□□□□□□□□□□□□C Q П □ □ □ O П П □ □ □ D t NHŠH |DODGDDDDDDQOaD[ IDDDDDDOOOaODOni OSPODItlJA ooDGDDDanoDDaaanDODaDGDDOODGOGaaaaDDDGDDaDaiiaaaoDD o o □ a D □ C ODO O o o a a □ o o o □ o o a d a o a o a o o a o a □ Dano con ooa GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET □ o a ooa a o o a o □ a □ □ o a o □ a a o a o □ a a a a a a □ a a a ooa aaa < < < Stev. 11. V Ljubljani, dne 28. novembra 1912. Leto III. Gospodinjski odseki v izobraževalnih društvih. 3. Kako je drugod? Najprej so se vzdramile amerikan-ske kmečke gospodinje in so jele ustanavljati gospodinjske zveze. V Kanadi in v Severni Ameriki imamo prve take zveze že pred petnajstimi leti. V Evro-[ pi so se začele kmečke gospodinje združevati šele pred šestimi leti in sicer najprej v Belgiji. V Avstriji imamo par let sem Poljedelsko državno žensko zvezo (Landvvirtschaftliche Reiclis-frauenvereinigung, Dunaj IV., Seisg. št. 9), ki se pa še ni mogla posebno razviti. Slovenke zastopa v nji kot podpredsednica soproga dr. šusteršiča. Med Poljaki v Galiciji se trudi za gospodinjsko združevanje kneginja Van-da Čartoriska. V moravski Katoliški kmečki zvezi je tudi oddelek za gospodinje. ki ima svoje glasilo v listu »Sel-ka« (Kmetica). Par podobnih poizkusov poznamo tudi z Ogrskega. Tam in pri nas pa imenovane zveze še ne segajo globoko v kmečko življenje. Zbirajo se dozdaj le še po večini grajščakinje in izobražene žene gosposkih stanov, ki imajo zmisla za napredek kmečkega ženstva. Na Francoskem gre kmečko gospodinjsko združevanje zadnji čas prav lepo kvišku. Že bivši ministrski predsednik Melin je v svoji lepi knjigi »Nazaj na kmete« opozarjal na izredni pomen gospodinjske izobrazbe in organizacij v ta namen. Več nego njegove besede je pa vplival belgijski zgled, ki so ga Francozi jeli pridno posnemati (zlasti leta 1911.) vkljub temu, da je za njim s svojim svetom in svojim skrbnim sodelovanjem stala čisto »klerikalna« vlada. Prav precl kratkim se je nekaj malega začelo tudi med Irci. Na Nemškem in na Španskem se pripravljajo take zveze. Čudno je to, da so tiste dežele, kjer se izobražene ženske že dolgo potegujejo za popolno ravno-pravnost z moškimi, na kmečke gospodinje takorekoč popolnoma pozabile. Povedal sem že, da so v Belgiji kmečka gospodinjska društva najprej nastala; tam so tudi na lepše vravna-na. Imenujejo se gospodinjski krožki (francosko: cercles de Fermičres). Navadno nastanejo tako-le: Skličejo se bivše učenke gospodinjskih šol in iz-obraženejše gospodinje, pojasni se jim namen krožka in predlože pravila. Državni kmetijski veščaki, potovalni učitelji in učitelji na kmetijskih šolah morajo po vladnem naročilu pomagati, če jih kdo prosi, pri ustanovitvi; tudi sami so marsikje začeli s to rečjo. Prvi sestanek skliče kdorkoli; zelo se za-nimlje duhovščina za to vprašanje in veliko krožkov je nastalo po njihovem delu. Tudi učiteljice na katoliških šolah, večkrat celo redovnice začno to delo. Pravila so zelo priprosta. Namen krožkom je »izobražati svoje članice v vseh rečeh, ki se tičejo gospodinjskega poklica, izkušati izboljšati njihove razmere in jim pomagati, da čimnaj-bolje izvršujejo svoje posle in dolžnosti « V pravilih se določi, koliko shodov s predavanji bo najmanj na leto; navadno se ustanovi tudi knjižnica. Članice so redne, ki jih sprejme odbor in plačujejo na leto malo udnino; podporni člani so tisti, kateri podpirajo z denarjem ali drugače krožkove namene. V odboru imajo redno eno častno predsednico, kako plemkin'o a'i kako drugo premožno in izobraženo ženo, ki je vneta za krožek in poleg prave predsednice in blagajnice še poljubno število odbornic, katere delajo seveda brezplačno. Delo se tako-le razvija: 1. Predavanja. Navedimo nekaj navadnih predmetov: Lastnosti dobre gospodinje. Delavnik dobre gospodinje. Izreja mlade živine. Mlekarstvo. Izdelovanje sira. Vrtnarstvo. Shranjevanje sadja. Izraba sadja in so-č'vja. Čebelarstvo. Dobiček iz perutni-narstva. Bolezni pri perutnini. Hrana za otroke. Skrb za zdravje otrok, ali splošno. Okraski kmečkih stanovanj. Kakšno bodi kmečko stanovanje? Gospodinjski računi. Materine dolžnosti. Vzgoja otrok. Vzgoja mladih gospodinj. Obleka za kmečke ženske. Vlada podpira predavanja. Poljedelski oddelek v ministrstvu za poljedelstvo in javna dela, daje rad predavatelje iz raznih veščakov na razpolago za kmetijske predmete, za zdravje pa notranje ministrstvo. Tudi okrajni zastopi in občine marsikaj pomagajo. 