»Perkinsovi je rekel: >Ako bi bila le nekoliko bolj postavna, pa bi se lahko primerjala Gladys Cooper-jevi.«
Zapomnil sem si to in sklenil ženo opozoriti, da služkinja preveč časa trati s klepetanjem.
»Kdo pa je to, Gladys Cooper?«
»Gladys Cooper jo ena izmed uašili najboljših igralk.«
»Kaj pa je to igralka?«
Na vsezadnje na to ni bilo tako lahko odgovorili. Pa sem ravno pred par dnevi pogledal v leksikon, kako to besedo ta tolmači.
»Igralka je ženska, katera igra in nastopa v igri ua odru,« sem razložil vedoželjnemu sinkotu.
Toda hotel je še vedeli, kaj je to oder, kaj je igra iu zakaj se igra. Skoraj pol ure sem mu razlagal, David pa je pazljivo sledil.
»Zakaj pa je pek rekel Perkinsovi, da, ako bi bila bolj postavna---— ?«
Pričel sem peka sovražiti, ker mi daje na la način toliko opraviti.
»Pek je norec,« sem zavpil jezno.
»Pa zakaj jc pek norec?«
:>Ne vem,« sem zaklical in malo if manj-Iwilo, da jih ni David dobil po buči,
»Ne veš,« je ponovil začudeno, kakor bi ne mogel verjeti, da je nekaj, česar ne vem.
»In pa tudi ne veš, kedaj je Perkins rojena?<- Potem pa morda veš -— — —?«
»Ne, ne vem!«
»Kaj ne veš, papa?«
»Ne vem ti dati odgovora na to, kar me hočeš vprašati,« sein vpil na sina.
»Papa, ali pa veš, kaj sem te mislil vprašati?«
»Ne. ne vem.«
»Kako pa potem veš, da ne veš odgovora?«
»Tako, ker vem. da ne vem. Ne vem. zakaj ne vem, česar- ne vem. Zgubi se!
Poberi se in pusti me pri mirit! Jaz nič ne vem.«
»Toda George!«
Ostrmel sem. Nilem vedel, kdaj je žena vstopila. Božala je sinkota ter rekla: »Sta se dobro imela s papanom. Davidek? Vidiš, tako je prav.«
Potem pa se obrnila do mene: »Prav imaš George, nedolžen in zaupljiv način, s katerim se otrok obrača do starišev. je res ganljiv in dragocen. Toda da vaju ne bon motila, ker vidim, da se imata tako dobro takoj grem. Samo io sem hotela povedati, d<r sem med tem pogledala v leksikon in tam našla, da ima >>ajek — osem nog.«
Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi
se dobé vedno po konkurenčnih cenah pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠE! ENBURGOVA UL. 6/1.
Telefon šlev. 980
Alkoholno vprašanje.
V	današnji dobi, ko čutimo vsi, da »mo resnično sredi gospodarske krize, je alkoholno vprašanje pač eno izmed najvažnejših problemov, kako obvarovati narod pred gospodarsko, fizično in moralno propastjo. — Ne samo abstinent, ampak vsak, ki mu je pri srcu blagor in dobrobit našega slovenskega naroda, se mora pridružiti bojevnikom zoper mogočnega in hudega sovražnika našega naroda — zoper alkohol.
Vlkohohu» vprašanje« je naslov knjigi, ki je pravkar dana \ promet z najboljšim namenom, koristiti ljudstvu in ga obvarovati ter rešiti pred gospodarsko in moralno katastrofo. (Knjigo spisat Ant. M r k u n. Velja le 28 dinarjev, s poštnino 31) Din. Dobiva se v raznih knjigarnah, dalje v pisarnah Naše Sloge< in • Svete Voj-ke v Ljubljani, Poljanski nasip
et. io.)
l ahko trdimo, da tako veleaktuabia knjiga s tako poučno vsebino že dolgo ni bila dana Slovencem. Ne moremo navajati obširneje bogato vsebine te knjige. Omenjamo le, da podaja v d voh delili prav vse, kar je treba vedeti o alkoholnem vprašanju in o vseh zlih posledicah, ki jih rodi alkohol, o vseli sredstvih, ki so v stanu omejevati alkoholno poplavo in pospeševati protialkoholno gibanje. V prvi ni delu obravnava pisatelj alkoholizem in njega posledice, poudarjajoč, da pomeni beseda alkoholizem toliko kakor posledice alkoholov e zlorabe na človeku. Alkohol je čarovnik. slepar, rusilec zdravja, zločinec, povzroče valeč nesreč in nezgod, ropar, sovražnik izobrazbe iu napredka, grobokop družinske sreče, nenravnež, grešnik, kvarljivec otrok itd. — Vsak izmed teh žalostnih naslovov ima svoj po.eben odstavek. V drugem poglavju prvega dela opisuje pisatelj vzroke modernega alkoholizma; v tretjem poglavju pozivlje v l>oj preti sovražniku družbo, občino in državo: v četrtem opisuje lepo alkoholna nadomestila in končuje v petem poglavju z navedbo prolialkoholue organizacije.
V	tem delu je s stališča moralke pa tudi s stališča zdravniške vede nanizanih toliko zlatih naukov, <la že en sam izmed njih od-tehla nabavno ceno knjige.
Nič manj važen je drugi del glede na vsebino, ki je namenjena predvsem javni oblastveni upravi. • Oblastva in hoj proti alkoholu in nemorali je naslov drugemu delu omenjene knjige. Ta del je pisan predvsem za. naše občine, za te je knjiga naravnost neobhodno potrebna. Saj vsebuje prav vsa še , veljavna starejša in novejša oblastvena določila. ki so količkaj v zvezi s pijančevanjem in . z nemoralo kot njegovo zvesto spremljevalko. Tu imajo županstva naštete vse predpise iu naredbe o nravstveni policiji, v kolikor prihaja v zvezo s protialkoholnim gibanjem. Temeljito jo obdelana snov o vsakovrstnih plesnih prireditvah in o vedno razširjajoči se plesni norosti, kako naj se omejuje, če treba tudi kaznuje. Navedena so sredstva za omejevanje, občinske takse in kazenski postopek. Dalje vsebuje knjiga navodila, kako postopati zoper postopače-pijance, ki izvabljajo denar od občin, opisuje sredstva zoper beračenje, preskrbo umobolnih pijancev, kako naj se spravlja pijance-zapravljivce pod skrbstvo, izgon iz občine itd. — Potem so navedene vsakovrstne občinske davščine na vse vrste pijač z natančno razlago, kako jili morajo skiepali občinski odbori itd. — Celih 35 odstavkov s posebnimi podnaslovi je, ki so namenjeni izključno le občini kot izvrševate-Ijici poslov krajevne policije in gospodarski edinicj /. dohodki od alkoholnih pijač v korist javnemu občinskemu gospodarstvu. — V drugem poglavju II. dela je govor o okrajnih glavarjih in njim podrejenih organih, o.policijski uri, o javnem preklinjevanju, o kaznovanju prestopkov iu o dolžnostih orožni-štva. Tretje poglavje je pisano na naslov velikih županov. Navaja med drugim tudi »Pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami«. Razpravlja o novih gostilnah, o gostilniških koncesijah, prenosih, o točenju žganja, in pa o točenju brezalkoholnih pijač. — Četrto poglavje govori o finančnih oblastvib, ki imajo dobršen del naloge sodelovati — tudi nehote v protialkohclneni boju. — V petem poglavju je govor o ministrstvu kot prizivni instanci pri podeljevanju gostilniških koncesij, o zakonodaji iu ministrskih odredbah, o državnih točilnih taksah i. dr. — Šesto poglavje )>a navaja končno nekaj osnutkov — vzorcev — za razne vloge na oblastva (županstva, okrajne glavarje, velikega župana, na sodišča), kako so naredi ovadba zoper pijance, ali prošnja za skrbstvo nad njimi, da se vzamejo otreei staršev-pijancev iz njihove vzgoje itd.
Iz leli suhih podatkov je razvidno dovolj, kako velevažna in prepotrebna je knjiga »Alkoholno vprašanje« za vsakogar, za vse javue urade od občine navzgor, za župne urade in
KOLiNSKAi
naša prava,domača
CIKORIJA
pa za vsa društva brez razlike svetovnega naziranja. Kajti v boju zoper alkoholno in nemoralno kugo moramo biti pač vsi edini. 7. navdušenjem ho p«regel po nji telovadec in vsak spertnik, vsak učitelj in vsak prijatelj mladine, ki želi, da se vzgoji zdrav, krepek in trezen rod, da borno narod poštenjakov. Večna škoda bi bila, če bi ostala knjiga zaprašena v založnikovih predalih. — Oprema je zelo lepa, tisk krasen. Segajte pridno po nji in čitajte jo s pridom sebi iu narodu v blagor!
VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
Predvčerajšnjim, dno 25. t. m., torej .io bit po več kot pettedenskem trajanju oficielno zaključen nevvyorSki turnir, o čogar izidu smo či t a'olje žo obvestili v predzadnji naši številki Obogatil io šahovsko lilera'uro za mars i k al; biser in teorijo za marsikako novost. V drugem je v splošnem oziru znamenito predvsem dvoje: Prvič dejstvo, da so pretežno večje število partij, kakor v turnirjih zadnjih 2 do it let .-ploh. zopet dobili črni in ne be'i, kar je teoretiško zelo važno in zanimivo, ker nekateri šahovci še vedno neopravičeno precenjujejo prednost prve poteze. In drugi presenetljivi pojav je izredno veliko štev i o neodločenk. Igral» se jc vsega skunaj 60 partij in od teti jih je os'alu neodločenih celili 36 iger! Iz tega pojava pa sklepati na posebno trdovratnos1 in srditost bojevanja bi bilo napačno, kajti vse ti remize so hi 'e večinoma sililo kratke, štele so po 1 H. '20, 25 potez, ena celo samo 12!
