GLASILO NARODNOnSOCIJALISTICNE STRANKE
Izhaja vsako soboto.
Posamezna številka velja 1 K,
IJrediiištTO in upravui.Stvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, lovo. Telefon št. 77
Naročnini*: Mesečno 4 K, ietrtlctno 12 K, potletuo 21 K In celolclno 43 K. — literati po dogovora.
Št, 22.	V	Ljubljani,	sobota	31.	julija	1920.	.attiJgaiJflBi*	Let0	j
Socijalisti med seboj.
Že več stoletij se bije boj med kapitalizmom na eni in proletarijatom na drugi strani. Priznati moramo, da v teh bojih proletarec Še ni bil nikdar zmagovalec. Kapitalizem ima še danes moč v svojih rokah.,In zakaj?
V	prvi vrsti zato, kur se proleta-rijat še ne zaveda svoje moči in dolžnosti napram samemu sebi. Še'danes se pusti izrabljati od imperialističnega kapitalizma in se v svoji nezavednosti bori proti svojemu sotrpinu in ne pomisli, da s tem jači svojega najhujšega sovražnika: kapitalizem, in kar je isto, reakcijonarni klerikalizem!
S svojim sotrpinom bije boj samo vsled političnega nasprotstva, samo zato, ker ima n. pr. komunist drugačno mnenje o socijaliztnu, kakor socijalni demokrat 'in narodni socijalist zopet drugo, kakor prvoiinenovana. Samo zato, ker eden zastopa mnenje, da je treba sedanje nevzdržne razmere odstraniti z nasiljem, drugi pa potom evolucije. Eden hoče doseli zmago z lastno pomočjo, drugi čaka na pomoč tujega ploretarijata!
Če človek, ki čuti socijalistično, opazuje ta medsebojni boj, mora z žalostnim srcem priznati, da na ta način zmaga še dolgo, dolgo ne bode naša. Kapitalizmu je seveda ta boj po volji in ga z vsemi sredstvi podpira. Povolji je tudi onim, ki so sicer danes
v	vrstah socijaiistov, v srcu pa so še vendno zagrizeni sovražniki proletari-jata in so se urinili v naše vrste z izdajalskimi nameni.
Kdor je odkritosrčen socijalist, mora ta boj obžalovati 1 In narodni socijalisti ga obžalujemo. Mi srho trdno prepričani, da se bije danes boj med socijalisti popolnoma po nepotrebnem in samo vs!ed tega, ker smo si v taktiki različni. Trdno smo tudi prepričani, da vodijo ta boj skrivne sile nasprotnikov socijalistične ideje, kateri so danes prišli v socijalistične vrste, da vodijo ta boj v interesu tujega nacijonalnega šovinizma in svetovnega kapitalizma. Nadeli so si samo krinko internacijonalc in že so dobili zaupanje nezavednega proletarijata.
Narodni socijalisti stojimo na stališču vzgoje. Vcepiti hočemo ljudstvu narodno samozavest, zaupanje v lastno moč in domoljubje. Prepričani smo namreč, da ne moremo doseči zmage, dokler ne čutimo lastne moči in se zanašamo samo na pomoč od zunaj. Prepričani smo tudi, da bomo dosegli zuiago šele tedaj, ko bomo imeli svoj proletarijat vzgojen, ko sc bode proletarec zavedal, da je na lastni zemlji on prvi in da mora tujec, kateri živi na naši zemlji in živi od našega kruha, spoštovati naš narod. Proletarec se mora zavedati, da je država edino njegova last in s svojo zavestjo mora pokazati kapitalizmu, da se te svoje pravice do države zaveda!
Res je sicer, da potom vzgoje ne bodemo prišli tako hitro do zmage, toda prišli bomo tem sigurneje. Nasilni poskusi z nezavednim proletarijatom, dobiti moč v naše roke, pa nam nikdar ne bodo prinesli zmage, ampak le še huje suženjstvo in vedno nove zmage kapitalizmu in klerikalizmu. Aprilski dogodki nas v tem našem prepričanju utrjujejo.
Če tudi’se naša taktika ne ujema z ono komunistov in socijalnih demokratov in obratno, vendar vsled tega še ni treba voditi strastnega dema-goškega in umazanega medsebojnega političnega boja. Čisto gotovo je, da ima vsak odkritosrčen socijalist bodisi te ali one stranke le eno željo: Čimprejšnjo zmago proletarijata in njega rešitev iz krempljev imperialističnega kapitalizma. Katera taktika je prava, to se bo videlo po doseženi zmagi. Tedaj se bodo združili vsi oni, ki res čutijo socijalistično, odšlo pa bode iz naših vrst vse ono, kar nikdar ni imelo namena priti med nas, da se pridruži našim željam, ampak je prišlo samo razcepljat naše vrste in s tem krepit moč naših nasprotnikov.
Zato ne rabimo predvsem nepotrebnega in za socijalizem nečastnega orožja za medsebojne boje, ampak hranimo ga za težke boje proti našim skupnim sovražnikom: kapitalizmu in reakcionarnemu klerikalizmu!
Stališče naprednih socijaiistov v vprašanju socijalizacije.
f	(Nadaljevanje.)
Če se ne oziramo še na druge pogoje, ki so neobhodno potrebni za uspeh socializiranih podjetij, zahtevajo leta predvsem gotovo stopnjo izobrazbe delavskega ljudstva v gospodarski samoupravi. A to se ne da doseči z barikadami in nasilnimi prevrati, v to svrho je treba voliti druga pota. Revolucija le odstrani ovire razvoja a ne ustvarja nove družbe, gospodarske še celo ne. Ravno nasprotno, revolucija ruši tvoreče gospodarske sile, česar posledica je, da se po vsaki revoluciji pokaže reakcija. To dejstvo in nezadostna gospodarska vzgoja in zrelost ruskega ljudstva nam osvetluje, zakaj so morali boljševiki uvesti v socializiranih podjetjih vojaško disciplino.
Tako si lahko predstavljamo, kdo od socijaiistov naklanja k veri, da je mogoče z revolucijo odstraniti kapitalistično družbo in s političnim pre-vratom.slvoriti socijalistični gospodarski red. So to od prvega do zadnjega ljudje, ki niso še zapopadli, da je socijalizen upravno vprašanje, ljudje, ki razumevajo iz zastarelega in neznanstvenega stališča; so to utopisti. Kdor je zapopadel, da je soci-jalize.ii upravni problem, ki zahteva gospodarske izobrazbe ljudstva, bo stremel predvsem za tem, da bi kar najhitreje dospele široke vrste ljudstva na ono stopnjo, da bi mogli prevzeti vodstvo gospodarstva v svoje roke. In ravno to je po mojem mnenju prva naloga takozvane socijalizacije.