2. Knjižnica. Vlada ustanavlja povečini iz svojih sredstev gospodinjske knjižnice. Knjige in spisi so ureje-n: navadno po teh-le oddelkih: Splošno kmetijstvo. — Živinoreja: a) govedi, b) prašiči, c) perutnina. — Vrtnarstvo: a) zelenjava, b) sadje, c) cvetlice. Gospodinjstvo v ožjem smislu: a) trg, b) zadružništvo, c) poljedelski stroji, č) btg s kmetov. — Vzgo a: a) telesna, bj dršna. c) razno. — Čebelarstvo: Doma-č1 cbrti. — Skrb za Iršo: a) zdravje, b) hrana, c) stanovanje, č) oprava, d) perilo in obleka, e) razsvetljava in kurjava. 3. Časopis. Gospodinjski krožki imajo svoje glasilo, kjer se poroča o zanimivostih iz posamnih krožkov in priobčujejo dobra predavanja. Obenem 01 izdaja vlada drobne knjižice, ki se v njih piše o pomenu in razvoju gospodinjskega združevanja, da se razdele med članice in med gospodinje sploh. 4. Sestanki se navadno končava jo z zabavnim delom; zlasti se pri tem pojejo domače, za družinsko življenje pripravne pesmi. Ni dolgo, kar smo brali, da je katoliška stranka v Belgiji zmagala proti združenim liberalcem in socialnim demokratom. Zavedne združene gospodinje so v tem boju stale v prvih vrstah. Dr. Krek. Približala se je doba lepo dišečih kolin. Sosed jih pošilja sosedu, prijatelj povabi prijatelja in gospodinja je vesela zaslužene hvale. Pripravila jih je letos res skrbno. Posebno pa je,pazila na snago, ker jo »Naša gospodinja« tako zelo priporoča. Predno se zakolje prašič, se mora en dan postiti, zato da so čreva prazna in se jih lažje očisti. Kri, ki teče od zaklanega prašiča v jškaf, treba je cel čas urno mešati, da se ne sti*di. Zaklanega prašiča očisti navadno klavec, potrese ga s stolčeno kolofo-nijo, polije s kropom uer mu ogara ščetine; glavo in parklje pa navadno očedi na isti način gospodinja sama. Paziti mora, da jih ne pusti predolgo v kropu, da jih ne zapari. Tudi pri izpiranju črev ni nikdar preveč natančnosti. Čreva obrni in jih zdrgni v kisli ali sladki repi, ki si ji pridjala nekoliko soli in zrezane čebule, nato jih še dobro izperi v vodi, tako da izgube tudi najmanjši neprijetni duh. V nekaterih krajih imajo navado prašiča odreti, to je odstraniti mu kožo, ki se prav lahko proda, v drugih mu puste kožo. Ko se pobere drobovina iz prašiča, se istega dobro izbriše s čis.imi krpami. Želodcu se odstrani notranjo kožo, j c t r a m žolč, iz sala se vzemo ledvice, salo (mast) se porabi za zabelo. B a j ž e 1 c se prevre, da izgubi duh, razreže, scvre in porabi za klobase. Pečico položi takoj še gorko v mrzlo vodo, če jo hočeš porabiti za mrežno pečenko, drugače jo scvri v zabelo, vzel špeh, v dve enaki polovici, potem vzel špeh, v dve jednaki polovici, potem razreže v večje in manjše kose, kar navadno in najboljše napravi klavec. Omenim tu le, kako lahko porabiš posamezne kose: osnaženo glavo kuhano in sesekljano daš ali v klobase, ali pa jo nasoli in prekadi ter prekaje-no skuhaj s kislim zeljem, v ješprenju itd. Tudi svežo lahko skuhaš in daš s kislim hrenom na mizo. Noge lahko skuhaš za hladetino (žolco, sulz) sveže ali prekajene ali jih skuhaj v šari ali v slani vodi, kuhanim odstrani kosti, jih povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter ocvri, tudi kuhane s kislim hrenom so dobre. Iz flama napravi kranjske klobase (mesene). Jezik nasoli in posuši ali pa svežega skuhaj in položi s kislim hrenom na mizo. Vratniku (šinek) odstrani kosti, ga zreži med klobase, ali ga pa, ko si mu odstranila kosti, dobro zdrgni s soljo, solitrom, česnom in poprom. Nato ga položi v lončeno posodo in ga ob-teži in ga pusti osem dni, med tem ga vsak dan obrni. Nato zavij šinek v dobro izpran in obrnjen svinjski mehur, deni v špilje, to je na vsako stran kosa dve ploščati dva prsta široki deščici, zveži na koncih, poveži in obesi v dim za kakih 6 do 8 dni. Potem ga obesi šo na zrak. Ko se dobro posuši, ga shrani na suhem, zračnem prostoru. Uporablja se kakor salama in je zelo okusen. B e b r a deni v sol in v dim, ali sveže peci ali kuhaj v kisli ali sladki repi, zelju, ješprenu itd. Pleče deni v sol in v dim ali mu odstrani kosti in ga porabi za mesene klobase ali za pečenko. Gn jat deni v sol in v dim ali v klobase. Z ar e brni c e se d ene j o tudi lahko v sol, navadno pa jih porabljamo sveže na različne načine, kakor: soečene, ocvrte, v omaki itd. Ledvice skuhaj, sesekljaj za krvave in jeterne klobase ali jih praži. Možgane tudi lahko daš med krvave klobase ali jih praži, ocvri ali porabi za juho, kakor druge možgane. Pljuča operi, jih skuhaj in sesekljaj za v klobase ali jih pripravi v obari. Srce skuhaj, ga