Boj proti fašizma; ja boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto___________________ $3.00 Za pol leta--------------------------1.75 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa. V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Vol. 3. No. 97. Price 5c. TORONTO, ONTARIO FRIDAY, FEBRUARY 2 1945. Cena 5 c. Let. 3. Št. 97. MINISTERSKI PREDSEDNIK NAZNANI FEDERALNE VOLITVE 17 APRILA KONSERVATIVCI IN CCF KROGI V HISTERIČNI KAMPANJI Ottawa — Ministerski predsednik King je naznanil minulega tedna, da bo določen dan z,a federalne volitve dne 17 aprila. Njegova izjava je spravila reakcionarni tabor konservativcev in oportunistični tabor CCF-ovcev v poparjene skrbi, zaeno pa v histerično kampanjo z obtožbami proti Kingovi vladi v sedanjih volitvah za izpraznjeno mesto federalnega poslanca v volilnem okrožju Grey-North, kjer kandidira sedanji vojni minister general McNaughton. Omenjeni reakcionarni krogi si prizadevajo doseči zmago v tem volilnem okrožju in z tem povzročiti notranjo krizo Kingove vlade. Medtem unijski in tudi progresivni pokret podpira v tem oziru izvolitev z aklamacijo vojnega ministra McNaughton. Posamezni u-nijski lokali so se kritično izrazili proti volilni tekmi AMERIŠKI ODBOR ZA POMOČ JUGOSLAVIJI American Committee for Yugoslav Relief, kateri deluje pod pokroviteljstvom War Helief Fon:lj Američanov J u ž n o-slovanskega porekla, je osnoval v mnogih velikih mestih svoje ameriške odbore za pomoč Jugoslaviji. Dotični odbori lodo delovali izključno na mem polju ameriškega naioda, kamor ne sežejo naši jugoslovanski odbori, ali koder ne bi mogli uspeti tako, kakor morejo Američani. To pa ne pomeni, da ne bi naši odbori mogli sodelovati v mnogih slučajih z ameriškimi in tako pripomoči do večjega vspeha našega reliefa. Zato priporočamo našemu narodu, da išče koder nore tako sodelovanje, p,a blo pri nabiranju materijah ali fondov. V mestih, koder so bili osnovani taki odbor, bodo od časa do časa priobčene vesti v listih o njihovem delovanju. Mi priporočamo našim aktivnim voditeljem, da stopijo v zvezo s predstavniki rečenih odborov, kjerkoli izveste za nje; namen tega je, da se bolj vspešno deluje v organizacijah, katerih namen je aktivna pomoč Jugoslaviji. konservativne reakcije in pa oportunistom CCF, kateri polagajo svoj takozvani "so-cijalizem" nad vse drugo z namenom doseči le poslanski položaj. J. A. (Pat) Sullivan, podpredsednik strokovnega delavskega Kongresa, kateri šteje preko 350.000 unijskih članov, med drugim je omenil naslednje z ozirom na volitve v Grey North: "Glede resnice ali Trades and Labor Congress podpira izvolitev Mr. Godfrey, CCF kandidata v volilnem okrožju Grey North, sem pooblaščen izjaviti, da to ni res. Na zadnji konvenciji Kongresa ob vstanovitvi odbora za politično akcijo, Kongres je z veliko večino glasov odločno zavrnil zamisel postati privesek kakšne koli politične stranke. To je vsekakor dejstvo, ki potrjuje, da je nemogoče da bi Kongres spričo določb zadnje konvencije podpiral kakršno koli politično stranko, pri volitvah v Grey North." RDEČA ARMADA PRED BERLINOM PANIKA IN IZGREDI PO VSEJ NEMČIJI. PREKO PET MILIJONOV NEMCEV V 36 MILJ DOLGI KOLONI BEŽI PRED RDEČO ARMADO. GEORGING SI JE PRIPRAVIL TUDI STRUP ZA VSAK SLUČAJ. Bliskovita