Pri nas mnogo ljudi govori o soci-jalizaciji, a malo kateri od njih ima o nji jasno predstavo.
Socijalizira se lahko na razne na-
čine: da se upelje državni obrat ali posebne obratne družbe pod državno kontrolo, zamore pa socijalizacija stremeti k zadružnemu podjetju. Mi napredni socijalisti pripoznamo koristi in nujnost podržavijenja gospodarskih podjetij le pri velikih, že po svoji naravi monopoličnih podjetij, medtem ko je smatramo v ostalem gospodarskem okrožju za nemožno, ekonomično škodljivo in proglašamo pozadruženje gospodarskih oblik.
Vladni (čehoslovaški) proglas pra-
vi	: »Delavec, od čegar dela je odvisen ne le uspeh posameznega podjetja, temveč tudi zdravi razvoj vsega narodnega gospodarstva, mora dobiti možnost, da soodločuje o svojem stanju in da ne bo izločen pri razdeljevanju uspeha svojega dela.“
Lepo rečeno na zunaj l Je pa to tudi program, ki nam je bil prezentiran direktno kot program „nove dobe11 vedeti malo več in ravno tako povedati malo več! Vsaj naznačiti bi moral, da ima tudi misel, kako se bo to izpeljalo. Vsaj se vendar te stvari tikajo eksi-stenčih interesov vsega narodnega gospodarstva.
Jaz slutim, kaj bode prišlo s tega: delavski sveti, kakor so bili že uzakonjeni za rudarje, s katerimi se jih upravičuje, da podajajo delodajalcu nasvete, intervenirajo pri sprejemanju in odpuščanju uslužbencev in da dobe v dobrodelne namene 10% čistega dobička. Ce se s tem delavstvo uzado-volji, dobro, ali prosim vas, ne imenujte tega socijalizacije, ker s socijalizacijo ima to tako malo skupnega, kot stensko beljenje z arhitekturo.	F.
Socijalno zavarovanje.
Nosilci bolniškega zavarovanja so posebne blagajne. Zakon pozna 6 različnih kategorij blagajen in sicer: okr. bolnr-blagajne, obrtne boln. blagajne, stavbinske boln. blagajne, zadružne
blagajne, bratovske skladnice, društvene bolniške blagajne. Zato, da je zakon pripustil tako veliko število raznih blagajen, je več vzrokov. ‘Danes vidijo povsod usodepolno napako in
Praktični komunistični poskusi v preteklosti.
Zadnji izvleček poskustva, ki se ga zamore dobiti iz kritičnega pregleda številnih komunističnih naselitvenih poskusov v manjši meri, ki ne obsegajo države, temveč le posamezne vasi.
Kjer se je združila kaka verska sekta pod vodstvo n spoštovane duhovščine v komunistično občino, se je poskus prav mnogokrat posrečil. Naselbine moravskih bratov, katerih zadnje preostanke je našel pred nedolgim Liefmann v severni Ameriki, naselbine Shakerjev, niselbine inspiracionisftov, anamskih in zoarskih separatistov so dobro uspevale in se ne samo zdržale na površju, temveč, vsaj deloma, dospele k velikemu gospodarskemu blagostanju. Isto velja tudi za mormonsko državico Brigham Young’k v Utahi. A to ni bil čisti komunizem, temveč vse te državice in naselbine so stale na podlagi nekakega zadružnega socija-lizma. Jedro in centrum skupnega gospodarstva je bil tu ravnotako, kakor v oaznih državah azijske zgodovine, z združenimi močmi zgrajen vodovod, ki je bil lastnina vseh in ki bi brez njega ne .. jglo v solnih
puščavah obstojati nikako gospodarsko življenje. Nujnost varčevati z vodo je silila k jako zdravi, zelo enakomerni razdelitvi zemlje in na tej podlagi se je razvilo popolnoma harmonično, bogato in ekonomskega izkoriščevanja v splošnem prosto narodno gospodarstvo. Pa tudi tukaj je predvsem moč verskih vezi in vsemogočni vpliv kot preroka čaščenega voditelja premagal neizmerne težkoče, ki jih je stavila negostoljubna puščava vsaki gospodarski delavnosti naproti. Da je državica na enkrat postavljeni podlagi prospevala nadalje, dokler je niso okupirale Zedinjene države, se .mora pripisovati predvsem zdravi, „naravopravni‘' razdelit/i zemlje.
..Asocijalistična" država Mormon-cev in ostale zgoraj navedene komunistične naselbine pa niso imele z duhom modernega socijalizina niti najmanjšega stika. Večkrat jih je vodil pri njih delu legendarni komunizem prvih kristjanov; ali pa so poskušale popolnoma naivno, brez vsega znanja modernih misli svojega časa in gotovo brez jasnega spoznanja o slabih straneh kapitalizma, uresničiti svoj skromni, vaški ideal o bratstvu in pravičnosti.
V	nasprotju s tem pa se je rodilo nekaj čistih, modernosocijalističnih poskusov naselitve naravnost kot zna-
menje časa, kot zaveden upor proti kapitalizmu. Govorim o ustanovitvah »velikih utopistov": Owen, Fourier, Čabe in njihovih učencev, o nekaterih poskusih, ki so jih napravili privrženci Tolstoja i. t. d.
Tukaj ni bilo nikakih verskih vezi in nikakega theokratizma; Oweu na primer je bil izrazit nasprotnik cerkve; naselbine so bile kot moderne socijalistične tvorbe seveda popolnoma demokratične. Vse so v najkrajšem času propadle, bodisi takorekoč že „in statu nascendi" (ob svojem rojstvu) vsled prepirov med voditelji, in vodenimi, ki so bili seveda jako razočarani, da so našli deželo polno trnja in osata, ki bi naj jo oplodili v potu svojega obraza tam, kjer so pričakovali obljubljeno deželo; bodisi nekoliko pozneje kot posledica fatalnega dejstva, da je bilo povsod „dosti filozofov, a nikogar, ki bi hotel kopati krompir". To velja za Ovvenov New-Harm'ony in New-Lanark, za Cabetovo „Icarien“, za številne od pristašev Fouriera ustanovljene falansterije in ravnotako za različne poskuse uresničiti še novejše moderne komunistične načrte.