sesekljaj, daj med klobase, krvave ali riževe ali ga pretakni in speci ali duši. J etra skuhaj, zribaj ter jih daj v krvave ali jeterne klobase ali jih nare-ži na listke in napravi pražene. Želodec nadevaj z enako tvari-no kakor mesene klobase, nadevaaega deri v deščice kakor šinek, deni ga za. par dni k mesu v razsol in ga obesi v dim za 15 O.o 20 dni. Ali ga skuhaj in pripravi kakor goveje vampe. Bibiči odstrani nekoliko mast, jo obloži z zelenim peteršiljem, pe-rescem majarona, lavorjevim listom in limoninim olupkom, potresi tudi nekoliko s poprom in zavij v pripravljeno pečico (mrežico). Stegna navadno pustijo (če se prašiča ogara) s kožo in nogo vred, jih dajo v sol in obesijo v dim. Pa tudi za klobase in salame jih porabljajo in tudi sveže spečejo ali jih pripravijo kakor divjačino. Tudi brez noge lahko stegno posušiš. Pri plečetu tudi pustijo nogo. ko ga dajo v sol. Če prašiča garaš, mu k o ž o od slanine odreži in kožo svežo skuhaj v kislem zelju, ješprenju, v šari ali kuhaj same in jih daj s kislim hrenom na mizo. Pa tudi za klobase jih lahko porabiš. Slanino (špeh) zreži, deni v kozo, jo osoli, prilij par žlic vode ter jo počasi scvri, poprej ji še pridaj čebu-lje in lavorjev list. Kadar se ocvirki rumeni, mast precedi v pripravljeno posodo,, ocvirke pa v drugo posodo ter jih z žlico dobro stlači fn pusti pri njih prav malo masti. Slanino tudi zrešeš na velike kose, jih nasoliš z mesom vred ter deneš v dim. Tudi zaseko lahko napraviš, in sicer tako-le: obari (prevri) kose. slanine, mrzle sesekljaj, posoli in dobro stlači v lonec. Kadar io rabiš, jo scvri ter ji pridaj nekoliko fe-bulje. V nekaterih krajih pripravljajo zaseko iz prekajene slanine. Kako razsoljevati meso. I. Škaf ali kad, v katerem meso razsoljaš, naj bo snažen. Pripravi /a enega prašiča v posodo 1 kg soli, 3 d g solitra, par strokov češnja, nekaj brinja, celega popra in koriandra. S tt u dobro zdrgni posamezne kose mesa, jin tesno vloži v škaf. Postavi škaf na hladno za 3 do 6 dni. Preloži meso, da pridejo zgornji kosi spodaj. Potem gfrt pokrij z deskami in obteži s kamenjem ter prilij toliko prevrete in ohlajene, slane vode, da stoji čez meso (za 20 litrov 3 kg soli in 5 dkg sladkorja). Tako pusti meso 14 dni. Potem manjše, kose obesi v dim, velike pa še enkrat obrni in pusti v slanici obtežene še dva do tri tedne, posebno, če je prašič star. Tudi sedaj naj stoji slanica čez meso. Po preteku treh tednov tudi to meso obesi v dim. ( II. Za 50 kg mesa pristavi na ogenj 36 litrov vode, 4 kg soli, 10 dk£>- роруд, 20 dkg solitra, 5 srednjevelikilfi zre za-nih čebul, 5 zrezanih glavic češnja irt četrt kg sladkorja, vse se pusti četrt ure vreti. Meso dobro vloži v kad, in sicer večje kose na dno, manjše na vrli, ter, ga polij s pripravljeno shlajeno vodO, ki naj stopi čez vloženo meso. Male kose pusti 3 tedne, večje 5 tednov v tej: vodi; med tem preloži štirikrat meso. III. Položi debele kose mesa, n. pr. šunke na dno posode, ki si jo potrosila', s soljo. Tudi kose mesa osoli in položi nanje manjše kose mesa neosolje-ne. Na meso položi deščice in jih obteži s kamni, da se meso ne vzdigne, ko se nanj vlije slanica, ki se pripravi na sledeči način: Na 6 kg navadne kuhinjske soli se vzame 200 gramov solitra irt 1 kg sladkorja. Ta zmes se kuha v iO litrih vode toliko časa, da se jenja peniti. Šunke morajo ostati v slanici najmanj 6 tednov, a manjši kosi 3 tedne. Meso naj se potem obesi v dim ali sušilnico, kjer se naj prav dobro osuši. Nato se shrani v hladnem prostoru. Šunke so boljše, tečneje in тећкејеЈ če jim kože ne oderemo. Na tak način osoljeno in posušeno meso ohrani svojo rdečo barvo in je prav mehko in tečno. Če bi ne pridjali sladkorja, bi bilo meso od solitra žilavo. Za sušenje mesa je najboljša su-šilrica, ki ima dober prepih. Ako zadostuje dim od dimnika, je dobro. Ako pa ne, pa precej prvi dan, ko obesiš meso, kuri v sušilnici cel dan z buko- □□□□□□иапаапааааа g Kuhinja □daanauuannnnuuba vimi drvmi in zažgi nekoliko brinovih vej, da postane meso malo rdeče. Po-iem kuri vsak dan po enkrat, zvečer pa odpri dimnico navskriž, da se meso dobro ohladi. Mesene klobase suši le par dni, potem jih obesi na zračen prostor ali jih zalij v mast. Manjše kose suši 6 do S dni, velike pa 3 do 6 tednov, potem jih hrani obešene na zračnem prostoru, ali pa deni v zaboj bukovega pepela, potem meso in zopet pepela, tako ga hrani na suhem do uporabe. Riževe klobase. I. Skuhaj dva kilograma riža napol, deni ga na rešeto, da se