ofenziva slavne Rdeče Armade v zadnjih 20 dni, je prekoračila razdaljo med Waršavo in Berlinom, skupno nad 250 milj. čete prve beloruske armade, katerim poveljuje maršal žukov, so prekoračile reko Oder v prodoru izmed Fran-kfurta in Soldin, naravnost proti Berlinu od katerega so odaljene komanj približno razdalji izmed Toronta in Oshawe, nekih 29 milj. Dočim so čete maršala žukova v prodiranju ravne smeri proti Berlinu, so druge v ofenzivnem nastopanju severno in južno. Na severni strani in po obkolitvi Bres-lave, glavno mesto spodnje šležije, čete maršala Ivana S. Koneva, prodirajo v smeri Soran mestu, odaljeno kakih 75 milj od glavne pres- Vodje unije CIO urgirajo za pomoč Jugoslavijo Med številne ustanove, katere se trudijo v Ameriki, da nabero Kar največ mogoče pomoči za Jugoslavijo, je treba vključiti tudi veliko unijo CIO. Predsednik od CIO War Chest-a, Jacob S. Potofsky, je apeliral na lokale raznih industrij, da sodelujejo z Ameriškim War Relief Fond Američanov J. S.P. rekoč: "Največja potreba je za obleko, čevlje, pokrivala, ženske jopiče, krila itd. Sodelovanje unije CIO je vitalne važnosti, ako hočemo, da bo to delo vspešno izpeljano. '"Pod sijajnim vodstvom Tita," je nadaljeval Mr. Potofsky, "je skoro končana zgodovinska borba hrabrega jugoslovanskega naroda, DORRO DOšEl IVAN Zapadna Fronta — Vojni poročevalec pri ameriški armadi, Frank Conniff, opisuje razpoloženje ameriških vojakov na zapadni fronti o bliskoviti ofenzivi Rdeče Armade, katera se z naglico približuje Berlinu, naslednje : 406 polk ameriške armade je napravil 25 stopal široko in 15 dolgo rdečo zastavo s znamenjem Rdeče Armade in temu je dodan z velikimi črkami nadpis ki pravi: "Dobro dobi Ivan"! Zastava je obešena prav na vidnem mestu, tako, ida je skoraj prav pred očmi nacistov na tem kraju bojne črte. Pte. Vincent Smarelli iz Bronx. N. Y. pa je dejal: "Ako "Veliki Ivan" pride prej v Cologne kakor mi, naj ve, da ne bomo prav nič zato jezni, vse kar je naš namen z dobrodošlico Ivanu je to, da pokažemo Jerris (nacisti) naše razpoloženje napram bliskoviti ofenzivi Rdeče Armade." Tom McClure kandidira v šestom okrožju Hamilton — Tom McClure, predsednik Hamilton Stelco lokala, United Steel-workers of America naista-rejši unijski lokal CIO v Kanadi. kandidira za direktorja v šestem okrožju CIO u-nijskega gibanja. Volitve se bodo vršile dne 13 februarja. Izvolitev Tom McClure poleg vnetega in zvesteg^ bojevnika za delavske pravice, kakor je na splošno znan med delavci, obeta obenem odstranitev prakticiranje na račun unijskega gibanja strankarskih političnih interesov. Rojen v Hamiltonu Ontario leta 1900, porekla Irec, od 15 leta je postal industrijski delavec. Poročen in oče treh otrok, Tom McClure poteka iz delavske družine, kateremu gredo precejšne zasluge v organiziranju jeklarskih delavcev v Hamiltonu. Delavci uposle-ni v tej industriji v Hamiltonu in drugod v področju, šestega okrožja, bodo zasi-gurno se zavzeli za njegovo izvolitev, direktorja šestega unijskega okrožja CIO. NAJ SE OGLASITA Frank Zobec in Frank Prijatelj uredništvu Edinosti. Njuna rodbina želi zvedeti za njun naslov iz Slovenije. Oba išče Ivan Lun-der sedaj v bolnišnici v Italiji. da iztira iz svoje domovine nacijsko invazijo. Toda na-ciji