Г Ijši dokaz pa so morda za visoko teoretiško i/.vežbanost bojevnikov, zlasti za njih natančno poznanje otvoritvene teorije.
V petek so se razdelile nagrade in so prejeli: Capablanca 2000 dol., dr. Aljehin 1600 dol. in Niemcovič 1000 dol. Ostali velemojstri so dobili igralne nagi ade po razmerju dobljenih odne/jno neodločenih partij, in sicer za vsako dobljeno p,v 50 dol., za vsako remis-partijo pa po 25 dol. Kakor znano, iniaio dr. Vidmar 10, Spielmann 8 in Marshall li točk.
Spori
in \
j	vi»
!o dobra !
DANAŠNJE PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI.
Na športnem prostoru ASK Primorja se vršita danes dve prvenstveni tekmi I. razreda in ena 11. razreda. Dvojica Slavija ili Krakovo nastopi dopoldne ob 10.30. prvorazredni dvojici Hermrs:Ja-dran in I lilija: Slovan pa ob 14 SO odnosno ob 10. uri. Igra se ob vsakem vremenu. Prvens'veni rezultati jesenskih srečanj istih protivnikov so: S'n-vija;Krakovo 4:2, Hermes:Jadrau 2:1, Ilirija 1:0.
Cross-roiintry za prvenstvo Slovt.iije Danes ot) 10.30 sc vrši woss-conntry preko Rožnika, s startom in ciljen: na drsališču SK linije. Teknfi> vanja se udeleži več domačih klubov s svojimi moštvi. Želimo, da bi se tudi občinstvo zanimcJo in prišlo gledal lo pribljubljenc lekino.
SREDNJEEVROPSKI TENIŠKI POKAL.
Po kongresu tenisa v Parizu so se sestali zastopniki Španije, Italije. Jugoslavije, Avstrije in Češkoslovaške ; posvetovali so se o predlogu, ki ga bodo stavili na prihodnjem zborovanju mednarodne zveze tenisa, tire za to, da se prizna tein deželam po vrsti oticielno prvenstvo-. Prvenstveni turnirji, Ivi jih priznava zveza kot oficielne, imajo pravico, da smejo i.idomestili tekmovalcem potovalne in druge stroške. Kot oficielna veljajo doslej angleška prvenstva v Wimbledonu, francoska v Parizu, ameriška ter avstralska. Petere imenovane dežele bi si medsebojno jamčile udeležbo svojih najboljših igravcev, in prireditelji ne bi imeli nobenih skrbi, ali bodo spravili mednarodno konkurenco skupaj ali ne.
AMATERSTVO JE LJUBEZEN DO ŠPORTA.
V listu Sport und Ziel piše nemški državni športni učitelj Wnitzer tole:
.Borce moramo imeti in borbene narave moramo vzgojiti! Najvažnejšo, pa je. da ostanejo amaterk Tega pojma se moramo držati z vsem' sredstvi. Zmožnost na stroške te ideje nam več škoduje kot koristi. V pojmu amaterstva so vi: :e-ninjene moralne sile našega gibanja, ki mu jih nikdar ne smemo vzeli. Amater ima svoj sport rad, ga ne poniža na topo vsakdanjost in nikdar ne poskuša, da bi iz le svoje ljubezni koval materielni j dobiček. Pojem aniaterstva se pa ne začne šele pri besedilu paragrafa, temveč že dosti preje. Športnik, ki dirja leto za letom od e,ne tekme do druge, ki starta nedeljo za nedeljo v drugem mestu, ki prikroji ves svoj način življenja suno tekmovalnemu delu in ki nima trenutka za višje duševne ali kultuni" misli, tak športnik je po imenu lahko amater, po duhu pa ni. Tekma naj bo merilo naših moči, od časa do časa, nc sme pn pasti, dol na neprestano ponavljani boj za darila. Trditev, da z večkratnim startom dvignemo svoje zmožnosti, jo upravičena morda pri profesionalih. pri aniate-rih v našem smislu pa ne. Lani se je omejil 30 let stari švicarski tekač na 400 ni lmbach samo na tri ali štiri starte, pa je premagal najboljše nemške tekače in je dosegel najboljši čas lanskega leta.«
Športni 1'е«?ев
Kakor so v starem veku spojili telesno in ums'veno kulturo tako bomo tudi na olimpijadi v Amsterdamu poleg telesnih vrlin občudovali še duševne vrline. V |ietih umetnostih so bodo vršila tekmovanja; v glasbi, literaturi, slikarstvu, kiparstvu in stavbarstvu.
Na zimsko olimpiado v St Moril/, ie povabljenih 54 držav. Norvežani bodo poslali tja 15 smučarjev. Kako izboren naraščaj imajo! Devetletni deček H eu ing je skoii : 13 m da'eč iu je obstal! To je skok, ki ie vsakemu dobremu smučarju v čast. V Krkonoših je pa skočil Strišek 70 m daleč, «amo padel je.
New Cas1 le in tluddersfield sla zelo naprej zle/.la. prvi ima 45 točk, drugi 4'.?, sicer pa noben klub čez 40. V rugbvju so Škoti premagali Angleže 21:13. 85.000 gledalcev.
Suzanin rakot so prodali, oni raket, ki si je priborila lani r njim francosko prvenstvo. Podarila ga je prireditvenemu odboru, in ta ga je prodni «priai n.a javni dražbi; 8000 dinarjev ..o dob i'"i zr, j, denar trre .a vojne poškodovance. V Ameriki jo zadUižila Suzana 92.WX) dolariev: trd-o beremo aedai. — Brez Lacostca. Borotra itd. so nastopili
,1'arižani proti Londonu in je zato razmerje 8:13 zanje se prav častno; najbolj se je odlikoval 18 letni Boussus. — V bojih za amer, baltska prvenstva sta Borotra in Brugnon v ospredju, med pre-muganiipi s,i ludi limiter in Alonzo; priglašenih jo nad 100 tekmecev. — Stari švedski kralj Gus'.av igra ob rivieri, pa še prav dobre uspehe ima. — V tekmah za Davisov pokal Jugoslavija v prvi rundi nc bo igrala- igra v drugi rundi, proti zmagovalki v boju Španije in Indije Nimamo upanja. Prva pokalna rund i mora biti doigra. a do !). maja, druga do 2'2. maja. nato do 14. junija, do 11. julija in peta do "V julija.
Sve'ovno amatersko prvenstvo v biljardu je dobil Belgijec Moons.
W;.!e se .io zadnjem času prav dobro postavil. :->(iOO m je tekel v 8;22.4, t mil.io v 4:12.8 itd. Ame-rikaiiec Hahu je pa tekel t miljo celo v 4:12.2. Te dni enkrat se bos'a udarila Wide in ltitola na 2 milji. Nerniii 'ie tekel svoj îas 2 milji v 8:58.2, Wide v 9:01,2, Hitela v 9:03.2; Ri'ola jc sedaj 3G lot star in mu ne prisojajo des: i šuns. pa jc šo leta 1021 premagal Wideja v teku na 10.000 in. — Amerikanci so za to, da se tekač diskvalificira, če podeie 1 lesa. doslej je nmivl kar tri podreti, da so ga diskvalificirali. — Nemec Kochemann je skoči! 7.05 m daleč, nov talent, Finec Maeki brez zaleta 3.25 m, Finec Ràvlavuori 3.22, v višino brez zaleta pa Ravtavuori 1.57 m.
Zelo močen je Reinfrank; 07.2 kg je težak, pa je prosto na prsi dejal in kvišku sunil 133 kg, nov sve'oyni rekord, ker Haasov rekord 133.7 kg ni priznan Ta rekord je tudi za pol kg boljši kot pa rekord srednje teže, ki gre od 07.5 do 75 kg.
Itokoborba nn Dunaju gre svojo običajno pot naprej, odlikuje se Jaago, Weste'rgâard, Schvvarz itd.
Lani ie bilo v Newyorku 2877 javnih profesionalnih boksnih bojev-in prav toliko amaterskih.
Geraghtyjeva je plavala 200 m prsno v 3:22.0 Baronova v 3:18.2, Lainber ova 300 m pi-osto v 4;26, Baronova 400 m prsno v 0:5-1.1! Najbolj čudno je pa tole: Isli dan sla plavala Rademaelior in Spcnce 200 m prsno, prvi y Evropi, drugi v Ameriki, iu in sta dosegi i oba prav isti izborili čas 2:48. — Japonec Takaiši je plaval 220 y v 100 m dolgi plavalnii i v 2:17.7 ter je prispel pred Charltonom na cilj. Rekord ie proge, a v 25 v dolgi plavalnici. ima Weissm'.ller,2:15.G. — Zaključnih plavalnih šolskih tekem v Berlinu se je udeležilo 1000 dijakov
Avtcmubilno dirkališče v Daytonu na Floridi ie 19 milj dolgo t. j. 29.0 km; 9 milj t j 13.5 km je zagrajeuih za rekordne poskese. 0.5 km bo porabil Seagraveov avto, da se ustavi — Največji nvtodrom gradijo v Sao Paulo v Braziliji; dirkališče bo 10 km dolgo, a bo v avtodromu še drugo dirkališče, izpeljano seminlja, 20 km. Stroški («O 000 dolarjev.