Da v resnici le verske vezi omogočajo komunizem v malem, se da z gotovostjo sklepati iz zgodovine več-
jega dela naselbin, ki so bile prvotno postavljene na verski podlagi. Kakor hitro je prišlo blagostanje, se mladi naraščaj ni hotel več pokoravati strogim predpisom sekte in je na ta način razbil zadružno življenje (isto se je dogodilo mnogokrat tudi pri jugoslovanskih zadrugah). Ta, kot se zdi, neizogiben razvoj je bil najbrže tudi vzrok, da so se pobožni Shakerji, ko so prišli do blagostanja, prostovoljno odločili za celibat, to je spremenili so svoje občine v samostane, ki so polagoma izumrli.
Te skušnje nam kažejo, da je komunizem v malem trajno nemogoč sistem, ker se protivi naravi in psihologiji normalnega človeka. Komunizem se zdrži le toliko časa, dokler razdelitev dobrin še ne dela nikakih težleoč, bodisi da je urejena enkrat za vselej po močnih verskih imperativih, bodisi da je uspeh skupnega gospodarstva še zelo majhen. Potem je namreč vseeno, po kakšnem ključu se razdeljuje, ali po komunističnem, to je po številu oseb ali po potrebi, ali po zadružnem, to je strogo po zaslugi; dokler se ne more razdeliti več, kot je nujno potrebno za obstoj vsacega posameznika, ne pride do nikakih prepirov; kakor hitro pa donaša skupno gospodarstvo
vedno močnejša je zahteva po t. zv. enotni blagajni. Po deželi je raz treseno vse polno raznih malih bla-gajen z malim številom članov, z malenkostnimi drugimi potrebnimi pripomočki; vse te brezštevilne blagajne so financijelno umirale, zavarovanci pa so trpeli. Reforma je bila nujno potrebna. Vendar se dosedaj v nasledstvenih državah ni nikjer konsekventno izvedla — glavno iz političnih vzrokov. Čeho-slovaški republiki je omogočena celo čisto nova kategorija
— poljedeljskih bolniških blagajen. In to samo zato, da si agrarci zasigurajo vpliv na nekatere blagajne. — V Nemški Avstriji so ustanovili posebne deželne komisije, ki naj vprašanje reorganizacije temeljito preštudirajo. V Sloveniji imamo navidezno enotno blagajno v okrajni boln. blagajni v Ljubljani, (ostalo je še nekaj obratnih in zadružnih blagajen) ki ima po deželi svoje poslovalnice. Seveda ta enota še daleč ni popolna, začetek vsaj pa je storjen.
Kar smo rekli pri organizaciji nezgodnega zavarovanja, to velja tudi za bolniško zavarovanje: koncentracija kapitala je neobhodno potrebna, ako hoče socijalno zavarovanje velikopotezno vršiti svoje naloge. Bolnice, sanatorije, rekonvalescentne domove more zidati in voditi samo financijelno močna bla-gajna.
Izraznih političnih in gospodarskih vzrokov bi bila potrebna večja orga-nična zveza med boln. blagajnami in nezgodnimi zavarovalnicami Danes sta si boln. blagajna in nezg. zavarovalnica kakor dva posebna konkurenta
— ne v korist delavstvu, pač pa v škodo. V splošnem moramo težiti za
enotno organizacijo vseh panog soc. zavarovanja. Samostojna organizacija vsake posamezne panoge je tudi v Nemčiji pokazala slabe posledice in pomišlja se na reforme. Pri samostojni organizaciji vsak institut prerad pozabi, da je socijalna institucija, ki ne sme gledati, da odvali kolikor mogoče veliko bremen raz sebe in jih naloži drugemu tudi soc. zavodu. Bivša avstrijska osnova soc. zavarovanja je skušala v tem oziru napraviti začetek z ustanovitvijo t. zv. okrajnih uradov, ki bi tvorili osnovno podlago za nezgodno, invalidno (starostno) zavarovanje in za zavarovanje za slučaj bolezni.
Organizacija in delovanje boln. blagajen je urejeno deloma v zakonu deloma v štatutu. Paritetno zastopstvo. Kotrolo izvršujejo državne oblasti.
Razgreti politični boji so povzročili, da tudi btln. blagajne, kot soci-jalne naprave za nedelavstvo, niso bile obvarovane od slabih posledic političnih strankarskih strasti. Politične stranke so skušale dobiti vodstvo blagajen v svoje roke — boln. blagajne so smatrali za svoje domene. To je na vsak način v znatno škodo delavstvu. O b j ek t i v n a delavnost boln. blagajen, njeno vestno poslovanje je samo ta<rat mogoče, ako je vodja od razpoloženja posameznih političnih strank neodvisen, ako posamezni stranki ni dolžan hvaležnosti za službeno mesto
—	ako je vodja državni uradnik. Samouprava interesentov je pri soc. zavodih nujno potrebna, vendar mora objektivnost in vestnost poslovanja biti zagotovljena.
danes namišljeni celoti naj se žrtvujejo magari tudi lastne ožje koristi, koristi naroda? Tega mi ne priznavamo, ker vemo, da je človeštvo, ljudstvo celega sveta le fikcija, resnični so le narodi.
Da je narod, ki določa jezik, kulturo in nravi vsakega človeka, ki združuje v duševno jednoto živeče generacije z generacijami davno preminulimi, da je narod osebnejša, bistvenejša izrazitejša celota kot razred, to dokazuje tudi naš naravni čut. Če kdo zavrže narodnost in se odnarodi, se ga smatra takoj za naravno manj vrednega. Če kdo od delavstva zapusti delavski sloj in postane obrtnik, podjetnik, mu vsled tega nihče ničesar ne očita.
Če pa stavimo narod nad sloj, še to ne pomeni, da nismo za sodelovanje s socijalisti vseh narodov v boju za uresničenje socijalističnih ciljev. To smo, toda delati moramo na to, da se internacijonala otrese nadutosti, otrese predsodkov za velike narode in da
začne upoštevati tudi male narode. Take predsodke je imel že Marx in jih ima za njim soc. demokracija vseh velikih narodov, posebno pa nemška, ki je v internacijonali nekako merodajna. In take predsodke ima o posebno sedaj Lahi. Blagoslov in odvezo za te predsodke jim je dal sam Marx s svojo tezo o opravičenosti velikih iu nepotrebnosti malih narodov.