so oplenili vse: hraito, blago, zaloge življenskih potrebščin itd; kar niso mogli odnesti, so pa vničili. Narodovo stanje je obupno in mi moramo dati hitro pomoč. Ako ta pomoč ne pride kmalu, bo to leto pomrlo na deset tisoče ljudi. Narod Združenih držav mora smatrati za poseben privilegij to možnost, da za-more pomagati hrabremu narodu, kateri je držal na uzdi od 18 do 20 nemških divizij, katere bi drugače v borbah vničevale življenje Američanov na frontah severne Afrike, Italije in Francije. tolice, medtem čete maršala Rokossovskega, so zasedle ozemlje ob reki Visli med Chelmnom in Gruziadzom, na južni strani prodorne bojne črte proti Berlinu pod vodstvom maršala žukova. V vzhodni Prusiji kjer je obkoljeno okrog 200 tisoč nacistična armada, obseg tega ozemlja je z ožen na nekih tisoč četvornih milj, ter je njena moč podvržena neposrednemu decimiranju in neizogibnemu porazu. Po zatrdilu vesti iz nacističnih virov, okrog pet milijonov civilnega prebivalstva beži pred nastopanjem Rdeče Armade v notranjost Nemčije. Državne ceste so polne beguncev, katerih kolona presega v premeru preko 36 milj. Na več krajih je prišlo od odprtih izgredov izmed civilnega prebivalstva in SS oddelkov in gestapovcev zaradi hrane. Hitlerjeva elita SS miličniki so odkrili ogenj iz pušk z namenom zatreti odpor naroda. Pri tem je bilo ubitih večje število moških, žensk in tudi otrok. Na splošno v Nemčiji vlada nanika. nered in pa mrzlično prizadevanje nacističnih oblasti rešiti vsaj deloma resno situacijo, ki je zavladala med nemškim ljudstvom pred nastopanjem Rdeče Armade. V histerični propagandi nacistični agitatorji apelirajo na ljudstvo, naj bo pripravljeno žrtvovati tudi poslednjo kap krvi. Georing, kateri je imenovan poveljnikom za obrano Berlina, neka vest iz Švice trdi, da je za slučaj že pripravil tudi dovoljno količino strupa. Toda v svoji izjavi pravi, da se Berlin ne bo podal, dokler bo kamen na kamenu. remburg med! drugim o tekočem položaju v Nemčiji pravi naslednje: "Ura osve-te je prišla. Nemci so že kaž-njeni, toda ne vsi in nezadostno. Oni so še v Berlinu, obešen. Ošabni kislozeljci, ki so govorili da so Slovani dobri le za gnojenje zelja, še beže. Mi ne bomo pozabili prav ničesar. Berlin bo odgovarjal za vse. A Berlin je le za vogalom!" Te besede povejo same ob sebi pomen ofenzive Rdeče Armade, ne računajoč na tisoče in tisoče ujetnikov, ogromne količine vojne opreme in pa ogromno število že pokojnih fritcev na lastni zemlji. Rdeča Armada drobi pred seboj utrdbo za utrdbo in popolni poraz nemškega fašizma se z naglico približuje. KRAU PETER SE JE PREMISLILI IN ODORRIL SPORAZUM ŠE EN UDAREC JUGOSLOVANSKI REAKCIJI V NJENIH PROTINARODNIH NAPORIH London — Kralj Peter, kateri je odločno vztrajal na stališču proti sporazuma Tito-šubašič in zapretil z razpuščanjem vlade premiera šubašiča, se je premislil in odločil odobriti omenjeni sporazum izmed maršala Tita in šubašiča, zaeno pa poveril oblast Svetu regentov v Jugoslaviji, ki ga bo imenovala kraljevska vlada v sporazumu in določbami Antifašističnega Sveta Nacionalnega Osvobojenja Jugoslavije. Po izvedeni formalnosti o razpustitvi vlade šubašiča, kralj je zopet poveril zaupnico ministerskega predsednika dr. šubašiču. V novo sestavljeni vladi so vsi bivši