odteče in ohladi, sesekljaj prav drobno od prašiča kuhana pljuča, srce in četrtino glave. Prideni sledečih dišav: zmletih nageljnovih žbic, malo cimeta in majaronovih plev, vse prav dobro zmešaj in zabeli z razbeljeno mastjo (pol kilograma). Ker je ta zmes dokaj gosta, se ji prilije nekoliko juhe, kjer se je kuhala glava, pljuča in srce. Ko so klobase narejene, jih takoj skuhaj v vrelem neslanem kropu. Zadosti je, da vro pet minut. Ko jih jemlješ iz lonca, vsako klobaso pomoči v vodo, cla je lopo čista. Nato jih pokladaj na snažno desko in hrani na hladnem, dokler jih ne ^pečeš. II. Izstrgaj pol svinjskih jeter. Potem skuhaj cela svinjska pljuča in srce z л koliko peteršiljem in čebulo. Kuhano dobro sesekljaj, deni v skledo in pridaj 2 kg napol kuhanega in ohlajenega riža, juhe, v kateri si kuhala pljuča ter zabeli z 1 kg scvrie sla-n no, pridaj še malo drobno zrezanega zelenega peteršilja, čebulje, dve žlici majaronovih plev, drobno zrezane limonine lupine, malo cimeta in pa." žlic soli. Vse prav dobro zmešaj in napravi klobase kakor riževe. Kuhaj j ili v vrelem kropu pet minut. III. Skuhaj dva kg riža boljše vrste, deni ga na sito. da se odteče in shladi. Zreži prav drobno kuhana pljuča, srce in četrtino glave. Prideni zmletih nageljnovih žbic, malo cimeta, majaronovih plevic in soli, vse dobro premešaj in zabeli z razbeljeno mastjo. Ker je zmes navadno pregosta, prilij ji nekoliko juhe, kjer se je kuhala glava, srce in pljuča. Ko so klobase zašpi-ljene, jih takoj skuhaj v vrelem kropu. Zadosti je, če vro 5 minut. Spravi jih v hladno shrambo na snažno desko, kjer se naj lilade 1 dan, preden jih začneš rabiti. Krvave klobase. I. Skuhaj 2 in pol kg ječmenčka z žlico maščobe približno dve uri, nato ga deni hladit v skledo, ne na rešeto. V drugi posodi skuhaj poldrug liter čiste kaše, pazi, da se preveč ne skuha in jo deni na rešeto ali sito ter polij z mrzlo vodo. Oboje zmešaj s prece-jeno krvjo, vmešaj pol drobno zrezane kuhane glave, jetra in ledice. Prideni nekoliko zmletih nageljnovih žbic, malo popra, soli, in če hočeš, prav malo cimeta in majaronovih plevic. Vse dobro premešaj in zabeli z zabeljeno mastjo. II. Skuhaj napol mehko 1 liter dobre oprane kaše, deni jo na rešeto in oblij z mrzlo vodo. Potem skuhaj četrtino prašičje glave, polovico pljuč in srce, ko je kuhano, vse dobro zreži in primešaj ohlajeni kaši. Zmes zabeli z ocvirki, prideni ji 1 drobno zrezano in v masti zarumenjeno čebulo, drobno zrezanega zelenega peteršilja, majaronovih plevic in soli. .Vse zmešaj s precej eno krvjo in z nekoliko juhe od glave. Naredi klobase in jih kuhaj toliko časa, da ne priteče kri, če jih pre-bodeš. III. Skuhaj pol prašičeve glave, srce, jetra in pljuča. Ko je kuhano, vse drobno zreži. Pripravi enako množino riža, ga napol skuhaj in pusti ohladiti. Petem ga zmešaj z zrezano rfiesnino, prideni nekoliko popra, prav malo stol-čenih nageljnovih žbic in soli, vse zmešaj s precejeno krvjo in z nekoliko vode, kjer se je kuhala glava. Natlači prašičja dobro osnažena čreva. Klobase kuhaj v kropu toliko časa, da ne priteče kri, če jih prebodeš. Kranjske klobase. Seseklaj 3 kilograme mesa od stegna ali flama, deni ga v skledo in posoli (deset dekagramov soli), 1 dkg solitra in 1 do 2 dkg stolčenega popra. Precedi na meso 3 osmnike 1 vode, v katero si dejala par strokov stolčenega česna. Vse to z rokami dobro zmešaj, pusti stati 1 uro in zopet zmešaj ter natlači v tanka prašičja čreva, napravi klobase in jih daj za par dni v dim. Obesi jih potem na. zračen prostor ali jih zalij z mastjo. Kadar jih rabiš, jih kuhaj kake pol ure. Gorke daj na mizo s kislim zeljem, gorčico, z nastrganim hrenom itd. Klobase, ki si jih pripravila za v mast, lahko tudi pustiš 1 dan v dimu, potem jih dobro zbriši in vloži v posodo, katere dno je pokrito z mastjo, nanje vlij raztopljeno a ne vročo mast, da se popolnoma pokrijejo, potem zopet klobase, nazadnje vlij precej masti, da ne pride zrak do klobas. Prašičje pečene klobasice. Sesekljaj ali zmelji s strojem 2 kg prašičjega mesa, najbolje je od stegna. Deni ga v skledo in mu pridaj četrtino kilograma drobno zrezane slanino, drobno zrezanega zelenega peteršilja. limonine lupinice, malo stolčenega popra in soli. Vlij na to osminko litra vode in osminko litra vina. Zmes dobro zmešaj in napolni z njo dobro oprana tanka prašičja ali koštrunova čreva. Klobasice napravi tako, da jih zasučeš pri koncih in na sredi, da bo par skupaj. Preden jih daš v pečico, jim pridaj žlico