O dveh novi,: aviatićnih rekordih beremo: Bali jan Passaleva se je dvignil z obteženostjo 1000 l<g 5100 m visoko. Nemec SchnabHe jo pr. z obteže-nost.io 500 kg letel tirez prestanka 2770 km daleč. — Pinedo ie preko Guajara in Manaos prispel v Para ob izlivu Amaconke; portugalski aviatiki so Pa prele'eli atlantski ocean.
Članki; 23. t. m. Vojni minister organizira sjiort 21. 1. m. Smučanje po sodi. Mednarodni teniški kongrçs. 25. t. m. Fiat. Mednarodno avtoino-bilslvo.
Cerlzvtesal ve sinite
Verski govori zu može bodo v kapeli pri sv. Jožefu od do 10 aprila vsak dui ob pol 8. uri zvečer, (lovori p. rektor Fr. Tome o predmetu: Ali more biti sodoben mož še katoličan? Začetek na liho nedeljo dne 3. aprila ob pol i', uri. Samo za moške.
Naznanila
Zadruga sobo-Srkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev s sedežem v Ljubljani naz.nanja, da so vrie
redne pomočniške ■ preizkušnje tekom meseca aprila. Interesenti naj vlože koleka prosto jirošnjo do 10. aprila pri načelniku g. Štefanu Speletiču, Rimska cesta 10.
Udružonje invalidov naznanja svojemu članstvu, da se vršita občna zbora in sicer izredni občni zbor Krajevnega odbora v Ljubljani dne 10. aprila t. I ob 9. uri dopoldne, redni občni zbor Oblastnega odbora z.a ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani pa dne 2-1. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj, obakrat v veliki dvorani Mesinega doma v Ljubljani.
Trikrat ukradena ura. Pred senat doželnega sodišča je slepil in lad fan'.e, obtožen od državnega pravdnika. da .je ukradel zlato žepno uro in zlato verižico. Priznal je, da je ukradel to nekemu na videz znanemu tovarišu, s katerim sta se sešla v zgodnji jutranji uri v neki kavarni Tovariš inu je zaspal pri mizi, ia pa mu jo ukradel uro z verižico in ga jo pustil z neplačano ceho v kavarni. Ko se .ie mož prebudil, je segel v žep in je hotel uro z. verižico zas'aviti kavarnarju za ceho, pa jo je pogrešil. Bridko se je pritožil in je rekel, da gre po stražnika. Toda stražnik ga je že prehitel. Stopil je k njemu z nekim neznanim mu gospodom in ga prijel, kje ima ukradeno uro in verižico? Revež je priznal končno, da jo je res ukradel v nekem stanovanju, kamor jo šel vprašat za delo, njemu pa jo je zopei ukradel njegov samo na videz znan tovariš. Policija je preiskavala zadevo dalje in jc kontno ugotovila, da je tudi dozdevni prvi lastnik uro ukradel v nekem stanovanju. Tako je bila ura trikrat ukradena in jo gospodar še danes pogreša. Okraden iat je dobil, ker jo bil že parlerai radi tatvine kaznovan in ■/. oziro! na 'o, da ni imel od to tatvine nobenega dobička, samo en mesec za|x>ra. Bil je zadovoljen, prosil pa je, naj mu dajo par tednov odloga, češ da bo poiskal tatu, ki je ukradel njega in poiskal, kje je ukradena ura. Seveda sodišče tej pobožni želji okradenega tatu ni moglo ustreči, ker je bilo overjeno, da se bosta tatova tudi, če se snideta, mirno pobotala preko sodišča in skupaj pobegnila. Tako bo moral fanl najpreje en mesec presedeti, potem pa bo šel lahko iskat svojega l.iubeznjivega tovariša.
Z*&la:ve€£oi>an /o
Ročno đelo, v treli barvah, skoro dovršeno, jo izgubila neka učenka na potu od uršul in. šole do kina Matice. Pošten najditelj naj odda v upravi Slovenca .
potr^fosciiïfe
v ri ajvečji izbiri stalno v zalogi pri №АШС BAR, Ljublfana« Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407
Učinek
25 St
soifo sv. Roka
PROGRAMI:
Zagreb 310. Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.0. Bri.o 141.?. Rim 449. Langenberg 168.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 980.
Nedelja, 27. marca.
Zagreb: 20.3!) vesela večerna glasba. — Breslau: 20.15 vojaški koncert. 22.30—''4 prenos iz Berlina: plesna godba. — Praga: 20 koncert češko filharmonije, 22.15 prenos iz plesne šole Cervinka.
—	Frar.khirl: 20 vesel večer, nato do 24.30 plesna godba, prenos iz Berlina. — Brno: 20 prenos iz Prage. — Rim: 21 Grande Concerto dedicato a L. von Beethoven. — Langenberg: 19.30 slavnostni koncert ob priliki'100 letnice Beethovenove smrti. 1. Ouvertura k Leonori št. III. 2. Deveta simfonija, 21 30 pesmi, 22.30 plesna godba. — Berlin: 20.30 orkestralni koncert, 22.30—24.80 plesna godba. — Dunaj: 19.45 opereta Alt Wien . — Varšava: 20.30 koncert, 22.30 plesna godba.
Ponedeljek. 28. marca.
Zagreb: 17 popoldanski koncert. — Breslau: 20 Otto Žarek in Hermanu Kasak citata iz lastnih del, 21 veseli kvarteti. — Praga: 20.08 vesel večer.
—	Frankfurt: 20.15 Beethovenova komorna glasba. Brno: 20.30 ciklus historičnih koncertov, 21 ple-
sna godba.
Rim: 21 Selezione. del! Opera : 11
Barbiere di Seviglia di C. Rossiui. — Langcnhcrg: 21 orkestralni koncert, 22.40 plesna godba. — Berlin: 20.30 nemška povesi, 21.30 pesem: Schubert, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: Ludvig van Beethoven, 20.50 opera >I)er Bajazzoc, drama R. Leoncavallo. — Varšava: 20.30 koncert.
Prvi dan
četrti dan
Ako raztopimo malo množino sob sv Roka za noge v topli vodi. dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-noin, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih no3ili že več let. Lahko po jubno hodite in več ur stojite no enem mestu, ne da bi občutili najmanjše boiečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16"—. Dobiva so v vsaki lekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na
RJA2>A. DMOOEMIA
Kalor i Gabrič Subotica, Strossmayerjeva ul.2.
Izviren samo v zelenem zavoju.
<8
C 3 ■ - M
>M
O feii
2 M
ïïs
s
o >
o
B
>u g
rt "rt a
o
Л u
o
M
S o,
o
-a
.H "5
m O T)
N
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, tla je naša ljuba mati, stara mali, babica, teta in lašča, gospa
Marija Zajec roj. Pust
vdova
v 78. letu starosti, danes ponoči, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo, dne 27. marca, ob pol 6. uri popoldne, iz hiSc žalosti Hrenova ulica 19, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. mase zadušnice sc bodo brale v župni cerkvi sv, Jakoba v Ljubljani.
Ljubljana, dne 26. marca 1927.
Žalujoči ostali.
„ETOILE
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrat: ca fjo Din aU vsaka beseda »O par. Nalmanjil oglas 3 ali Л liln. Oglasi aad devet vrstic se računalo vite. Za odgovor snamko'
Na vpraianla brca znamke nc odgovarfamol ......................»......................
KROJAČE za veliko
in malo delo sprejme Oblačilnica ČEH, Trebnle (Slovenija). Nastop takoj. Hrana in stan istotaml
se odda v najem stara, dobro vpeljana
TRGOVJNA
s meš. blagom, event. ee tudi vse z inventarjem proda. Naslov pove uprava »Slovenca« nod 2222.
\âlu$be iščejo
i
PRODAJALKA
mešane stroke, zmožna manufakture in galanterije, želi premeniti mesto, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Pridna in poštena 2282c.
Kmečka kuharica
in kmečke gostilne natakarica, v kuhi dobro izurjena, starejša, išče službe v gostilni ali kuhinji. Vajena je nekoliko tudi šivanja. Službo nastopi takoj ali pozneje Odprtih dopisov ne sprejema. Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod liiro: »Kuharica-nataka-rica« itev. 2276.
Služba ORGANISTA in CERKVENIKA
se o sv. Jurju odda pri župni cerkvi na TRSTE-N1KU nad Kranjem. Plača: okoli 70 mernikov raznega žita, štolnina in prosto stanovanje, tudi nekaj drv.	2230
Sprejmemo redoljubno
Holflo za vsa hišna
UGI4IG opravila k mali rodbini. One, ki znajo kuhati, imajo prednost. -Ponudbe z označbo plače na tvrdko P. ALEKSIĆ I SIN, kolonijalna trgovina, Pančevo — Srbija.
Pridno ŠIVILJO
sprejmem na dom. Naslov v upravi »Slovenca«
PROVIZ. POTNIK
za prodajo čevljev po celi državi se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2221._
KONTORISTINJA
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, se išče za takojšnji nastop Na druge ponudbe se ne ozira. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Periekt-na stenogratinja«. 2249
PlotlllfO iz Ljubljane
Г ICIIIIVC in okolice, s strojem, za nogavice, kt Jele dela, se naprošajo za naslov pod šifro »Nogavice 1000« upravi lista.
ličemo agilne, zanesljive
ZASTOPNIKE
predvsem trgov, potnike, ki so dobro vpeljani, v »vrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe >od šifro: »Siguren do-todek« 1402 na upravo.