člani, razen Izidor Cankarje, bivšega kraljevskega poslanika v Ottawi. Slednji je odstopil zaradi svojega stališča nasprotno sporazumu med maršalom Titom in šu-bašičem. Vlada premiera šubašiča je dobila sedaj kraljevski mandat, namreč in Podzemna tovarna osvoboditev delavcev Moskva — Po krvavih bitkah v Budimpešti, se je posrečile oddelkom Rdeče Armade zaseči nepoškodovano podzemno tovarno za izdelovanje letalskih motorjev Messerschmitt, katero so zgradili nacisti globoko pod zemljo pod ulico Jasberni v predelu glavne prestolice madžarske znane, Buda. Do odkritja podzemne tovarne je prišlo v naglici, ko se je oddelek pod vodstvom sovjetskega majora približal prostoru za mestni blok, kjer pa ni bilo poslopij, toda v odporu močne nacistične straže. To je povzročilo daljšo previdnost sovjetskega častnika, kateri je z nag-. lico napadel nacistično posloviti pisatelj Ilija Eh-' sadko in predno je ta uspela postaviti odpor, je biLa že razbita. Iz podstrešja za c-.tr^žo. ?o ,v Kakšen hrup bo na to sprožila reakcionarna poljska paščina v Londonu, naj nikogar ne iznenadi. Seja glavnega odbora Ze-dinjenih Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji, se vrši v nedeljo dne 25 februarja v Torontu. Tem potom se torej naznanja vsem članom istega odbora, da se udeleže seje in ob pravem času. Glede potnih stroškov kakor smo že prej naznanili, jih ne more znašati glavni urad, zato je priporočljivo da jih znašajo lokalni odbori za število svojih članov. Zaeno pa tudi naj določijo koliko članov naj se udeleži seje. To je posebej važno zaradi stroškov iz o-daljenih naselbin, kot na-primer Vancouver. V vseh naselbinah posebno kjer je priložnost zato, je priporočljivo sklicati bodisi seje ali javno zborovanje glede nadaljnega dela ter tudi drugih dobrih priporočil za sejo glavnega odbora v zvezi z našem gibanjem. S. Miošič, gl. tajnik. Sovj. komisija v pregovoru velikih naročil Ottawa — Na osnovi pred nedavnim sklenjene trgovske pogodbe, Kanada je pripravna poslati velike zaloge strojev orodja in drugih važnih produktov za obnovitev opustošenih krajev v Sovjetski Uniji v tekoči vojni. V tem času se vodijo pregovori med trgovsko komisijo Sovjetske Unije in pa kanadskih uradnih trgov-vskih krogov, za daljšo kreditno dobo. Zdi se, da kreditna doba ne bo delala nekih ovir, kajti na minulem zasedanju federalnega parlamenta, sprejet je zakon, ki določa da država jamči za kreditno dobo glede izvoza v zunanje države. Ako se bodo pregovori zaključili z uspehom, bo kanadska industrija precej zaposlena z naročili iz Sovjetske Unije. To pa obeta tudi zaposllitev tisoče delavcev in delavk. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Pred štirimi leti in danes Dobimo slučaje med največjimi kriminalci, kateri v očigled smrtne kazni na skesan in nizkoten način iščejo pomilostitev in se poslužujejo sočutnih besed napram vidnim posledicam njihove nečloveške drznosti. Nekaj takega dobimo v nacističnih poročilih iz vzhodne bojne črte sedaj, ko se Rdeča Armada z bliskovito naglico približuje glavni prestolici — Berlinu — odkoder so se malo ne pred štirimi leti z vso nečloveško surovostjo podivjanih ljudskih bitij — razvozlali nemški fašistični Junkerji in napovedali svetu, da bodo praznovali dne 7 novembra 1941 zmago