vode in pol žlice masti. Pečene daj z gorčico na mizo. Na d e v a n želodec. I. Skuhaj 2 suha in en svež svinjski jezik, dva uhlja, košček lica in nekoliko spodnje čeljusti. Zreži vse na štirioglate koščke, uhlja pa na rezance, osoli, prideni popra in dobro premešaj. Z zmesjo natlači želodec in pri-lii vani nekoliko iulie. v kateri so зе kuhali uhlji. Želodec zašij, ga zavij v čisto belo krpo, zopet zašij, na koncih zaveži in ga kuhaj v vodi, kateri si prilila polovico belega vina. Vre naj dobro uro, tako da leži, ne stoji v loncu. Ko je kuhan, odstavi lonec in ga pusti v tekočini shladiti. Nato ga deni v stiskalnico med dve deski, na kateri položi kak utež. Vživa se s kisom (ocfct) in oljem. II. Skuhaj mehko dva kilograma dobro osnažene prašičje glave, bolj od rilca in posebej pol kilograma prekaje-nega jezika. Zreži glavo in olupljeni jezik na kocke, hrustanec in kar je mehkega pa na i'ezance; potem zreži drobno čebulo na koleščke, prideni soli in popra ter deni vse v kozo in prav dobro premešaj ter postavi na štedilnik, da se malo pogreje. S to zmesjo napolni dobro opran prašičji želodec, ga zašij in kuhaj v slani vodi, ki si ji рз-idala lavorjev listič, malo limonove lupine in kisa, dve uri. Med tem časom ga enkrat obrni. Potem ga vzemi iz vode, obteži med dvema deskama in tako pusti en dan. Nato ga razreži na zrezke in daj z oljem in jesihom na mizo. Limonov sok s črnim v i-n o m. En liter dobrega črnega vina, 1 kilogram sladkorja, ,sok 12 limon, in če hočeš, mali košček vanilije za duh kuhaj toliko časa, da se stopi sladkor. Pusti tekočino pohladiti in napolni z njo steklenice. Pije se kakor sok sadja (malinovec itd.) z navadno ali kislo vodo. Umešano jajce je mnogo okusneje, če mu vmešaš noževo konico (pico) parmesanskega sira. Testo za rezance in krpice je veliko bolj rahlo, če beljak stepeš v sneg in dodaš malo razpustenega surovega masla. K 1 o b a s c e nikdar ne počijo, če jih, preden jih daš v pečico ali peč, naglo pomočiš v krop. Omeleti so lepo okrogli in visoki, če prideneš testu kuhan zmečkan krompir in jih namažeš z mežgo, ki si jo dobro pregrela. Rozine pri raznih kolačih ne padejo nikdar na <>nu, če jih prej dobro povaljaš v moki. Mlečen r i ž je mnogo okusnejši, če mu malo, preden ga daš na mizo; primešaš prav trd sneg iz beljaka. □C3C3C3CaC3CaaDC3C3C3C3E3C3C3D □□□□□□паппааииаав Sedaj, ko je slana vsakdanji gost na vrtu, treba poskrbeti, da ti neusmiljena slana ne pomori ostalo še no spravljeno. Georginam požanji stebli-čevje, ki ga lahko porabiš za pokrivanje vrtnic, izkoplji varno korenine iz zemlje, zaznamuj jih po različnosti barv, spomladi jih veš nasaditi tako, da se barve okusno mešajo. Spravi korenine v klet ali na prostor, ki je suh in ne premrzel. Vrtnicam poreži mladike samo toliko, da niso prenerodne za pokrivanje. Skoplji primerno jamo, vpogni varno deblo in jo položi tako, da pride vsa krona v izkopano jamo. Pokrij jo najprej s prstjo, na vrh pa naloži razne odoadke z v.rta, kakor gori omenjeno georginino stobličevje ali smrekove veje. Mlado, še ne močno lepotično grmičevje privij v slamo in poveži. Stare,še, trdneje grme po poveži s trto, da d sneg posameznih vej ne polomi. Grmičevje je tudi še čas razdeliti in razmnožiti. Pokrij občutljivejše cvetlice, kakor: tritame, krizanteme, bele nage-Ije in bele lilije z listjem. Nasadi mačahe in potočnice. Pokrij jih z listjem, da ti ne pozebejo. Cvetlice lončnice, ki ti prezime v kleti, zelo varno in previdno zalivaj. Boljše je premalo kot preveč. Če nastopi pozimi mehko vreme, prezrači dobro kleti, svež zrak je prvi pogoj, da ti cvetice čez zimo ne poginejo. Oberi velo listje in varno poreži gnjila stebelca. Cvetlice v kabljih prezime tudi v kleti, ki ie suha in ne premrzla. Zalivati jim je samo toliko, da se ne posuše. Obirati velo listje je zelo priporočljivo. Če odščipneš pri oleandrih cvetne popke, li drugo leto lepše rasto in bolj bogato cveto. Peteršilj in zeleno izkopi j i iz zemlje in nasadi v zato pripravljene zaboj Čke za zimsko porabo. Prst, v katero jih boš nasadila, pomešaj dobro z drobnim peskom. Nekaj korenin peteršiija in zelene pa pusti in pokrij z listjem, da ti drugo leto naredi seme. Žavbelj, šatrajko, timijan in majaron poveži in posuši, da ti pozimi nadome-ste sveže. Majaron in drobnjak presadiš tudi lahko v lonce in ti celo zimo služi sveže za uporabo. Špargeljom po-žanji izrastke in jih na debelo pokrij 'i gnojem. Zelnate in olirovtove storže ne pusti v zemlji, ker se v njih sredinah