Naša socijalna demokracija vidi le Marxa, ki veleva „ proletarci vseh dežela, združite sel«, ne vidi pa,'da isti Marx istočasno tudi veleva: Veliki narodi Nemci, Lahi. Mažari, zavladajte nad temi združenimi proletarci in po-mandrajte brez skrupelnov narode slovanske; le Nemci, Mažari, Lahi imajo pravico do življenja, ker so veliki in kulturni. Dokler bodo v internacijonali takšna naziranja, toliko časa je narodni socijalizem potreben, kajti, kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
—c.
Politične vesti.
Socijalizem in demokracija,
Program narodno - socijalistične stranke izhaja iz načela, do bi brez popolne demokracije prememba družabnega reda v smislu socijalizma ne pomenila niti korak bliže k sreči in zadovoljnosti naroda. Nasilno izvedena socijalizacija bi morda za kratko dobo zadodoljila nas, današnje nezadovoljneže, toda vrgla bi drugo polovico naroda v nezadovoljnost in boj bi se pričel iz nova, boj, ki bi ga tudi diktatura proletarijata ne preprečila. Mi pa nočemo diktature, ker tiranija je tiranija, pa naj bo tiran delavec ali kapitalist. Socijalizem gre ravno za tem: da osvobodi človeka izpod jarma kapitalističnega družabnega reda, da osvobodi in mu omogoči svoboden razmah njegovih sil, ne več v smeri egoizma, temveč v korist ljudstva — naroda.
Odklanjamo nasilje in poudarjamo, da brez demokracije ni socijalizma. To nas loči od onih strank, ki so tudi socijalistične, hočejo pa socijalizem izvesti le za en sloj. Narodno-socija-listična stranka hoče socijalizem za ves narod in to se ne da drugače kot z demokratičnimi principi. Za ves narod,
pravim, ker narodno - socijalistična stranka, to povdarjain, smatra narod za višje kot stranke in tudi višje kot sloje. Nekaj drugega je še, kar se mora ravno tako upoštevati kot dobrobit sloja, delavskega sloja, in to je dobrobit naroda. Koristi sloju, če so v nasprotju s koristmi naroda, bi bile le začasne, kratke, kajti pogoj za dobrobit ni samo obilica hrane, dovolj denarja, malo napora, temveč in predvsem politična svoboda lastnega naroda, kateremu pripada delavstvo. Ne pozabimo, da brez politične svobode ni svobode in ni pravic v smislu socijalizma.
Zato je treba vedno iskati izrav-nanje interesov proleter ijata in naroda, če bi bili ti interesi kedaj navzkriž, in iz tega razloga je treba, da ne opustimo kljub razrednemu boju principov demokracije. In v tem je ravno jedro spora z internacijonalisučnimi marxisti. Mi pravimo, da si mora biti tudi delavski razred svest, da je le del celote naroda,- kojega interesi so nadrejeni slojnim interesom. Marxisti pa priznavajo za takšno nadrejenost le »proletarce vseh dežela« in tej še
več kot to nujno potrebno, postane razdelitev sporno vprašanje in predmet različnih nasprotujočih si mnenj; silni, pridni in razumni delavci se ne pustijo še nadalje izkoriščati od slabot-nežev, lenuhov in bedakov, in katastrofa je tukaj. Posebno dobro se da opazovati ta zakon v zgodovini „Ikarie“; po vsakem razpadu je preostalo tu majhno število trdnih vernikov, ki so brez mržnje pričeli znova z delom in dobro izhajali med seboj, dokler je bilo plačilo njihovega dela le skromni vsakdanji kruh; kakor hitro pa je bil dosežen večji uspeh, je bilo konec starega bratstva.
Ni torej le slučaj, da je od vseh ustanovitev v duhu Fouriera uspela le ena sama, svetovnoznana Familistčre v Guisi in od vseh ustanovitev v duhu Owena le Rahaline. (Rahaline je bila v sredi nepričakovanega, neverjetnega povzdiga udušena od zunanjih sil, brez kakega najmanjšega notranjega protislovja.) Obe dve naselbini pa sta bili organizirani na zadružni in ne na komunistični podlagi.
Tudi mi smo mn-rnja znanstvenih socijalistov, da neuspeh teh poskusov v malem ne dokazuje nič odločilnega proti možnosti državnega komunizma
v velikem. Vendar pa vzbujajo navedene psihologične izkušnje upravičene dvome.
In te dvome podpirajo zgodovinska dejstva, ki se sicer ne tičejo modernih veledržav, pač ' pa vsaj „držav“ v političnem, kantonov v gospodarkem smislu. Contzen poroča : n Prvi naseljenci v Massachussetu so živeli prvih sedem let v lastninski skupnosti; ali ta sistem se ni mogel dolgo zdržati in do gospodarskega blagostanja se je povspela naselbina šele, ko se je upeljala zasebna lastnina. Koso 1. 1611. prvi virginski naseljenci opustili sistem skupnega dela, se je v naprej naredilo v enem dnevu toliko kot preje v enem tednu, ali z drugimi besedami, trije delavci so izvršili toliko, kot prej trideset.
To so zgodovinska dejstva o komunizmu, ki gotovo niso vspodbudljiva. In čeprav, kot priznavamo, niso za bodočnost odločilnega pomena, se komunistične težnje vendar nikako ne morejo opirati nanje, torej na izkustvo. Izkustvo daje za komunizem le negativne odgovore. (Po dr. med. et phil. Fr. Oppenheim ju).	F.
Že kažejo svoje obi ti.
Kdo ? Kdo drugi, kot nekateri podrepniki klcrikaluih ministrov. Neka temna, nevidna jugoslovanska kauiariia dela, kakor vsi znaki kažejo, za to, da bi tudi Jugoslavija s svojim vojaštvom stopila v vrste ruskih sovražnikov in da bi šla proti Rusiji. V čigar korist bo to, je na dlani. V korist francoskih, angleških kapitalistov in v korist laške beračije, ki naj jo mi pomagamo vleči iz blata, da bo imela nato več poguma požigati in moriti v zasedenih slovenskih krajih. Proti tej nameri je napisala ljubljanska »Jugoslavija« nekaj prav temeljitih Člankov, ki bi delali čast svetovnim listom. To pa ni všeč klerikalni Koroščevi »Straži« in se zaletava in smeši stališče, ki ga je zavzela „Jugoslavija«. Menda sc »Straža« navdušuje za zvezo z Italijani proti Rusom? Od takih ptičev se da vse pričakovati. Za svojo osebno ugodnost bi prelili potoke ljudske krvi, Toda proletarijat brez razlike strank vas bo krenil po krempljih, kadar jih botc stezah proti Rusiji.