nad "boljševiško Rusijo" v Moskvi. Ta napoved je vsebovala poleg vsega druga na prvem mestu iztrebitev slovanskih narodov in sicer v kolikor bi ne bili do napovedanega časa že iztrebljeni. Važna izjava in poročilo Zlatka Bolokoviča Račun nemških fašističnih impirijalističnih Junker-jev, se ni obnesel. Zgodilo se je baš nasprotno! Po dolgih malo ne štirih letih krvave v vsej povesti človeštva neprimerne borbe, nekdajni "ruski mužik", prerojen duševno, znanstveno in gospodarsko po veliki okto-berski revoluciji, katera je obenem zapečatila način izkoriščanja človeka po človeku, zapostavljanje in zatiranje narodov po vzorcu bivših carskih in kapitalističnih sa-mopašnežev — je iznenadil svet z tako čudovitimi vrlinami vojne in politične sposobnosti, ki so obenem razpršile v prah in pepel v svetovnem obsegu fanatizem o tako-zvani sposobnosti vojskovodij le izvoljene rase. Razdalja med Moskvo, Stalingradom in Berlinom, je precejšna tako po merilu zemljevida, temvečja pa je med pravičnostjo in zločinstvom. Pred štirimi leti nacistični generalni štab, nacistična vojna in propagandna mašina, na višku svoje "nepremagljive" slave, za katero gredo ne malo z.asluge protinarodnim elementom, petokoloncem, apizarjem, kvizlingom in celi idružbi svetovne reakcije, niti v sanjah ni računal doživeti trenutka, ki naj odloči le pravično sodbo, tembolj na velike deleže po bogati in plodni slovanski zemlji. Toda kupa gorj,a, neizmernega trpljenja, strašnih in neopisivih žrtev, narodov Sovjetske Unije, narodov Jugoslavije in drugih narodov v Evropi, je izročena onim, kateri so v nečloveški podivjanosti jo delili drugim narodom. ; vjeva Nemčija se razkraja na vse strani pod te-... ' ' nih zločinov, laži in drznih intrig. Obsodba za storjene zločine, kakor fašističnih zločincev tako tudi njihovih pomagačev, se z naglico približuje. Slavni oddelki Rdeče Armade pod vodstvom maršala žukova, Rokosov-skega Petrova, Koneva in število drugih, je na pragu Berlina. Sloviti pisatelj Ilija Ehremburg pred nedavnim je omenil naslednje: "Berlin je naš cilj! Dolga tri leta so bile naše želje doseči ta cilj! In dosegli ga smo!" Z svojo bliskovito ofenzivo še enkrat Rdeča Armada manifestira ne samo svojo moč, katera sloni na načelih svobode in enakopravnosti narodov in ne na pohlepnosti za tujim ozemljem, ampak manifestira pred celim svobodoljubnim svetom svojo vdanost in pripravnost ščititi svojo veliko domovino Sovjetsko Unijo in prožiti bratsko pomoč za osvobojenje po nemškem fašizmu zasužnjenih narodov v Evropi. Njej gredo zasluge na prvem mestu za poraz podivjanih nemških fašističnih Junkerjev. Njej gredo zasluge, da se približuje končna zmaga nad nemškim fašizmom in pa osvobojenje zasužnjenih narodov v Evropi. Nobenega dvoma ni, da bodo narodi Evrope po skon-čani vojni, cenili vrednost tako Rdeče Armade kakor tudi narodov Sovjetske Unije v nezlomljivem sporazumu proti agresivnih ponovitvah vojne drznosti v bodoče, ter ob-ennem v izgraditvi povojnega sveta na načelih sporazuma v Teheranu. Radi velike zlobne propagande, ki jo vodi "Ameriška Domovina" proti Louisu A-damiču, Mirku Kuhlu in drugim, ki se trudijo za čim uspešnejšo in izdatnejšo ter hitro odpomoč trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji, ter slovenski