nahaja različen mrčes, ki bi ti drugo leto napravil veliko škode. Najboljše je naložene na kup sežgati ali pa jili po-tresti z apnom, da razpadejo. Jagode tudi dobro pokrij z listjem, gnojem ali s smrekovimi vejami. Dobro in priporočljivo je tudi ves vTt v jeseni preloaptiti. Nerabne tople grede je izprazniti, okna izboljšati. ;lobro je tudi prazne tople grede pokriti z listjem, da zemlja ne zmrzuje In ima potem v zgodnji spomladi, ko se greda založi z gnojem, že gorkejšo podlago. Šivanje. Ženska srajca z rokavi. Dolgost srajce zmeri od rame nav-«dol, tako daleč čez koleno, kakor dolgo jo želiš imeti. Za stan srajce rabiš dvakratno dolgost blaga s pridatkom P/i cm za spodnji rob. 12' 3 1Ucm b i — 11 Ker srajca na ramah nima šiva. zloži blago podvojno skupaj; zgiba, ki deli to dvakratno dolgost naj pride pri srajci na ramo. Nato si odmeri zgoraj, kjer je blago prepognjeno od a do b na vodoravni črti 14 cm za širjavo klina. Dolgost srajce razdeli v pet enakih delov. Od črke a navzdol nameri na navpično Črto eno petino cele dolgosti srajce in potegni od c vodoravno Črto skozi 14 cm v točko d; točki b, d, pa. zveži z navpično črto. Nastali klin od-reži in ga postavi na nasprotno stran. Če je blapo ozko, vrezati moraš kline za obe strani srajce iz posebnega blaga in jih pristaviti. V slučaju, da je blago široko 80 cm ali še več, zadostuje kiin na eni strani, odreži ga kakor kaže risba. Spodnja širjava srajce mora znašati vedno tričetrtine cele dolgosti. Obramnica zavzema eno petino dolgosti srajce; v tem slučaju torej med točkami b, d in f, h. Ker mora biti obramnica spodaj nekoliko zaokrožena, zato odmeri pri točki b in h proti sredi po 4 cm. Naramnica meri polovico obramni-ce. Ostalo širjavo vporabi za izrezo pri vratu, ki je zadaj globoka 6 cm, spredaj 7 t m. V sredi izreze za vrat, vreži na sprednjem delu srajce zarezo, ki naj bo 35 do 40 cm dolga. Izdelaj jo s 4 cm široko, ravno rezano krpico in jo opremi z gumbniki in gumbi. Zapenja naj se iz desne strani. Nato prišij kline, tako da pride kraiec k krajcu; potem sešij srajco na obeh stra neh in jo spodaj za robi z. 1 cm visokim robom. Zdaj izdelaj šei vramo izrezo; iz blaga, ki je preširoko, všij tanke robčke ali ga prav drobno vberi. Obrobi izrezo z ravno 2 cm široko kr-: pico. Vs d o/g o 3 ti srajce + Z cm > Kratsk rokav. Kratek rokav se riše v pravokot* nik, čigar dolgost znaša eno petino dolgosti srajce in 2 cm. Širjava pravokol-nika naj bo dolgost rokava; zadostuje. 18 do 20 cm. Spodnja širjava rokava znaša tri četrtine dolgosti pravokotni-ka. Enako obramnici na srajci, zaokroži tudi rokav ob obramnici za 4 cm. Vrezani rokav najprvo zarobi, na - ■ to ga zašij in všij v obramnica srajce, tako, da pride točka a na roka vu pri-.j slonjena k točki d ali f na srajc i. Dolg rokav se riše v pravotkotnik,; čigar stranica je dolgost rokava. Nai levi navpični črti spodaj in na desni navpični črti zgoraj odmeri 15 cm za spodnjo širjavo rokava. Te dve točki do/gosti srajce + Z cm J _15 cm -—^--"V" Dolgi rokavi. spoji z napeto poševno črto. Zgornja širjava rokava naj znaša eno petino cele dolgosti srajce in 2 cm. Ob obram-nici se rokav zaokroži za 4 cm; drugače se izdela in všije kakor kratek rokav. Zdravje. Oslovski kašelj napade največkrat fe otroke, ni sicer smrtnonevaren, zgodi se pa vendar, da zaduši manjše in večje otroke, ki se ne morejo odkašlja-ti. Zato dolgotrajno in mučno bolezen še nimamo zdravila, ki bi jo ozdravilo popolnoma. Poznamo pa domače zdravilo, ki bolezen znatno olajša. Vzemi pol litra ješprena, izberi in ga popari s kropom, da je popolnoma čist. Potem ga pristavi z 2 1 mrzle vode in pusti kuhati dve do tri ure. če se voda posuši, prilij druge. Ko je ješpren kuhan, precedi ga skozi čisto žimnato sito (za moko). Pridaj mu 28 dekagramov (pol funta) kaugelenkra (Pfeffermiinzthee), malo poprove mete (za 10 v). Pristavi vse še enkrat na ogenj in pusti tako dolgo na ognju, da se kaugelenker raztopi. Pridno moraš mešati, ker se prav rado pripali. Daj otroku, tako pripravljenega zdravila vsako uro eno do dve žlici. Jako dobre ju otroka kopati vsak dan četrt ure v gorki vodi. Paziti moraš, da ga ne pre-hlaciiš. To sredstvo pomaga pri drugače zdravem otroku, kašelj ni tako dušljiv in bolezen se skrajša. Posebno zmehča izmečke, zate je paziti, da jih otrok pravilno iznljuje. Vrhutega je tako pripravljen sok zelo redilen, otroci ne shujšajo, čeravno ne uživajo veliko druge hrane. Malim otrokom v plenicah postane mehka kož:ca kaj