TRI UČENCE
zdrave, močne in pridne, iz dobre hiše, v starosti nad 15 let, — sprejme KERAMIKA, J. Klemen-čič, tovarna peči, Novo mesto.	1939
i
Zastopnike
agilne, inteligentne in ■anesljive išče proti dobri proviziji za vse kraje mariborske oblasti:
lavarovalnlca In pozavarovalnica
„TRIGLAV"
Glavno zastopstvo za mariborsko oblast
V Mariboru, Vrbanova 66 Iščem o 1 e t i 1 k o
za nogavice in druge pletenine. Hrana in stanovanje v hiši. M. KROVI-NOVIĆ, Karlovac, Ba-nija 130 B.	2286
fariîIKÎO k P°ln°iar-Lû\}dl Jd meniku (ga-
terista) dobro izvežbane-
tfa, sprejmemo takoj. —
Ponudbe poslati upravi
pod šifro: Takoj St. 2226.
Dolilo zdrav-a' р«рг°-
UGrVIC stai se sprejme za lažja hišna in vrtna dela, najraje začetnica, v dobro kršč. hišo. Ponudbe upravi pod Dobro dekle.
KUHARICA
srednjih let, z dobrimi spričevali, poleg sobarice, se sprejme v dobro trg. hišo. - Ponudbe upravi
pod: Ztnesljiva kuharica.
--
Uičnilf se iž£e za eno~
niollllv družinsko vilo V mestu. Sprejme se le zanesljiva, poštena družina, največ 3 osebe. Ponudbe pod: »Redoljuben hllnik« na upravo lista.
BLAGAJNIČARKA
in trgov, pomočnik, mlajša moč, se sprejmeta. Lastnoročno pisane ponudbe na upravo lista pod: »Ves.nost«. 2309
Išče se k dveletnemu otroku mlado dekle z dežele kot PESTUNJA, katera govori tudi nemško. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Pestunja« št. 2227.
Kovaška VAJENCA
poštena, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. ANTON ČETIK, kovaški mojster, Radohova vas pri Št. Vidu. 2172
HLAPCA
neoženjenega, v starosti 40—50 let, zanesljivega in poštenega, za kmeti-ško delo iščem. Plača po dogovoru. - Gostilna pri »Zorcu« ▼ Kranju.
PLETILKO
nogavic iščem. Stanovanje in hrana v hiši. — J. KRAPEC, ZAGREB, Pejačevićev trg 12.
KUHARICA
samostojna, zanesljiva in zmožna za gospodarstvo z dobrimi spričevali, starejših let, se sprejme ta koj v stalno službo pri Aloiz Krainz, veletrgovec in veleposest., Ljutomer. Ponudbe pismeno ali pa osebna predstava.
[
Stanovanja
]
Çnha se °dda г 2 pO'
OU Ud steljama - brez hrane - v Ljubljani, tr novsko predmestje. Naslov v upravi »Slovenca« pod Itev. 2298.
Sostanovalka
se sprejme v Zalokarjevi ulici 8, pritličje, desno. Poizve se vsak dan po 6. uri zvečer.	2220
STANOVANJE
2—3 sob, kuhinje in pri-tiklin, iščem s 1. majem ali pozneje. Plačam evt. naprej. - Ponudbe pod: »Stanovanje 2 — 3« na upravo lista.	2303
Stanovanje
2—3 sob s kuhinjo iščem v mestu. Vselitev takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo pod: »Mir« 2198.
Lep lokal
za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI.
Oddajo se т najem
travniki in vrt
na Mestnem logu it. 15.
P. n. reflektanti se vljudno vabijo dne 29. marca t L ob 11. uri dopoldne
na označeno mesto.
Radi smrtnega slučaja ee odda r najem stara, dobro vpeljana
gostilna in mesarija
event. tudi proda vkuj z lepim posestvom. Vprašati pod šifro: »Dobra eksistenca« štev. 2174 na uoravo »Slovenca«.
Prodam lepa
DVA TRAVNIKA
eden na Blatu (Vič) v izmeri 4 oralov, lepa lega tik ob cesti za ceno 45.000 Din; drugi, v izmeri ca treh oralov na Večni poti (Zg. &iška), tudi ob cesti, lepa lega, cena 45.000 Din. /V. Fel-ber, trgovina za Bežigradom, Ljubljana 7.
POUČUJEM
strofno pletenje, raznovrstno, po nizki ceni. — Naslov v upravi: št. 2283
RESNEGA ZNANJA
svrho poročitve želi poštena in premožna gospodična, z gospodom v boljši službi. Dopise je poslati na upravo pod: »Zafamčena tajnost« 2290
[
Oido kupi ?
j
HRASTOVE PLOHE
proda Franc Rode, Stara Vrhnika, p. Vrhnika. —
Debelost: 30, 50, 60, 70 mm, dolžina: 2. 2.5, 3 in 4 metre. Stari so 2—4 leta, cena po dogovoru.
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi: 2304.
Krompir
SEMENSKI, iz škofjelo ške okolice, nudim. Cena po dogovoru. — IVAN AVGUŠTIN, škoifa Loka.
POSESTVO
5 oralov zemlje z gospodarskim poslopjem, prostim stanovanjem, na periferiji mesta, se proda za 95.000 Din. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posestvo 10«. - Posredovalci izključeni. 2310
NOVA HIŠA
v predmestju Ljubljane, ugodno naprodaj. 4 sobe, predsoba, veranda, Jtuhi-nja, 2 kleti, pralnica in 500 m' vrta. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogov. pri F. Jerko, Črnuče, Ježica.
Moško kolo
dobro ohranjeno, se pro da po nizki ceni. — Rimska cesta 9/IL
KLAVIR
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov se izve v upravništvu pod: 2284.
Bukova-;^;
140 ozir. 60 m3, naprodaj. — Graščina Bokalce pri Ljubljani
Qpn«. večjo množino Obl Id proda gostiln* KOPRIVC, Grosuplje,
SADJEVEC
hrušovec, jabolčnik, razpošilja OSET, Maribor, Narodni dom, »štajerska klet«.	1283
Ementalski sir
na debelo in drobno, v poljubnih množinah nudi
»Mlekarska zadruga«
v Kostanjevici.
ZLATO URO
z verižico proda radi bolezni železn. uslužbenec. Ponudbe na podružnico upr. »Slovenca« v Celju, hotel »Beli vol«, kjer se lahko tudi ogleda. 2261
Ugodna prilika!
Naprodaj imam
več barak (lop).
Ostrešja teh so zelo pripravna za gospodarska poslopja ali manjše hiše. Krita so vsa z opeko Več pove
IVAN OGRIN
stavbenik, Ljubljana
PRISTNI MEDI
namizni, za pecivo kg 22.50 Din A. Maček, velečebelar. Vrhnika.
15 VAGONOV DRV
predam, sečna v decembru 1926 po ugodni ceni s postaje Mokronog. Ponudbe kupcev na upravo »Slovenca« pod št. 2171.
»POSEST«
REALITETNA PISARNA
d. z. o. z. — Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 4
PRODA:
HISO, pritlično. Štiri sobe,
2 kuhinji, vse v dobrem stanju, elpktr., vodovod in dvoriSfo, S minut od Kongresnega trga, 65.000 Din.
niSO, dvonadstr., prenov-ljono, 8 stanovanj po 3. 3 in t sobo, pritikline, trisobno razpoložljivo, vrt, dvorišče, Sp. SiSka, l)in 180.100.
HISO. enonndstr, 8 stauo vanj, po 2 ter 1 soho, kuhinjo, pritikl., vrt, dvorišče, Poljansko predmestje, 125.0011 Din.
niSO, enonadetr., izvrstno vpeljana pekarija, trgov, lokni, S stanovanj, dvorišče, vrt, prometna resta Ljubljane, S75.I100 Din.
VII.O, vieokopritl., novozi dano, ti sob, pritikl , cink trika, vodovod, blizu tri. kolodvora, 190.000 Din.
VII.O, dvonadstr.. 3 stilno vanja po 3 sobe, pritikl., 800 111' vrta, pod Tivoli-Joiti, 260.000 Din.
UISO, trgovsko, dvonadstr. 2 lokala, 2 stanovanji po 4 sobo, prttikline, promet, cesta, center LJubljane, Din 280.000.
Kmečko POSESTVO, zaokr. 20 oralov, 2 liiSi, gospod, poslopja, 2 in pol orala vinograda, 8 oral. gozda, ostalo vrt, njive, travniki, pol ure od trga in postaj«, Štajersko, 150.000 D.
Kmečko POSESTVO - 90 oralov, 2 hiši, blov za 12 glav iivine, velika gospodarska poslopja, 3 orale vrta, 47 oralov njiv in travnikov, ostalo lopo zaraščen gozd, vos ?iv in mrtev inventar, v lepi logi, 30П.00П Din.
Gozdno POSESTVO - 230 oralov, v onem kosu, po večini 10—35 letna вшгс-kovina, nad Skofjo Loko, 2801100 Din.
Kmečko POSESTVO - 18 oralov, 1 in pol orala vinograda, 9 oral. Mênega gozda, ostalo ujive, trav niki, velik vrt, vse aron-dirauo, 25 minut od po stajo pri Poljčanah, D.a 152.000.
Enonndstropno IUSO v pritličju trgov lokal, skla diSča, v I. nadstropju stanovanje 3 sob, pritikl., posebno priprav, niesarjn, Kajhenburg, 120.000 I)ln.
GOSTILNO, trgovino, 20 oralov posestva pri Domžalah, 175.000 Din
PKITLICNO HISO. zidano, z opeko krito, velik sadni vrt, pri Mengšu — Din S8.000.