Tudi naši demokrati ?
Posvetovanja, ki se je pečal z akcijo proti Rusiji, se je glasom beograjskih listov udeležil tudi slovenski demokrat in minister za socijalno politiko dr. Kukovec. Mislimo, da ni preveč, če se zahteva, da g. socijalni minister pove, kakšne pojme ima o akciji proti Rusiji ? Naj to razloži!
Resnica o Rusiji.
Naj se govori o Rusiji, kar se hoče. Dejstvo je, da ima danes Rusija, bolj-ševiška Rusija, armado, ki je strla namero cele antante. Dobra armada pa ne more biti produkt obupnih gospodarskih in socijalnih naprav. Ko so v Avstriji in Nemčiji take razmere nastale, se je armada zrušila. Država, ki ima dobro armado, tudi sicer ne more biti slaba. Zato je treba vse tiste glasove, ki se groze pred razmerami v Rusiji,
! med temi glasovi smo slišali tudi laške, vzeti zelo previdjjo na prevdarek. Dejstva govore drugače o Rusiji kot tile dvomljivi socijalsti laške branže.
JUGOSLAVIJA.
-J- Vladna križu v Beogradu še vedno traja. Stranke so še niso pobotale in tudi 5e
nič ue kaže, da se bo to kmalu ugodilo, navzlic temu, da jo naš zunanji položaj težaven, kar pa naše neresne strankarje menda sploh ne briga.
-f- Interpelacija radi Italijanskih grozodejstev. Kljub poslancev iz zasedenega ozemlja jo izročil ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri zahtevajo, naj se naša država posluži svojih pravic, ki jih ima kot zavezniška država ter zahteva od antante polno odškodnino in obenem nadomestilo italijanskih čet po med-zavezniških.
-f- Romuuski kralj pride v Beograd. Kakor poročajo, dospe v kratkem v Beograd romunski kralj Ferdinand. Romuni so nam začeli kazati zopet prijaznejše liee, ko jim grozi bolj-šoviški vpad. Gotovo ne pomeni ta dvorni obisk ničesar drugega, kakor da bi nas radi dobili za protiboljsevisk t akcijo. Proti temu pa moramo odločno nastopiti. Za našo takozvane prijatelje ne bomo Sli v ogenj po kostanj, proti Rusiji pa še celo ne.
+ Izpraznitev Radgone. Naše oblasti in naše čete so zapustile 26. t. m Radgono. Že istega dne so začele pošlo/ati v Radgoni avstrijske oblasti.
-f- Trgovska pogajanja s čclioslo vaško. V Beograd jo došla čehoslovaška delegacija, ki ima nalog, da uredi trgovinske odnošaje med čelioslovaško in Jugoslavijo.
+ Šplljc in Soboto so zapustile naša četo 29. t. m,
-j- Vso francoske misije zapustijo v kratkem našo državo.
-)- Italijanski teror v zasedeni m ozemlju. V zasedenem ozemlju so j« pričelo ponovno preganjanje naših ljudi. Vsak dan prihajajo novi begunci v Jugoslavijo.
PO SVETU.
+ Prvič italijanski socijalisti glasovali za vlado. Prvič so je zgodilo, da so italijanski socijalisti glsBovali za vlado. Šlo je za
to, da se uradno označijo vretnostni paoirji. Zbornica je sprejela predlog z 210 glasovi proti 25.
-}- Albanci zavzeli Valono. Iz Aten poročajo, da so Albanci po ljuti borbi z Italijani zavzeli Valouo.
-(- Grki v Odrlnu. Grške čete so zasedle te dni Odrin. Turški poveljnik Djafar paša se je umaknil v smeri na Kirkiliso.
-J- Nova poljska vlada so imenuje vlada narodne obrambe, kar je t di njen program, kor se nahaja Poljska vsled boljševiškega prodiranja v zelo opasnem p ložaju. Min. predsednik je Witos (ljudska stranka).
-J- Boljšovikl prodirajo v Galicijo. Iz Dunaja se proča, da so boljševiške čete zasedle že Brody.
+ Sovjetska vlada jc pristala na konferenco v Londonu, na kateri se bo ruzgo-varjalo samo’o miru z Rusijo. Zastopane bodo Rusija, Anglija, Francija in Italija.
-}- Angleži z opustili Krim. Kakor poročno ruska poročila, se je pričelo odvažanje angleških čet na Krimu. Nekaj ladij z vojnim materijalom in indijskimi četami jo odšlo v Carigrad.
Tedenske 'vesti.
— Nemci no marajo zaostati za Italijani. Nedavno so zažgali Nemci nekemu Koroškemu Slovencu gospodarsko poslopje, v nedeljo zvečer pa so poskusili pri Rabštanju atentat na vlak, s katerim se je peljalo okrog 200 Slovencev s shoda v Velikovcu. Ako bi strojevodja ne bil opazil pravočasno na tir položene lesene ovire, bi se vlak ponesrečil. V Labudu so aretirali pet zločina osumljenih oseb, ki jih prepeljejo pred sodišče v Slov. Gradec.
— Manifestacijo Korošcev proti odpravi demarkacijsko fcrte. V nedeljo sta se vršili v Borovljah in Velikovcu sijajni manifestaciji proti odprtju
demarkacijske črto med glasovalnimi conama A in B. Shoda v Borovljah se se je udeležilo do 10.000 ljudi in toliko, če ne še več, jih je bilo na shodu v Velikovcu. Obeh shodov se je udeležila tako velika množica, ne da bi sc delala potom časopisja, letakov in lepakov kakšna posebna reklama. To pa nam pove dovolj jasno, kako bodo Korošci glasovali.
—	Sokolska slavnost v Svetal vasi, ki se je vršila v nedeljo istočasno, kot shoda v Borovljah in Velikovcu, se je razvila v veliko narodno slavje celega Roža. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo mnogo tisoč ljudi. Med slavnostjo
so nastopili razni govorniki, med njimi župnik dr. Arnejc, ki je poudarjal, da moramo na Koroških tleh brez razlike strank proti skupnemu sovražniku nastopati skupno.
— Protestni shod. V nedeljo 25. julija 1.1. je bil v Litiji protestni shod proti nameravani odstranitvi demarkacijske Črte na Koroškem, pa katerem je v imenu NSS in NSZ tov. Vojska protestiral proti najnovejši nesramnosti cnteutmb imperijalistov in povdarjal, da mi sicer vojne nočemo, toda svojo last bomo branili, če nam jo bodo hoteli tujci ugrabiti, tudi s silo. Zborovalci so izvajanja z navdušenjem odobravali.