hitro rudeča in jim povzroča bolečine. Ni dobro, posebno zvečer, iste dele umivati, ker jih ne moreš suho zbrisati, zato le povečaš bolečine. Vzemi čistega bombaža (bate), kakoršnega dobiš v lekarni, namoči ga v dobro laško olje in z istim nalahko obdrgni boleče ude. Vsa nečistost ostane na bombažu, koža postane mehka in se hitro pozdravi. Nad draginjo se danes vse krega. Saj ni nič čudnega, kajti draginja danes pritiska vsakega. Kmetsko ljudstvo jo občuti ravnotako, kakor jo občuti meščan. Vse se je podražilo: živila, obleka itd. Zato pa previdna gospodinja na vseh koncih in krajih štedi kolikor le more. Ona predvsem gleda, da kupuje dobro blago poceni. Poceni je pa vsako tako blago, ki je res dobro. Kajti le tako blago se more dobro porabiti in ni denar zanj — kakor pravijo — v vodo vržen. Tako dobro in poceni blago je brez dvoma Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Danes ve to že vsaka gospodinja, in ko bi ne bilo za dobroto te kavine primesi nobenega drugega dokaza, bi govorilo že to dovolj njej v prid, da se je v kratkem času po vsem Slovenskem čudovito razširila, in danes ne najdeš več skoro hiše, kjer bi ne poznali izvrstne domače Koiinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Vprašajmo se pa po vzrokih te splošne priljubljenosti Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem ! Več jih je, in hočemo jih tu v kratkem našteti. Prvi vzrok je, da je ta kavina primes izdatna, kakor nobena druga. Z eno škatljico Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem izhajaš veliko dalje, nego s kako drugo kavino primesjo. Dalje daje ta kavina primes kavi mnogo boljši okus, lepšo barvo in prijetnejši vonj, nego vsaka druga. V tem Kolinske kavine primesi v korist obmejn m Slovencem nobena druga niti ne doseza, kaj še, da bi jo prekašala. Vse to je našim gospodinjam že dobro znano, in zato so se tako .hitro oprijele te kavine primesi in je nočejo več opustiti. Pa še nekaj je, kar je to kavino primes tako prikupilo našim gospodinjam, namreč to, da je ta kavina primes pristno domače blago iz naše domače Kolinske tovarne v Ljubljani. Da je Kolinska tovarna domače podjetje, tega ne kaže morda le v brezpomembnih besedah, temveč predvsem v dejanjih. Ona daje iz čistega dobička za prodano Koiinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem vsako leto reden prispevek naši prepotrebni „Slovenski Straži". Kdo med nami ne pozna „Slovenske Straže" in njenega koristnega delovanja za obmejne Slovence! Vsak mora brez zadržka pripoznati, da je „Slovenska Straža" eno naših najkoristnejših društev. Vsi brez razlike bi jo morali podpirati, kajti „Slovenska Straža" vrši plemenito narodno delo za obmejne Slovence. In zato zasluži kot malokatero društvo naše izdatne podpore. „Slovensko Stražo" podpiramo pa najložje na ta način, da kupujemo blago, ki je naprodaj njej v korist. To je predvsem Kolnska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. In ker naše gospodinje vedo ceniti pomen „Slovenske Straže" in njenega dela v korist obmejnim Slovencem, kupujejo Koiinsko kavino primes v korist obmejnim S o-vencem. Slovenske gospodinje torej, ki so se oprijele Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem, kupujejo dobro in zato poceni blago, obenem pa vrše s tem narodno delo, kajti one s tem podpirajo delovanje „Slovenske Straže" za obmejne Slovence. Naj bi torej ne bilo nobene slovenske gospodinje več, ki bi ne dajala prednosti izvrstni domaČi Kol nski ka-vini primesi v korist obmejnim Slovencem pred drugimi tujimi in slabej-šimi. Omenjamo samo še, da mora vsaka škatljica te kavine primesi biti opremljena z napisom: „V korist obmejnim Slovencem" in s pečatom „Slovenske Straže". Le taka je res pristna. Vsako drugo pa odločno odklanjajte! 192 k ajboljši češki iz or! Krščanska tvrdka. Perje In nuh 1 kg novega, sivega, skubljenega posteljnega perja 2 K, boljšega K V40, polbelepa K 2 8 . belega K 4, boljšega K 0, snežnobelega za gospodo K 8, puha, sivega K 6, 7, in 8, pulia beieoa K 10, prsnega puha K 12, cesarskega puha K 14, od 5 kg naprej franko. Dovršene poster e rumenegn ali beleg > nanking blaga, 1 pernica. oKoli 180 120cm velika z dvema zglav-nlc ma vsaka ca 80 60cm velika, zadostno napoln.ena z novim sivim trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24, pernica sama K 12, Min 10. Zglavnica sama K 3, 3 50 in K 4, pernica cal80 140 cm velike K 15, 18 in K 20, vzglavnice ca У0 70 im velike 4-50 5 in K 5-50, spodnja pernica ca 180 116 cm vel'ka K 