TOVARNO keksov s kotupl. stroji za izdelavo, odjemalci, prometen industr. krnj. Din 70.000.
■ Olaša obrt
Opozorilo !
Naznanjam, da g. Franc Brunčit nima pravice 1 sprejemati za mene denarja ali pa kakršnihkoli vrednostnih predmetov. FRANC GRISOLT, pos., Smolnik p. Ruše. 2257
za strojno pletenie in ročna dela, dobite po V* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
D. M. C.
Največja zaloga.
SARAJEVO, Prestolonaslednika Petra 26.
^TRMPILJE
Premog, drva. hohs, oglfe
Ilirija, Kralja Petra trg 8. Tel. 2820.
GLHSÙUIRJE IN HfcRmOHIJE
uglaSulem, popravljnm strokovno In ceno i Tudi potujem I Naroûajte po dopisnici za
G. ЈагАчск, Ljubl|ana Wollova ulica li
KADILCI. POZOR!
Najuspešneje sredstvo za popolno odvado kajema so »Aluma« pastilc. Mala
je najugodnejši nMtup: galanterije, drobna, tjc in
Din. Preprodajalci popust Vitomir Dolinšek, Celje, predal 4.	1940
doza 20 Din, velika 30 ! Parhimcrije, v yarsl:i!. ir pletarskih izdelkov i.
drohno in na debelo pr
DRAGO ROSÏNA
Vetrinjska ulica št' v. 2t
MARIBOR
posredovan јз
za hiše, posestva, . tav-bišča, stanovanja, sobe, lokale, gradnjo ceneiih hiš, gostilne, mline i.d preskrbi solidno »M STAN«, Koroška c tO-I.
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav kolodvora
Najcpnejp nakupite Ugotovljene
moške obleke
(že od 100 Din naprej) In
obieke za dečke
po Izredno nizki opni. kakor tudi spomladansko volneno lilnirn, sifon In ko:itenlno. kambrlkp In vsp muuufit k t urno blago, uio-ko ln žensko uerllo Itd. pri
M. Benedik
Llubllana
Kptte Murnova ppsta 8 (prejšnja Martinova c.) Obleki' po inerll
Lekarna dr. G. PtGGOLI
j Ljubljani, Dunajska cesta 6
! PX želodčno tinkturo
katera krepča želodec in ti?inkuje ; odvajalno. Naročila se točno izvršujejo.
I Oido proda? |
Parni kotel
(GLIEDERKESSEL) - za centralno kurjavo, kupi »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.	2184
Vsakovrstno
zlafo ftupuie
po najvišjih cenah r*erne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i
HLODE
hrastove in smrekove
kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana
Kupim vsako množino
BRINJA.
Vzorci in ccna na naslov Fran Schweighofer, žga-njarna, Hinteregg št. 109, P. Pollau, Avstrija, Štaj.
VALČNEGA MLINA
cela garnitura, v dobrem stanju, se kupi. - Kupec pride pogledat mlin, ako se pošlje naslov na: Knaflič Pongrac, mlinar, TRBOVLJE П. 2186
Kupim brek
dobro ohranjen, na vzmeteh, za eno vprego in s konjsko opremo. Event. tudi konja. - Ponudbe pod: »Brek 100« upravi »Slovenca«.	2307
Ponudite hrastove
pragove
2-40 do 2-45 m dolge -13 X 22 X 13 cm na Ljob-llana, poštni predal 85.
Najfinejša špecljaliteta
je
za čevlje.
En sam poizkus, stalna uporaba.
ВШШши
Suilnlčka ulica 3/1(1
dobavlja dvokolesa, dele za dvokolesa, pneumati-ke. Šivalne strojo, gramofon?, gramofonske plo Sče 1er nogometne žogo po najnižji ceni. Mehaniki dobp popust.
Zahtevajte veliki ilustrovanl brezplačni katalog
ter poSljite marko za Din 3'— za poStnino.
Kufrira
sc lepo trpežno i: poceni pri A. HARING — Turjaški trg 5.	2289
Debele
toskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
A. »OI.H. Llubltuna
Hesljovn conta 24.
LASTNIKOM
GRAMOFONOV
naznanjamo, da zamenjujemo ozir. jemljemo rabljene plošče pri nakupu novih v račun samo še do 1. maja t. I. Od tega dneva dalje bomo zamenjavali ozir. vzeli samo tiste plošče v račun, katere so bile pri nas kupljene. - A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5. -Največja zaloga gramofonov in plošč v Jugoslaviji
Žimnfce
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Kiekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma).
WAKEF1ELD
Zastopstvo In engros prodaja
„TEBIN"
Zagreb
Prrradovlčovii ulic* broj 18
Telefon 27-01
Nagelne
Slsek
prloron bolj!»
! ameriške - velikocvetne,
tole ia ,<a sadike za okno in vrt, potribifine 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množini vrtnarstvo IVAN JEMEC — Maribor.	2036
<• vsa (lasbita
-ЈДСЈ Odlikovan aa parlihl Cen kl Iranko. rantaW
Elektrotehnično podjetji-
Jože Markež
JESENICE 54,
se priporoča za vsa v io stroko spadajoča dela.
Inserirajte v
,Slovencu'!
PI ilIPa I Zdravnik za Г IJlILd ! pljuene bolezni dr. Karel PEČN1K sprejema (etične, lažjo tuberkulozo — v svojem zavodu (Anstalt) za pljučne bolezni na gori Jinina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din
ČČ. gg. župnikom,
(čeprav v oddaljenih hribovitih krajih), ki rcflok-tirajo na sodelavcu pri organizacijah, posojilnici ali stično, so priporoča trezen, idealen mladenič. Za preskrbo primeru prostore blizu cerkve, kjer bi bilo mogoče i met t malo trgovino in brezalkoholno gostilno. Zeljcna ludi služba cerkvenlka. Hlagovoljne ponudbe ua npravo lUta pod: «Prilika« štev. tMl...

D K W
Najpopolnejši in najmodernejši motocikli. Najcenejši v dobavi in uporabi. Zahtevajte prospekt „Moto 230" Gen. zast. iu stov. za SHS: Opite Trg. Ind. Kontoar, Beogror Kralja Petra ul. 52-54.
Klobuke in slamnike
opustim ter jih prodajam za vsako sprejemljivo ceno, posebno ugodno za trgovce. — Modna trgovina PETER ŠTERK -Ljubljana, Stari trg 18.
Pomaranče in limone
ter vsakovrstno vsak dan svežo zelenjavo dobavlja po najnižjih dnevuih çenah ediuole tvrdka
Celesiina
Glavnik
LJubljana
Pogačarjev trg 1
Telefon totorurb. 249»
Brzojavke: Glavnik, LJubljana
7a POMLA- cofov
td DANSKO OClCV dobite pri FRAN POGAČNIKU - Ljubljana, Dunajska ccsta štev. 36, ČEŠKI SEMENSKI OVES, grahoro, ČRNO DETELJO, francosko lucerno, PESO in različne trave po najnižji dnevni ceni.
Velika zaloga
Za razna
slikarska dela
Bišče pri Domžalah
se priporočam. Izvršujem oljnate stike na platno in ireske na zid ter slikam cerkve v poljubnem slogu. - Sprejemam tudi dela za ljudske odre in renoviranje oltarjev itd.
FRANJO MRČUN
umetni slikar
Zidarski mojstri .in
stavbeniki !
»Krajni šolski svet v Hrastniku« — namerava presnažiti in prebeliti dve šolski poslopji od
KLOBUKOV za dame zuna' .ler , Pozidati in
popraviti škarpo ob po-najnovejše mode. Tudi se (0ки Bobnu. Ponudbe do izdelujejo OBLEKE za 15. aprna 1927. Pojasnila dame po zmernih cenah, | dobe interesenti ustmeno ROZA in ADELA ARM-BRUSTER — modistinja in šivilja — MARIBOR, Vetrinjska ulica Stev. 17.
SVARILO! Ker se
baje širijo neosnovane govorice zastran Berte Valant, svarim tem potom vsakogar, ki bi ine obrekoval, da bom proti njemu sodnijsko postopala. - Radovljica, 24. 3. Ang. Kolman, okr. babica
Tudi v prostem času si lahko gospodje in dame na svojem domu zaslužijo 20—25 Din na dan brez vsakega znanja. Za materijal in odjem dela dobite v pojasnilu, za katere, kakor tudi za vzorec in pouk pošljite 10 Din, kateri znesek pa se Vam vrne, ako delo sprejmete. Nobena prevara! -Ponudbe na podružnico »Slovenca« Mariboru pod šitro: »Čas |e zlato«.
Zastonj spalno sobo!
novo, kompl., dobite pri
tomboli »Dom ubogih« na Velikonočni ponedeljek. Srečke v trafikah ali zadružni pisar. »MOJ-MIR«, Koroška c. 10-1.
Vsi stari in mlarii
kateri žrtvujete znamko za 3 Din, dobite pojasnila, kako ostanete zdravi in mladi, obenem pa prihranite in prislužite mnogo denarja. - JOŽEF pri vodstvu deške šole. OTRIN, Rovte, Logatec.
Popravila ur
vam oskrbi točno, vestno in poceni
urar A. VELK A VRH
v Ljublajni, Sv. Petra c.
št. 35 (poleg cvetličarno Šimenc).	1632
Širnem KKim^nek
LJUBLJANA, šelenburgova ul. 6
izdeluje
obleko za ^orpods
:: po najnovejši modi in zmernih cenah. ::
V zalogi vedno nolbollSt: CeSho In oneieSho blago.