javnosti v Ameriki splošno na znanje, je Zlat-ko Balokovič, predsednik ZOJSA in Vojnega relifne-ga fonda Amerikancev južnoslovanskega porekla, podal sledečo izjavo: "Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla je zaključil povzeti ravnotake korake kot vse druge relifne organizacije za odpošiljanje v Evropo re-lifnih potrebščin, namreč da uporablja nenapolnjen prostor na ladjah, ki prevažajo vojni material na Jadran. Ta sprememba v naših načrtih za odpošiljanje nam nudi mnogo ugodnosti — varnost, večjo naglico in nepretrgano nadaljevanje od- je Italije. Ta način pošiljanja potrebščin soglaša s priporočilom, ki ga je dal sam maršal Tito drju. Stojanu Gavriloviču, ko je rekel: "Z ozirom na nujnost pošiljanja materiala, bi Narodna osvobodilna vojska prevzela transportacijo čez Jadransko morje in od jugoslovanske obale v notranjščino, če bi le bilo mogoče dostaviti potrebščine v jugoslovanske roke v Bariju, Italija. Uporabljali bi svoje malo bro-dovje v ta namen in če bo treba, bomo uposlili na tisoče naših možkih in žensk, da blago na hrbtu ponesejo od obale v kraje, kjerkoli je pomoč najbolj potrebna. U-soda deset tisočev jugoslovanskih mož, žena in sirot odvisi od te pomoči. . ." Naše pošiljatve se vršijo, da jih razdeli ona oblast, ki jo je odobril President's War Rrelief Control Board. Kakorhitro bodo regulacije za vojaško varnost dovolje- Pfšiljanja — in zadovoljiti | vale, bomo javno naznanili prihod naše prve pošiljke čez morje. Da se zagotovi nadaljevanje vedno večjega odtoka potrebščin v Jugoslavijo, kjer je — na podlagi uradnih vladnih poročil ". . . nagota vsakdanji pojav" in kjer ". . . družine, ki štejejo štiri ali več članov, lastuje-jo komaj eno oblačilo" in imajo otroci ". . . postarane, zgubančene obraze in osu-šene, skoraj nečloveško skl jučene ude . . .", smo se zavedali potrebe .apelirati za pomoč na čim širšo javnost. V ta namen je naš odbor organiziral "Ameriški odbor za kontrolo vojnega relifa in na podlagi novega načrta za odpošiljanje spremenil to ime v "American Committee for Jugoslav Relief." Aktivnost tega odbora je zelo ojačila našo kampanjo •a pomožno akci"'o v prid iugoslovanskega ljudstva. A-neli za pomoč Jugoslaviji so Sili poslani potom publicite-i tega odbora liudem po sej Ameriki in oblačilo ter ■otovina že prihaja iz vseh Tribute to Yugoslavia APEL NA VSE JUŽNE SLOVANE, NJIHOVA DRUŠTVA, ORGANIZACIJE IN RELIEFNE ODBORE V AMERIKI. V sredo dne 7 februarja se bo vršil v Hotelu Biltmo-re v New York velik banket — TRIBUTE TO JUGOSLAVIA. To bo prvi formalni ameriški pozdrav našim junaškim bratom in sestram v Jugoslaviji, ki se že štiri leta bore neprestano proti krutim vpadnikom. Ker bodo pri tem banketu sodelovali nekateri od najuglednejših predstavnikov ameriškega javnega življenja, nam je prav posebno do tega. da postane ta svečani dogodek impresiven izraz ameriške darežlji-vosti in naklonjenosti narodom v Jugoslaviji. Zlasti je potrebno, da pri ti priliki tudi mi, ameriški Jugoslovani dokažemo, kako cenimo brezprimerne žrtve naših narodov v Jugoslaviji. To pa moremo najbolj izra-zavito dokazati, ako se tako poedinci kakor organizirane skupine in odbori zavežemo, da hočemo v bodočih mesecih zbrati dostojno vsoto za naš War Relief Fund. Zato pa — dasi