— Že zopet, laški aeroplan. Zadnjo soboto se je moral spustiti pri Tivatu na tla italijanski aeroplan tipa Caproni, ker sc mu ie pokvaril motor. Naše oblasti so aviiatika odvedle v Split.
— Transport a»stro - ogrskih ujetnikov iz Sibirije in Turkestana je dospel v Trbiž. Med njimi je več Slovencev.
— Ž gosmi Jo vojnega posojila.
V zmislu predpisa mirovne pogodbe, ki je dne 16. t. m. stopila v veljavo, se bodo žigosale vse obveznice vojnega posojila, ki se nahajajo na ozemlju naše države in se potem potegnejo iz prometa. Rok žigosanja bo prav kratek in bo trajal samo do 16. septembra, Do-tična naredba izide v kratkem.
— Železniška z»c<5a Črno (rore s vSrbijo. Te dni je odpotovala iz Beograda v Užice komisija ameriških inženirjev. Ta komisija bo proučevala teren Višegrad-Nikšič, na katerem Re zgradi železniška proga, ki bo vezala črno goro s srbsko železnico.
— Poštne nakaznice se podraže s 1. avgustom od 10 na 20 vinarjev komad.
— Nov« poštne znamke, veljavne za celo državo, so se začele tiskati v Beogradu. Zaamke s kronsko veljavo bodo veljale samo še do konca tega leta.
— f OMdou Sajovic. V Kranju je umrl 24. t. m. gimnazijski profesor dr. G^idon Sajovic, znani naravoslovec, ki je pisal tudi v zagrebškem prirodoslovnem listu „Priroda“.
— Zelenilo se jo premoženje izdajcam dr. Franku, dr. Sachsu in dr. Gagliardiju, ki rovarijo v inozemstvu proti naši državi.
— V beograjskih hotelih to se znižale Cen*' za sobe in hrano.
— Ludvrig Ganghofer, znani nemški pisatelj je umrl v 65. letu svoje Starosti.
— Velik požar je izbruhnil to dni v arzenalu v Benetkah. Požar je unieii mestna dela San Marino in San Francisco. Požar so zanetili baje anarhisti.
— Sia' krt v dunajski elektrarni. Pred par dnevi je izbruhnila v dunajski mestni elekrarui stavka, vsled Česar ce«tna železnica ni vozila cel dan. Sporazum med občino in stavkujočimi pa se je d.mejrel še tstega dne. Delavci so dosegli 15% povišanja plač.
— Mo/u pobegnil«. Nemški listi poročaju, da je pobegnila pruska princesa Aleksandra Viktorija, žena enega Viheiuovik sinov, te dui s svojim mladim Šoferjem.
— Prehrana nemških rudarjev.
Medzavozniške vlade Francije, Anglije, Beigiie in Italije so dovolile Nemčiji za oskrbovanje rudarjev skupne prispevke živil.
— Mezdno gibanje nlžjeavstrlj-8k>li po Je leiskili de lnvcev' se je končalo s popolnim uspehom.
— No> n.čiu zn dosego delavskih z»hi<’v. Na Nemškem so ga prvikrat uveljavili ni konferenci premogovnih rudariev srednje Nemčije. Namesto da bi dosegli svoje pravice z dolgotrajno in mučno stavko, so sklenili: 1. da sestavijo takoj razsodišče pod predsedstvom zast .puika državnega ministra za delo. Razsodišču predložijo zahteve rudarjev. 2 Po razsodbi se bodo na novi konferenci posvetovali o odloku in stavili predlog na delavstvo. 3. O tem predlogu bodo delavci tajno glasovali.
— Diž*»iih posredovalnica zn delo. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski sotrudniki, sotrudnice, dninarji, dninarice, služkinje natakarji, nataka-iice, hlapci, poljski delavci, slamni-Karice, ključavničarji, oskrbniki, šivilje
itd. — V delo se sprejmejo služkinje (102), kuharica, hlapci, poljski delavci, gozdni delavci, vajenci razne stroke, ple-tarji, zidarji, mizarji, dninarji, tesarji itd.
—	Dar tiskovnemu skladu. Med zavednimi nar. železničarji v Sevnici ob Savi sc je nabralo K 166 65 za tiskovni sklad. Vsem darovateljem naša najiskrenejša zahvala! Posnemajte!
Ljubljana.
— Za upravnika ljubljanskega gledališča je imenovan dr. Friderik Juvančič in za dramaturga pesnik Oton Župančič.
— Transport čclioslovaških legionarjev jo paslral 29. t. m. Ljubljano. Bilo je 1300 mož. Transport je dospel iz Sibirije na parniku „Hantfuli“, katerega so Angleži zaplenili ob izbruhu vojne avstroogrskemu Lloydu v pristanišču Port Saidu.
— Silna toča je padala 27. t. m. v ljubljanski okolici. V smeri proti Zalogu je napravila velikansko škodo. Travniki so bili od toče kar pobeljeni.
—	Godba ZJŽ je darovala .,Drnžbl s'.Cirila in Metoda4* 60 K. Hvala 1 Želimo dosti posnemalccv!
— Opozarjamo na ogl.-,s g. Cirila Sitarja, izdelovaieljaštampilj iz kavčuka in ga najtoplejše priporočamo cenjenemu občinstvu.
— Komedija s sladkorjem. Po vseh ljubljanskih trgovinah, in kakor nam poročajo, tudi po drugih krajih, je nenadoma izginil sladkor. Kaj se hoče uprizoriti 's tem umetno pomanjkanje sladkorja, da bodo potem lahko zopet cene navili? Oblasti, zgrabite z železno roko in napravite konec tej samovolji!
— Lepo število. Centralni urad zoper verižnike in navijalce je tekom meseca julija izrekel nad 150 obsodb. Obsojeni so bili zelo številni uavijalci cen kruhu po stojnicah, dalje nekateri trgovci z manufakturnioi blagom, klobuki in drugimi predmeti.