13, 15 in K 18. Otročje postelje, posteljne preobleke, platnene rjuhe, flanelaste odeje, koltri modroci itd. najceneje razpošilja po povzetju, od 10K naprej franko Josip Blahut, Dešenice 35 fei les) Za neuqajajote zamena ali denar nazaj. Zahtevajte ilu-3549 strovanl cenik zastonj in franko Zimski barhenti! Kdor rabi dobre in pristnobarv. barliente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kana ase, cefire, platno, in let, brisače, rjulie, zimsko blago za dame in g6spoue, žep robce in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko Jaroslau marek, ro na tkalnlGa štev. 45. v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanele, kalanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40in za 16 K, prve vrste za 21» K, finejše vrste za 25 K iranko po povzetju, Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce za gospode iz ilanele ali cefirja 1 komad K Г80, 2 20, 2 00, 3, m . Pri odjemu C kom. srajc jih pošljem iranko. 1'ri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko. 8O0@«e družin se ob'.ači z izdelki iz tkalnice SPY! Pošiljatev za posku'njo po povzetju vsebuoča 23 m kanafasa , Hekordla" za posteljne prevleke rudeCe ali modro pisana...............K 10*60 23 m bele tkanine za srajce ,Iris' K IV— ska /^ч^18 ln cefira za srajce .Permanent' ^^^ sortiran po 3 m samo °e K 8 60 45 l tucat belili platnenih-damast brisat št. 7 K 6,- Za nepovol no denar azaj V orc zastonj 1 3/Ve 5> Življenjsko vprašanje za vsakega je zdrav želodec. Zatorej . je človeška dolžnost, ga ohraniti ali pa. ako je nastalo že nesoglasje, odpomoči. Glaspm brezštevilnih zahvalilic so se izborno obnesle pri zboljšanju teka. odstranitvi slabe prebave, zaprtja, pehanja, zopernega okusa, raznih bolečin zaradi motenja v prebavi žo več kot tri desetletja BRADY-jeve želodčne kapljice prej Marijaceljske kapljice imenovane, kot najzaneslivejše domačo sredstvo proti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih. Varujte se enakoglasečih se pona-redb in potvar ter pazite ua zraven stoječo varstveno znamko Matere Božje z Detetom na desnici /t ■. in na podpis (£s"iZsT Dobiva se v lekarnah v steklenicah po 90 vinarjev in K 1-00. - Razpošilja v province lekarnar C. Brady, Dunaj I, Fleisohmarkt 2 j 387 (6 steklenic K5'40 3 dvojnate steklenice K 4*80 franko vseh stroškov). 3222 Ne stane prav nič! ♦ ♦ Zastonj razpošiljam povsod vzorce sulmenega blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, pe-rilnega blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, blaga za postelje, kakor \seh vr t blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in nri nizkih cenah tudi doma voj nakup lahko dosežetc po zelo ugodn h prednostih. KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi, Herrengasse 10. 2740 ♦ ♦ ♦ ♦ Hiša z urtom na prometnem prostoru blizu cerkve v Šmartnem pri Litiji se proda. Zglasiti se je pri A. Zaverl, Cerovec pošta Šmartno pri Litiji. 3628 Zima za uradnice higijenična. tudi po dolgoletnem rabljcnju vedno pr.Je.no mehka: 3 delni veliki modroci, t5 cm široki, .00 cm dolgi Ki; , -2S--, Bo- , 40 zelo fiiii K 64. Za penzijonatc in oprave za neveste. D. Schnurmacher, Taus 246 Češko Vzorci blaga za modroce in ceniki brezplačno! RazpoSilja se proti povzetju franko. 3012 popolne obFeke vs.bujejo moji 40 metrov doigi ostanki za 20 K. in sicer: i moderna obleka iz raševine ali listra, t praktična obleka za hišna opravila in i krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko pora' ijo za predpasnike, bluze itci - Razpošilja se po pov/etju. Prvovrstna tovarniška razpošiljalnica Josip Fronkenslein, Jaromcr 91, Češko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drugih predmetov vzorci na željo Iranko Vzorci si* morajo vrniti. Vrtnarskega vajenca sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Ant. Bajec, vrtnar, Ljubljana, cvetlični salon pod trančo 2. НШ1СС vajen konj kakor tudi ribič, meta. vajen loviti postrvi, se sprej* 3619 Ž pn i.e Ввоип e, G:rćnjs o. Združene tovarne za volnino proda a jo к< kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodg-Ju, lupi a Kolaria Tutz-u, dr. Vračuna, odvetnika v Var;;> u, posestnika VV eldibergerja llosva, Griinwalda, Zor-iiovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski~ja Dobro-stany, Rosenaueria Zg. Moldava, Hahlissa Mankeu-rlorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3435 Fohringerja in dr. il) Najceneje vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. 549 Ne zamudite zahtevati cenik.