Vata, kovtri, volna !
Izdelovanje, popravila. -Rožna ulica 19. 2306
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ob prebridki izgubi naše skrbne, nepozabne mame
Ane Žerjav roj. Peršina
jo prišli pokropit, molili zanjo, darovali cvetje in jo v tako mnogobrojnem številu spremljali na zadnji poti. — Posehno zahvalo pa smo dolžni gdč. Minki Majcetovi za požrtvovalno pomoč, ko je obnemogla na potu v cerkev, g. dr. Minafu za zdravniško skrb, preč. g. prof. dr. Demšarju za zadnjo dušno tolažbo, čč. sestram usmiljenkam sv. Križa v mestnem zavetišču za onemogle za ljubeznivo postrežbo v bolezni, preč. g. župniku Pe-triču za vodstvo pogreba, veleč. g. stol. kan. dr. Opeki in ostalim gg. duhovnikom kakor tudi šentpeterski ženski Mar. kongre-gaciji za obilno udeležbo pri pogrebu. Vsem, kar ste dobrega storili, iskrena hvala in Bog plačaj I
Ljubljana, dne 26. marca 1927.
Žalujoča družina ŽERJAV.
EWftHnaftS	- ' V v,ч A i"*.-'v£sS> '•v:< . • ■" ; • fcv
- <. «fr-,^.-y/,;-.-■•'."ду-^-
, ' У — *А ,
Cene našim časopisom.
Naročnina našim časopisom ostane za leto 1927 nespremenjena.
»SLOVENEC« dnevna izdaja:
za vse kraje v Jugoslaviji:
za en mesec Din 20.—; zl četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—.
Za inozemstvo:
a)	Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, švica in Amerika za en mesec Din 35.— ;
b)	ostalo inozemstvo Din 30 Din.
Nedeljska izdaja:
za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno D.n 100.—.
>D0M0LJUB«:
za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—.
»BOGOLJUB«:
za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24.—.
Kdor plača manjši znesek, se vzame isti ja račun oziroma vpiše za krajšo dobo.
Izjava.
Tem potom naznanjamo našim ccnj. odjemalcem, da naš dosedanji zastopnik g. Franjo Ber-ložnik od 22. t. m. ni več pri nas v službi ter kot tak v bodoče ni več upravičen sprejemati za nas naročila, tem manj denarna nakazila. Ljubljana, dne 26. marca 1927.
-SPECTRUM« d. d. Ing. KOPISTA DUBSKY in KRSTIČ, tvornica ogledal in brušenega stekla, tvornica Ljubljana.
OKLIC.
Frančiška Cirman iz Št. Vida nad Ljnb'jano bo dne 3. in 5. aprila t. I.odprodala na prostovoljni dražbi več hiš v Št. Vidu, dalje rjive. travnike in gozde v katastralrih občinah Št. Vid, Ježica, Dravlje, Zgornja Šiška, Glince, Vižmarje, Stane-žiče, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne.
Dražba sc prične v nedeljo dne 3. aprila ob 1. uri popoldne v Št. Vidu pri Klajbovi hiši, in takoj nadaljuje na njivah proti Vižmarjem.
V torek dne 5. aprila zjutral ob 7. uri se dražba nadaljuje v gozdih nad Št. Vidom proti Toškemu čelu: prodajo se tudi s kostanjem zaraščeni gozdi pod Toškim čelom in nato šc travniki za Rožnikom in nad Kosezami.
Natančnejša pojasnila daje Frančiška Cirman v Št. Vidu ali njen zastopnik dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradišče it. 10.	2274
Krojači atelje
za gospode In dame
nudi priznano prvovrstno solidno izdelovanje in točno postrežbo, po zmernih, oziroma konkurenčnih cenah, in se priporoča!
Stanislav Vidovič - Maribor
Gledališka ulica št. 10.
Natečaj za mesto kapelnika.
»HRVATSKA GLAZBA V SARAJEVU« razpisuje natečaj za mesto kapelnika za godbo na pihala in zbor na lok pod sledečimi pogoji:
1. Plača po pogodbi, 2. vzdržavanje poduka vsak delavni dan od 7. do, 9. ure zvečer.
Sposobni reflektanti z večletno prakso in doslej doseženimi dobrimi uspehi naj pošljejo svoje dokumentirane ponudbe na upravo »Hrvatske Glazbe« v Sarajevu (Napredkova palača), najdalje do 15. aprila 1927.	ODBOR.
OPOZARJANO
na ..Hali oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužuite se ga ob vsaki priliki!
Di)m<i£ pr>iiiood!
Najboljša hah^oost!
Kmetovalci!
Najboljše umetno gnojilo je edinole
Siiperft!sfat znamke „Danica"
gur. 16/18% v vodi raztopljiv. — Vsaka originalna vreča ima žig »Danica«.
Naini2'e, franko osaha pas aa Slouenie, enake cene pri odjemu od 5000 kg naprej.
Naročila sprejema: „DKNICfl" đ/đ. žastop, L'Ilbljatia, Poljanski nasip 48
»»♦♦♦♦♦♦ ♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦«♦«♦♦♦♦♦«.♦»»«♦♦»o»»»»««»»».
Najcenejši slamnik
kupite, za pomlad in poletje, pri »Slamnikarski in klobučarski zadrugi v Mengšu«, kater« ima vedno na zalogi bogato izbiro najnovejših vsakovrstnih damskih. moških in otroških slamnikov po konkurenčni ceni. — Pridite in prepričajte se. Vsakovrstna popravila se izvrše v 8 dneh.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
v
Skodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M Д. Štebi, Ljubljane
Selenburoova 7	Telefon 2966
шл obleka
bode izgledala zopet kakor (lOVd, ako jo pustite hcmflno člSlltt v tovarni
J0S. REICH
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica : Šelenburgova ul. 3.
PliSlronte v najmodernejših vzpreih
tekom 24 ur. Dorvanle ODleh v različnih barvah
KITAR-CITRE.
Najlrn«a domača zabava. Vsak takoj Ura. Cena 45« Din INotr list i Din. Za drž. nameščene? (oro nlkr ttd.) zelo ziil lana črna. Гг dit , oclejle, prepriča lté se. ZaliteTaltp ji in c o o mi d ho. Vsak, kdor vidi, kupi. Prodajalci (agi»nli) pri velikem zaslu ku ni> povsod sprejemajo
Razpošlltalnicri A\TON NOVAK,
Maribor, Glavni Irg 12.
SVETUJEMO VAM
da si naroČile
PUCHKOLO
ki je najboljše!
Dobi se po solidni ceni in tudi na obroKe le pri tvrdki
IGN. VOK, LJUBLJANA,
Tavčar,eva ulica štev. 7
USN/E IN POD PLAIE
kakor ludi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupile zelo dobro in po brezkonkurenčnih cenah samo pri
Vnclav Voš/nek, Maribor. Koroška c. 13
* Dne 25. t. m. je umrl
Leopold Cesar
strokovni učitelj.
S pokojnikom smo izgubili odličnega učitelja in ljubega stanovskega tovariša.
Tehn ška srednja šola v Ljubljani.
Potrta neizmerne žalosti sporočam vsem soroc'.. kom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moj iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Ivan Javornik
admin. p. poručnik
v petek 25. t. m. ob eni uri zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 27. marca 1927 ob 15. uri iz vojne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana—Zg. Polskava, 26. III. 1927.
Julija Javornik roj. Cilenšek, soproga. - Bojan i«; Radislav, otroka.
obvezo in glejte nove cene čevljev
»
Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več 1000 slikami. :: Industri 'a čevljev in veletrgovina
ШНЦМјеО
Игг-^-ег Din 500 pošt. prosto
Kar ne ugaja se zamenja ali vrne
BOKS moSkiairr. Din	us
BB.4S „polŠirni.	159
BOKS „ nI/Ki ,	149
BuitS nizki ženski.	149
SAK3ALI 26—29 .	48
aAHOALi 30-35 .	62
SANDALI 35—41 .	81 UkDALI 42-45
Zakup hotela in restavracije.
Hotel in restavracija »ROYAL« v Zagrebu, Ilica 44, зе daje v zakup za nedoločeno dobo.
Reflektanti nai izvolijo poslati svoje ponudbe podpisanemu, in sicer samo za hotel ali samo za restavracijo, ali za oboje skupaj, in to pismeno do vključno 10. aprila 1927
Vsak reflektant mora položiti jamstvo za inven'ar. Višina jamstva se določi sporazumno. Reflektanti naj jo naznačijo tudi v ponudbi.
Ponudbe se odpro dne 11. aprila t. 1.
Pri presoji ponudb se bo oziralo tudi na višino zakupnine in vse druge ponudene pogodbene pogoje; prednost pa ima dobiti oni ponudnik, čcgj: ponudb? bo splošno najpovoljnejša.
Ponudniki so obvezani s svojo ponudbo do odloke sodišča, katero odobri zakupni dogovor.
V Zagrebu, dne 18. marca 1927.
Dr. Oton Gavrančić, odvetnik v Zagrebu. — Sodni sekvester hotela in restravracije »Royal«
Najboljša
reklama so agios! v Jovencu"!
Potrtim srcem naznanjamo, da ie preminula naša nepozabna hčerka, mama, sestra in teta, gospa
Avgusta Eberle
Gasilna društva, pozsor!
KARL KOVAČ z družino in vsi ostali sorodniki.