iskreno cenimo vse dosedanje darove — s tem apeliramo na vse posameznike, društva, organizacije in reliefne odbore po širni Ameriki, da takoj skličejo odborske seje in na teh postavijo kvoto, koliko so pri volji nabrati v gotovih bodočih mesecih ter da to kvoto, sporoče na Rev. Strahinja Maletich, tajnik 465 Lexington Avenue, New York 17, New York, da se to poleg drugega naznani na banketu. Če morete nekaj poslati na račun te kvote, kar ste že do zdaj nabrali, je seveda toliko boljše. Vsi ki bodo nekaj darovali ali se obvezali prispevati pomoč narodom v Jugoslaviji, bodo pri ti priliki zapisani v svečani LISTINI, katera bo poslana v Jugoslavijo. Prosimo vas, bratje, da se temu klicu takoj odzovete in da nam vašo kvoto, ako je sploh na kak način mogoče, naznanite do 2. februarja. Zlatko Balokovič, predsednik Rev. Strahinja Maletich, tajnik Mirko Kuhel, blagajnik bi morala vse one, ki so bili razočarani .ali pa v konfuzi-ji, ko jugoslovanska ladja ni dospela v New York ob napovedanem času, katerega nam je naznanila jugoslovanska vlada iz Londona. Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da je neka maj hna skupinica iz hudobnega namena zlorabila to priliko in na zelo brezobziren način napadla Louisa Adamiča, Mirka Kuhla in rev. S. Maletiča, ki so kot lojalni in uspešni voditelji te pomožne akcije s svojim po žrtvovalnim trudom pomagali preskrbeti nujno pomoč narodom Jugoslavije ob grenki uri njihove največje potrebe. Vsakemu bi moralo biti očividno, da je globalno vojskovanje neskončno komplicirano in včasih zahteva spremembo v še tako skrbno zamišljenih načrtih. Jasno bi tudi moralo biti, da vojne restrikcije in regulacije ne dopuščajo javnih razprav, ki bi ladje na morju znale spravljati v nevarnost. In radi tega zamoremo šele danes izjaviti sledeče: Dne 30. septembra 1944 sem dobil od ministra Save Kosanoviča tole brzojavko: — Hvala za kabel in moje čestitke k vašemu prvovrstnemu delu. Sporočite, prosim, koliko materiala pričakujete nabrati do novembra. Vse naj čaka v New Yorku, da ga naša ladja odpelje. Svetujte, prosim, kaj naj storim, da kampanji pomagam." Zatem je bilo izmenjanih veliko kablov med Vojnim relifnim fondom Amerikancev južnoslovanskega porekla in jugoslovansko vlado v Londonu o vprašanju te posebne ladje. Potem je 21. oktobra predsednik vlade šubašič poslal nam preko jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu tajno poročilo : "Prosim, obvestite Stra-hinjo Maletiča, da bo ladja TIMOK dospela v New York sredi novembra tega leta, da odpelje nabrano blago. Sporočite čabriču, da bo Ti-mok v gotovem kanadskem pristanišču začetkom novembra. Bo že tam zvedel od uradnikov, v kateri luki se bo nahajala." Parnik Timok je dospel v Kanado, toda vsled velikega pomanjkanja prevoznih sredstev, se je moral vrniti nemudoma v Evropo, mesto d,a bi odpljul v New York in naložil relifne potrebščine za Jugoslavijo. Sedaj pa, odkar je položaj prevažanja še poslabšan, je nastala možnost, da jugoslovanska vlada v bližnji bodočnosti ne bo mogla razpolagati z ladjo za prevoz izključno relif-nega blaga. Ista usoda je zadela parnik IVAN TOPIC že druga jugoslovanska ladja poslana v ta namen. Toda istočasno vozi v vzhodno Sredozemsko morje mnogo drugih tovornih par-nikov in kot