— Ljubljanske branjevko baje hočejo proglasiti dvodnevno stavko, ker so jim oblasti določile maksimalne ceue. Prepričane so pa lahko, da te stavke ne bo prav nihče simpatično pozdravil. Do sedaj so branjevke prodajale naravnost po horendmh cenah, čeprav so blago nakupovale po nizkih, cesto smešno nizkih cenah. Da nismo mi Ljubljančani samo za to na svetu, da bi nas branjevke skubile je jasno.
markacijske črte med cono A in B na Koroškem ter proti izpraznitvi Radgone. Za našo stranko je govoril tovariš Mikuletič, ki je povdarjal, da nočemo vsiljene vojne, ker se bodo zločini izvršeni nad našimi brati sami maščevali. Ko pride pa dan obračuna s hudodelci, strnili se bomo vsi v eno falango, ob kateri se bodo razbili vsi navali naših sovražnikov. Burno odobravanje. Tozadevno stavljene resolucije so bile soglasno sprejete.
— Vprašamo finančno oblast, kdaj da misli oddati trafiko Goveditsch, za katere oddajo jc potekel rok 15. maja. Prosilcev invalidov dovolj! Ali imajo mogoče katere osebe interes na tem, da obdrži gospa Goveditsch še naprej trafiko, ker zna njena hčerka tako imenitno vtihotapljati tabak v avstrijsko republiko?
— V Ptujskih uradih so nameščene pomožne ženske moči, ki naravnost škandalozno lomijo slovenščino; glavarstvo prednjači v teni oziru. V pisarnah klepetajo samo nemški, zunaj urada pa zmerjajo z „\viudische“. Zavedne pri-morke begunke, ki prosijo službe, se zavračajo z besedami „vsiljivke“.
— Nekatere ptujsko ulice so tako zaraščene s travo, da se bodo lahko kmalu krave pasle po njih. Posebno Prešernova ulica služi za lep zgled.
— Tnkajšni oficirski zbor jc že parkrat priredil v vojašnici zabavne večere, h katerim so v prvi vrsti povabljeni grofica Herberstein in njena sinova,
katera podučuje v slovenščini neki nem-čurski visokošolec, ki sam zna le par besedi, ki se jih je po preobratu za silo naučil, — in še nekaj drugih gospodov iz takozvanih „višjih krogov", ki sc klanjajo in ližejo roke grofici, kakor kaki indijski kraljici. Namen teh večerov je v prvi vrsti ples. Govori se in poje izključno nemški, ker milostljiva grofica in njena ožja okolica ne zna našega jezika. Zadnjič je neka dama pela celd pesem: „Wien, \Vien, nur Du allein . . .“ Res v lepo družbo so zašli naši oficirji...
—	O direktorju Gumpertu na gradu Herberstein, smo že pisali, in vendar je še potrebno povedati več o njem. Tako n. pr., da ta možakar izključno mršave konje in krave za visoke cene kupuje od znanega Žida v Čakovcu na račun graščine, ne oziraje se na dobro obiskane sejme v Ptuju, kjer se lepa živina izvaža drugam. Zakaj kupuje on ravno tam, bo vedel direktor gotovo sam in žid tudi, pač pa najbrže ne grof in ne grofica. Priporočamo grofici v lastno korist, da so pobriga za to. Direktor Gumpert je očrnil tudi gozdarja Satrana, da je podvržen pijančevanju. Satran je bil radi tega upokojen in dobiva sedaj mesečmj celih 70 K, radi Česar mu je žena zblaznela, kar ni čuda. Nadalje se je mož nekoč izrazil „ich pfeif’ eucli \vas auf die Agrarreform11. Iz tega je razvidno, da možakar ne spada k nam in da mu treba prej ali slej pokazati pot preko Špilja.
Strokovni pregled.
Maribor.
Litija. Dne 24. julija t. 1. se jc vršil shod NSZ v Litiji, na katerem je poročal tov. Vojska. V svojem govoru je orisal delovanje NSZ in pojasnil, kaj vse je NSZ dosegla v kratkem času svojega obstoja. Dosegla je vpostavitev obrata in povišanje plač za 60 do 100%. Dosegla bode še vse ostalo, če se bode delavstvo zavedalo svoje dolžnosti in se ne bode pustilo hujskati od ljudi, ki nimajo pojma o socijalnem položaju delavstva in ki sicer danes love delavstvo z lepimi besedami, niso pa ga videli, ko je bilo v veliki bedi. Povdarjal je, da klerikalci nikdar niso odkrito zastopali interesa delavstva, ampak vedno le sebične namene. Klerikalua JSZ n. pr. še nikdar ni zinila za delavstvo v Pollakovi tovarni v Ljubljani, ki je najslabše plačano. Vzrok temu je jasen:
proti Pollaku ne smejo delavstva organizirati, kajti on sam podpira strokovao zvezo in jc njihov človek. Pollak daje direktive klerikalcem; seveda je potem jasno, da tamkajšnjega delavstva ne smejo organizirati. Klerikalci so zašči-tuiki kapitala in stojijo v eni vrsti z kapitalisti druge politične stranke. Razlikujejo se samo po tem, da vodijo boj v prid kapitalu s križem v roki, drugi pa z jugoslovansko trobojnico v gumbuici. Oboji imajo v srcu črno-žolte lmperija-listične in kapitalistične želje Opozarjal je delavstvo, naj ne vodi medsebojnega boja, ampak hrani orožje za bližajoče se boje proti našim edinim sovražnikom : kapitalizmu in klerikalizmu.
Delavstvo je izvajanjem z zanimanjem sledilo.
— Umrl je v mariborski bolnici dr. Viktor Sušnik, odvetnik iz Pliberka. Podlegel je ranam, ki mu jih je prizadejal neki nemški železničar, ki se je nato obesil. Pogreb se je vršil 28. t. m. Naj v miru počiva!
— Šo ski vlak Slov. Bistri ^a-Murlbor vozi radi pomanjkanja potnikov sedaj samo ob pol 2 pop. iz Maribora.
Celje.
— Protestni shod. Dne 25. t. m. sc je vršil protestni shod Jugoslovanske matice v Celju proti odpravi demarkacijske črte na Koroškem in proti italijanskim grozodejstvom. Udeležba na tem shodu ni bila takšna, kot bi bilo pričakovati. Slišali so se razni izgovori, kakor vreme, zgodnja ura, opatova slavnost in socijalno-demokratičen shod. Toda to vse skupaj ne drži, resje le, da so postali Celjani v narodnem oziru vse preveč mlačni.
— Vcrižnlfiki urad, kje sl 2 Do-znali smo, da je kupil celjski mesar Z. pred par dnevi od trgovca R. kravo po 5 K žive vage. To meso se je prodajalo po od cenilne komisije določeni ceni 24 K. če odračunamo kalo pri mesu, je zaslužil mesar okroglo dvakrat toliko, kot je dal za kravo. Verižni-škemu -uradu bi svetovali, da prime krivca za ušesa; tudi conilna komisija bi sc lako predramila in sklepala bolj samostojno.