Motorna brizgama бо nr
na uro do 60 m visočine. NOtOr: 4 cilindre z 22/3b IIP Vse auto-brizgalne 30-40<)/o ce neje kot konkurenčni izdelki
dobavlja zastopstvo Renault
ALampret. Dunaska c.22
ZahvaSa.
dne 26. marca t. 1. po kratkem trpljenju v sanatoriju v Gradcu.
Ljubljeno blagopokojno pokopljemo na centralnem pokopališču v Gradcu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 2. aprila t. 1. ob 9. uri. V Ljubljani, dne 26. marca 1927.
žalujoči ostali.
Vsem, ki ste nas skušali tolažiti in izražali sožalia v najtežji bolesti, ki nas je zadela vsled nenadne in prerane izgube našega ljubljenca, sina, brata in svaka, gospoda
Milan Kovač
izrekamo prisrčno zahvalo. — Posebna zahvala Vam vsem, ki ste to cvetno mladost ovenčali in s cvetjem obsuli; Vam, bratje Sokoli, za častno stražo in spremstvo; Vam, pevci, za pretresljive žalostinke; Tebi, brat starosta, za ginljiv nagrobni govor; gg. predstavnikom raznih uradov, korporacij, društev in zavodov ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika z nami spremili k večnemu počitku.
Stari trg pri Rakeku, dne 27 marca 1927.
imrn A.
Ivan .Trlačin. soprog Ivo, Mink-i. Elca, Mirko, Milo, otroci	Clari .ToUčin, sinnha
Hanuš Krofta, zet	Vlasta. M'loš, Tuši. Risto, Eva, vnuki
in ostali sorodniki.
V trenutkih najtežje bolesti, ki nas je zadela vsled nenadne in prerane izgube naše predobre soproge, mamice, stare mamice, sestre in tašče, gospe
ninke jelaCin roi. тш
nam je doSlo v tolažbo in uteho toliko dokazov resničnpga sočutja, da nam ni mogoče za vsako tolažilo posebei izreči zahvaluih besed. Zato naj bo na tem mestu izraena naSa prisrčna zahvala vsem ki so se nas v teh grenkih urah spomnili in delili z nami naše neizmerno bol.
Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so obsuli pokojnico s krasnimi venci in cvetjem in oniin, ki so počastili njen spomin z darovi v dobrodelne svrhe Prisrčna zahvala pevskemu zboru slov. Irg. društva „Merkur" za ganljive žalostinke, gg. predstavnikom raznih uradov, korporacij, društev in zavodov, ter vsem, ki so nepozabno pokojnico z nami spremili k večuemu počitku. Bog plnčaj vsem!
Svetel spom n na blago in plemenito pokojnico nas bo vodil na naduljnem težkem potu zemskega življt-nja. Naj počiva v večnem miru!
Ljubljana, 26. marca 1927.
Športno kolo svetovnega slovesa P. 7. Din 1990--. Tehnično In kakovostno
nenadkrlliiva Izpeljava I
Prvovrstno delo, ијшешсшш,
7itif»rnp рсшр	ïrlalnico in ivornica
ÉilIiCI I1G иеис,	D0!,|0VIllt| m
To je naše geslo! швшвдадмлв/п
Najboljši Šivalni in pletilni stroi
It edino t« QRITZNER Hi »OLER in dom, obrt In Industrijo t vseh opremah. Iatotam švicarski pletilni stroj DUBIED
Ponk v vezenin brezplačen. Veftietna garancija. Nlike cone tudi na obroke.
Josip Peteline,
LJUBLJANA norêfa »pomi
Sir H. Rider Haggard:	147
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleiCine prevel Jos. Poljanec
Devetintrideseto poglavje.
Tom se vrne od mrtvih.
DrugI dan po mojem obisku pri Marini me je obiskal Bernai Diaz; povedal mi je, da je eden njegovih prijateljev kapitan neke ladje, ki je nameravala čez deset dni odjadrati iz Vera Kruza proti Ka-dizu, in da me ta kapitan rad vzame na ladjo, ako želim zapustiti Mehiko. Premišljal sem nekaj časa, nato pa sem izjavil, da sprejmem ponudbo. Še tisto noč sem se poslovil od Diaza, kateremu daj Bog vso srečo, ker je bil dobra duša med toliko hudobneži, in sem v družbi nekaterih trgovcev odšel iz mesta. Čez teden dni smo srečno dospeli čez gore v Vera Krn z, vroče, nezdravo mesto s srednjedobrim pristaniščem, ki je zelo izpostavljeno močnim severnim vetrovom. Tukaj sem pokazal priporočilno pismo kapitanu ladje, ki me je brez ugovora sprejel na ladjo, in mu plačal nekoliko denarja za prehrano na poti.
Tri noči pozneje smo ob ugodnem vetru razvili jadra in ko sem drugo jutro ob zori prišel na palubo, nisem videl od anahuaške dežele drugega kakor s snegom pokriti vrh ognjenika Orizaba. Kmalu je še ta izginil v oblakih. Tako sem se poslovil od daljne dežele, kjer sem bil toliko doživel in pretrpel, in katero sem po svojem računanju prvikrat zagledal bas pred osemnajst leti.
V resnici sem še v tej uri prepričan, da je bil pravi čudež, da je moglo to šibko človeško telo preživeti vso tugo in vse smrtne nevarnosti, ki so mi toliko let grozile od bolezni, lakote, vojske, umora, utop-ljenja, divjih zveri in krvoločnosti ljudi.
V Londonu sem si kupil dobrega konja in to s pomočjo prijazne uslužnosti mojega krčmarja in dragi dan sem se ob jutranjem svitanju dneva napotil po ipswiski cesti proti domu. Še tisto jutro sem doživel poslednji nevarni doživljaj; ko sem namreč jahal po cesti,vžival razgled po lepi angleški pokrajini in vdihaval prijetni junijski zrak, je izza plota ustrelil name s pištolo zavraten tat z namenom, da bi me oplenil, ako bi padel. Krogla mi je prodrla klobuk; preden sem pa mogel kaj storiti, je lopov pobegnil, ko je spoznal, da je bil zgrešil svoj cilj. Odjahal sem svojo pot naprej in si mislil sam pri sebi, da bi bilo v resnici nekaj čudnega, ako bi potem, ko sem se srečno rešil iz tolikih nevarnosti, naposled umrl komaj pot milj od londonskega mesta in to vsled zločina ničvrednega tolovaja.
Naporno sem jezdil tisti in naslednji dan, kajti moj konj je bil močan in hiter, in ob pol osmih zvečer sem ustavil konja na nizkem griču, s katerega sem se bil poslednjikrat ozrl na bungaysko mesto, ko sem z očetom odjadral odtod proti Yarmouthu. Pod menoj so ležale rdeče strehe domačega mesta; tam na levi so se dvigali ditchinghamski hrasti in lepi zvonik cerkve sv. Marije, tam na oni strani je počasi tekla Waveney, pred menoj pa so se razprostirali travniki, rdeči in zlati v cvetju močvirnih rastlin. Vse je bilo, kakor je bilo, nikjer nisem mogel videti prav nobene izpremembe; edina izprememba se je bila zgodila v meni.
.M
3 a ■i o
a 0,
**> f«
а
g а
S. rf

A U
4) rt
O)
>i — o
0	S
■ 9°
1	°° «S 8 .. >
/P
d) CL.
f d m «
N a
c
s ^
Q .Z
CO ^
w ^
<u
<o o
I 0Q -a
Hmeljarji, pozor!
V Savinjski dolini v Vranskem okraju fe zaradi družinskih razmer takoj
naprodaj dvoje lepih posestev
жа gojitev hmeljarstva ter živinoreje in sicer:
Prvo posestvo obsega 35 oralov, arondirano, obstoječe iz 25 oralov samih lepih njiv ter 4 oralov zaraščenega gozda in 6 oralov travnikov. Vse poslopje: lepa hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki in šestokenski kozolec je še skoraj novo.
Drugo posestvo obsega 75 oralov z gospodarskim poslopjem in sicer: okoli 20 oralov lepe, ravne zemlje za njive in travnike, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa lepo, debelo bukovje. — Naslov v upravi lista pod štev. 2262.
Priporoča se MAST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Evaid Popovič, Ljubljana
Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 ln 200 kg.
prerajeno meso
vgdno v zalogi, po izvanredno nizki cenL
ŽIVINOREJCI!
đ »DI STOL«-om
edinim potrjenim zanesljivim sredstvom, preden vam pogine, ker boste sicer ostali
3*"4 brez mesa in mleka
Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene: mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 velika kapsula (za govedo) . . Din 10.50 Dobivajo se v lekarnah.
Jemljite samo one kapsule, na katerih je ntlsnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajte predpisane doze ln ne kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. P., KARLOVAC.
Vedno sveže blago v zalogi
kaša, ješprenj. ješprenjček, ajdova in ržena moka po najnižji ceni. — Zahtevajte cenik.
VINKO fLERllM, Ihan pri Domžalah Speclloini mlin
Zavarovalnica in pozavarovalnica
„TRIGLAV"
Glavno zastopstvo za mariborsKO oblast
V MARIBORU, URBANOVA 66
prevzema zavarovanja proti škodam vsled:
Požara in strele - vlomske tatvine - razbitja p stekla - telesnih nezgod - zakon lega jamstvu Točo na poljskih pridelkih - Trausport blaga po železnici ln s parniki
TRGOVINA
Morijo Ropi
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
(poleg Kolodvorske ulice) priporoča svojo krasno pomladansko zalogo ŠTOFOV, cajgov, oksforia, cefirja, bele, rujavc in plave kotenine, bele in rjave za rjuhe. — Narejene PLAŠČE in OBLEKE, predpasnike, PERILO za dame in gospode, domač izdelek.	Blago dobro, nizke ccne!
Poslužujte se
lepo pregledno črtanih
trgovskih knjig
v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje:
A. JANEŽIC, Florjanska ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri
J. TRPIN, MARIBOR, Olaonl trg štev. 17
Na angleški ladji so mislili, da sem španski klati-vitez, ki je obogatel v daljni Zapadni Indiji; pustil sem jih v tej veri, ker sein hotel biti nekoliko časa povsem sam za sebe, da bi pripravil svojo glavo, da bi se zopet privadila mišljenja in življenja, ki sem ga bil že davno pozabil. Zavoljo tega sem se gibal sam samcat kakor ošaben španski don, govoril malo, poslušal veliko in doznaval vse, kar se je bilo na Angleškem zgodilo, odkar sem jo pred kakimi dvajset leti zapustil.
Naposled je bilo naše vožnje konec. Dvanajstega junija sem bil v mogočnem londonskem mestu, katerega še nisem bil videl; v sobi krčme, kjer sem si naj/el prenočišče, sem pokleknil in zahvalil Boga, da me je dobrotno ohranil po tolikih nevarnostih in nadlogah in sem zopet stopli na domačo zemljo.
Zakaj ei še ne nabavite najboljšega
„0RC0"
sira v škatljah ?
Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Iliea 91.
ROYAL MAIL LINE
Kr. anoleSka poStnotieroMo ИпНп.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg I. Stev. 17
Kedni potniški promet:
Hamburg — Cherbourg—Southampton v Novi York ln Kanado
Cherbourg —Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprav« potnikov 1, 2., 3. razreda. — Katrine t. razreda i 'i ia 1 poateljami. Udobnost. — Sigurnost. — Brzina.
t'odzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metković, Ivo Veraia. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bećkerek, Princese Jelene obala št 7, — Sombor,
Kosta Dodič, Kraljeviča Giordia št. 3. Brzoj. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC"
Za Bosno. Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružo.
Naalov za brzojavka: Prometna banka.
O vožnji na Špansko nimam nič posebnega poročati. Bila je bolj ugodna kakor so dostikrat te nje in deset tednov potem, ko smo v Vera Kruzu nili sidro, smo se zopet zasidrali v k a diske m j^.on.-nišču. Tukaj sem ostal samo dva dni; slučaj je na-nesel, da je bila v pristanu neka angleška ladja, ki je bila namenjena v London; podal sem se na krov in plačal prevoznino; v la namen sem moral prodati najmanjši smaragd iz ovratnice, ker mi je bil že pošel ves denar, katerega rtii je dala Marina. Ta smaragd sem prodal za veliko vsoto, si kupil obleko, primerno odlični osebi, ostalo zlato pa sem vzel s seboj. Zelo mi je bilo žal, ker sem se ločil od tega dragega kamna, ampak sila kola lomi. Podoben kamen, krasen dragulj, dasi nekoliko hiben, sem v poznejših letih podaril Njenemu veličanstvu kraljici Elizabeti.
ERIK
»RIMI
CELJE $1. 31
Najstarelia, naiveija ter kvalitetna tvornica Evrope ie:
Priznano najboljše Jeklo!
Kapital «0,000.000 frankov	12 filljalk
11 tvornlc	Preko 3000 agencij.
Oddelek za bicikle Sn motocikle:
Glavna zaloga in samoprodaja za vso Jugoslavijo
NaSa zastopstva i
Ljuhljana: Tehn. komerc. družbi, Tavčarjeva 6 Kranj: Ig. Majnik, Mehanična delavnica Kamnik: Kregar & Fajdliga Bled: Franc Satori
Novo mo-ito: Alojï Skcdelj, mehanična delavnica
Maribor: Divjak & Guetinèié, Glavni trg
Ptuj: Jo«. Prosnik
Slor. Gradec: Jakob Tislar
Vransko: Štefan Lamut, Cepijo
VELIKA
ZALOGA
Češkega ln angleškega suama.
A. & l
Shaftcrne
Ifubifana.
Vse vrste blclkll,
njih nadomestni deli ter oprema vedno v zalogi! Cenik gratis franko I
TownlSkâ zaloga travcri. cemcnta. betonskega Iclcu
IfrCŽC za ograje in pesek. Bodeča žica. Vrtno in polj. orodje. Plugi: leseni, železni za okopavanie itd. Plužne ~ glave, lemeži itd, ~
DreilC: travniške in poljske. Samoprodaja naimo-dernejših in najnovejših travniških bran »AftA«.
Kose - srpi - brusni
hiimfil - hlt palO. Škarje za obrezovanie dreves in trt. Jeklene krtače za čiš-~ čenje drevja. ~
Poltedclshi Sfi.OjI Gonilni jermeni. Posnemalniki za mleko. Kosišča za žito. ~ Gnojne in senene vile. ~
Vodovodne eewi. Crpal-hc, Shoijhe, armalure, svinčene ce»i. Zidarsko
~ in tesarsko orodje. ~
Tehtnice. Žični vložki za
postelje. Železne blagajne. Prodaja razstreljiv. Nakup starega železa in kovin. Postrežba točna. Nizke cene.
Trgovina z žcleiniiso FR. SÏDPICA, ЦпОДОКа, Gosposvcfska c. 1
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje
Nihake posredovalne prodate!
Iz tovarne naravnost h lam!
...
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
pomlodiie moShe honfchciie
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne dajemo na obroke î
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
tf eïianiCna tovarno oftltk d. d.
podružnica Liubljana, Mestni ira SI 5
Stara tovarna nosavic in pletenin
NZL
priporoča svoje prvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah.
Sprejema se tudi bombaž In volna v pletenje.
iziûra nanesli za gospode
kaUor: srajce, bele, modne ter svilene.....od Din 75'— naprej;
spodnjo hlnèe, spalne srajce, najnoveše
krava'e in samovezoicc.........od Din 10-— naprej.
Ia nogatice in športno dokolenice. Ia naramnice, zapestnice, ovratniki, žepni robci od nujpriprostejše do najfinejše vrste. Ia celiri za srajee,
feško-slovnškega proizvoda ; prvovrstni šifoni ter posteljne opreme. Najnižje cene. Solidna in toèna postrežba. Prvovrstne znamke.
F. STJCHELITSCH, ifarfbor, Gosposka nI. 14
Telefon 128
i ШШШШњ^
Se priporoča
Velika izbira lepih modnih, drap, sivih in drugobarvnih finih čevljev za dame. Razni otroški čevlji kakor tudi čevlji ročnega, zelo lepega in trpežnega izdelka, po zelo nizki ceni.
F!AN J A SNOJ
Preierfova ulica 32
pridem v mesto Celje k nemški cerkvi se podam pri Hladlnu tam nakupim da od tega kaj imaml
Nakupim tam za male dnarce za rodbino vso daril vse najboljše, najuneie pri tej tvrdki res dobim.
Tam blago za oblatila zbereJ za okus si vsak ceflr, parhent, Zamet, svila za klobuk najlepši trak.


"Hoyavice," rokavice, tople malce, bele srajce, lepe pisane odeje vse dobim tam najceneje.
Svilene rute za na glavo za neveste pajčolan — toda kal bi pravil dalje, pojdi in oglej si sam. Pomni le si prav natančno naslov dike trgovin ker je v Celju samo ena tvrdka Valentin Hladin.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
tiralici
v L'ubljani, r. z. z o. z. na Mik'ošičevi cesti po'eg hotela »Un;on«.
Hranilne v oge se obrestujejo
iia'&s&ocifieiše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži tahko tudi po poštnih položnicah.
Važno za posestnike!
Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemnite jablane, triletne, in plemenite češnje, dveletne, v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8 do 12 Din, kakor je kvaliteta. — Ne za.-rmdite prilike in si oskrbite že sedaj, ko ie najboljša priložnost za sajenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboijše odgojc-nim sadjem iz
Drevesni »VRT« Džamonja in drug
dru/ba z o. z. v Maribora.
Ti
TRNJElf NINSKI LES
rabi za celoletno dobavo
Ernest Marine - Celje
Zrinjskega ulica 4
»
■ ■
a
SPECTRUM" d. d.
INZ. KOPISTA. DUBSKY IN HRSTIĆ tvornlca ogledal in bruienefla slekla
LJUBLJANA VII
Medvedova ulica 38. leleton 343 Zagreb, Beograd, Osljek Sredlšnjica: ZAGREB
Zroalno steklo, portalno sleklo, mašlnsko steklo 6-Cimm, ORledaln. brušena v vseh velikostih In oblikah, kakor tudi brusen« ргологпе Sipe, izboèone 'ilošće, vstoklevaniev med. Flna.navaana ogledale
Na popolnejši SÏOEWEH šivalni stroji
iivilis, Kro aie In {«»• liane tei za vsak dom Preden ii nabav. stro.ogli-te si to izrednojt pri tvrdki
LIBAKAOA
•.julil'ana
Velcnbunova ulice št. 6/1. Brezplaïen nonii 151. umi
Totolou stev OHO

Zadružna gospodarslca Ijar&lca d.d.
Brzoav. nas'ov: Gospobanka LjubilOHO, Miklošičeva cesta IO Telefon *tev. 57, 470 fn 979
Račun poštno ček. urada St. 11.945 Podružnice: СеГе, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 - vloge nad Din 250,000.000-
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
ннвлви
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; Karol Cet.
Izdaiateii. dr. Fl. Kulovec,
Urednik: Franc Terscdla*.