Ptuj.
—	Protestno zborovanje. Dne
25. t. m. je bil tukaj dobro obiskan protestni shod proti italijauskim grozodejstvom, proti nameravani odpravi de-
Gospodarstvo.
K pomanjkanju stanovanj. Opozarjamo na današnji oglas Christoph & Unmack d. d., Niesky v Gornji Lužici (Oberlansitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. Pri današnji stiski za stanovanja bi bilo opozoriti posebno na to, da imenovana firma v kratki dobi gradi enorodbiuske in dvorodbinske hiše po Dokklerjevem sistemu, tradi vile in stanovanjske hiše v bločui obliki vsakega sloga in omenjamo zlasti, da je firma pokaza a posebno spretnost pri lesenih, stavbah (Freiban), pri čemer so opira že na desetletja izkušenj. Veliko zmožnost leta 1882. ustanovliene firme Christoph & Unmack d. d., ki si jo je pridobila kot najstarejša in največja špecialua graditeljica razložljivih lesenih stavb ne samo v'Evropi, nego tudi Čez morje, naj osvetli nastopni razvid: a) 3500 delavcev in uradnikov, 500.0w0 kvadratnih metrov tvorniške površine, 60 000 m2 pozidano ploščine, 6000 m2 za zalogo lesa, 18.000 m2 prostora za na prostem naloženi les, 19003 sušilnice, 10 žag. jarmenikov, 140 strojev £a obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupaj je postavila firma Christoph & Unmack d. d. lesenih zgradb z 2,000.000 m2 ploščine. Izkušnje iu tvo-rilna zmožnost firme, odprta na preizkušeno sodel vanje spretnih statistikov, tehnikov, strokovujakov za velikanske lope in lesene zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljanje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovanih kot pol-nostenske, mrežne itd. gradbe po potrebi na vezavo in sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini SDojin, porabi jeni pri kaki stavbeni o>' i ali pa primerno združeni.
O stanovanjskih hišah in vilah ter »lesni prosti gradnji" izidojo v najkrajšem času natančne razprave.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Razširjajte ,,Novo Pravdo“I
! Pivega avgusta vsi na Bled!
S Narodno<socyalif)tični
I Tabor na Bledu
se vrši
t nedeljo, i argus a 1920.
17. nporedu:
Og'ed Bleda In oko!ice. — Vožnfa po < \ jezeru. Pripravljen h je večje število čolnov. — Popoldne je veli-»a ljudska \ veselica tik ob j<-zeru. — Posmvljeno <
S	je veliko plesišče.
h Ljubljane vozi 1. avgusta zjutraj ob 1 ;>, uti posebni vlak.
S Cine za »tu« sn polovične. Izkaznice ra tabor in polovično vožnjo 1 i-o železnici <e dobe do sobote *snk| dan od 4. do 6. u e popoldne v Na r.id en' do.ru, pisarna NSS I. nadstr. desno. Udeleži se izleta lahko vsakdo. I
K V V V V W	W	W	'	V	V	W	IB	I	r^rjMr^TMVMfPrPt^r^TS*	rjPrJFr&?wr&trP	7jrr^w
Priporočljive tvrdke
i1 Sv. Lovrenc na Pohorju:
Alojz Jager
i I trgovina z mešanim blagom
Karol Plsnki
čevljar
! \ Auton Brezočnik
' i
\ I lesna trgovina
i i____
i j
j | Jakob Novak
> i hotelir in lesni trgovec \l
I	»»>»»««{€««««««-<«
Feliks Hunschko
usu j ar
Julija Sabadl
pekarna
Ljubljana:
Srečko Potočnik
krojaška delavn'ca Šelenburgova ulica
k
f
Brata Rožič
Sobno in dekorativno slikarstvo in pleskarstvo Vegova ul. 8 — Soteska 1
Anton Černe
graver, Dvorni trg 1 Katalog franko
<-<<<»
Somišljeniki, naročajte in razširjajte „Tfovo Pravdo4! Zahtevajte naš list v vsakem javnem lokalu!
Najcenejši nakup
Cigaretnega papirja in stročnic vseh vrst ter pralnega in toaletnega mila, papirja, kreine in drugega blaga na debelo pri tvrdki
Erker & Cerlalic,
Ljubljana,
Resljeva cesta 30.
Zahtevajte cenik.
Šajkače (čepice)
za častnike, orožnike in urad-ništvo si; dobijo zopet pri:
LJUDOViTROT, krznar, Ljubljana, Gradišče št. 7.
Istotam »e proda šivalni in pletilni stroj.
Br£a 5EVER.
yi/ayflw?-K.ouieJ
Tapetniška
delavnica
tfaj bi kupil mojemu malemu 3a god P—
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom
Cena 20 kr on.
Dobiva se v Ljubljani v
Zvezni knjigarni, Marijin trg 8 Zvezni Marni, Stari tro 19,1.
mm
HVfi
»M
mm
mm
mwm
mA®
| se priporoča za obilen obisk. H
Slavnemu občinstvu se priporoča
KRVRRMR CEMTRRL
poleg Zmajevega (j ubelej nega) mostu.
Lastnik STEVO M1H0LIČ.
Piva jugoslov. tovarna za usnje in čevlje
na Bregu pri Ptuju
je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga lz najfiuejšega usnja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega Izdelka. Naročila sc izvršujejo po najnižjih cenah.
Štampilje iz kavčuka
Ciril Sitar
Ljubi lana, Sv. Petra cesta St. 13.
NAROČNIKI
ki ste plačali naročnino pa lista ne dobivate, javite to pismeno ali ustmeno upravništvu, Gradišče štev. 7, Ljubljana.
f
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnej šimi pogoji.	Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji tu-in y inozemstvu
J
& Unmack d. d.
glavno obratovali^ NIESKY, OBERLAUSITZ (Gornja Lužica).
Postranska nbrstovališCa: Gernhausen na ČahosMein in Kopenhagen (Kartanj)
se priporoča za hitro izdelavo enodružinskih, dvodružiuskih in večdružinskih hiš po Dčkkerjevem sistemu. Tile in stanovanjske hiše bločno oblike Tseh slojor, dalje industrijske stavbe, velikanske tvorniške deiavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerkvene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd. Strešni stoli brez motečih opor. — Cenjena vprašanja na npravništvo „Jugoslavije“ pod Cliristopli [& UmnacV, A. O. — Več v besedilu lista.