je bilo omenjeno prei, je Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla z kooperacijo raznih uradov vlade Združenih držav poskrbel, da se pošiliaio relifne potrebščine 7.a Jugoslavijo kot "do-polnitveni tovor" ali "filler cargo" na ladjah, ki so namenjene na vzhodno obrež- krajev. Naznanila o relifni kampanji so bila oddana na važnejših radijskih programih — Walter Winchell, March of Time, One Man's Family — in na mnogih lokalnih programih, časopisi širom Amerike so posvetili uvodne članke v podporo tej kampanji ali pa objavili tekst našega apela za prispevke Veletrgovine nam nudijo kooperacijo potom posebnih izložb v oknih — Bonwit Teller v New Yorku ima izložbo ta teden. Civilian Defense Volunteer organizacije in edinice American Women's Voluntary Services so privolile, da služijo kot nabiralnice za obleko v januarju v okrožju vele-New Yorka. Cerkve in šole sodelujejo v mnogih okrajih s tem, da vodijo svoje lastne kampanje. Poleg odbora odličnih a-meriških pokroviteljev, se ustanavljajo tudi vplivni lokalni odbori po drugih važnejših mestih. Dne 7. februarja priredi Ameriški odbor za jugoslovanski relif v hotelu Biltmo-re v New Yorku velik banket pod imenom "Tribute to Yugoslavia — Commemorating Four Years of Heroic Struggle", na katerem bodo nastopili prominentni govorniki in važni častni gostje. Popolnoma smo uverje-ni, da se bodo Amerikanci — mnoge izmed katerih je globoko pretresla junaška borba narodov Jugoslavije vpričo velikanskih potežkoč — radodarno odzvali ob tej prvi priliki in odločno dokazali svoje občudovanje in prijateljstvo napram hrabrim jugoslovanskim zaveznikom. Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem onim v Ameri-Vi. predvsem pa članom naših odsekov in izvrševalne-mu osobiu, ki so s trudapol-nim delom omogočili nepričakovano velike uspehe v tej kratki dobi — v korist ljudstva Jugoslavije." Zlatko Balokovič. Trieste ali Trst? (Ta članek je napisal A. J. P. Taylor in je izšel v Londonu v reviji The State-sman and Nation 9. decembra 1944. Razpravlja o jugoslovanski zadevi, o kateri se bo po svetu kmalu več-slišalo.) Vprašanje Trsta bo ena večjih točk mirovne izravnave; njegova usoda ne bo odvisna samo od vprašanja narodnosti, temveč tudi od značaja nove preuredbe centralne Evrope. Zgrajen v interesu nemške Mitteleuropa in po letu 1919 spremenjen v orodje italijanskega svetega samoljublja, Trst lahko postane sedaj simbol anglo-sovjetske zaveze — ali pa anglo-sovjetskega na-sprotstva. Trst je zgradila doba železnice in pare. Do devetnajstega stoletja je bil le nevažno pristanišče s prebivalstvom, ki je govorilo v italijanščini (kot v vseh drugih dalmatinskih pristaniščih) ; v njegovo veličino ga je pozval baron Bruck, Porenjčan po rodu, katerega je Avstrija sprejela za svojega in ki je postal velik zagovornik gospodarske e-notnosti (pod nemško direktivo) srednje in vzhodne Evrope. Enotnost carine v avstrijskem cesarstvu, ki jo je upeljal Bruck, in enot nost avstrijskih državnih železnic je omogočila Trstu, da je zavzel mesto Donave kot glavni iztok za vso centralno Evropo. Trst je bil po svojem značaju "cesarski" in nenaroden avstrijski in ne italijanski Svoje prebivalstvo je nabiral iz sosednjega zaledja, ki je bilo v ogromni večini slovensko. Toda pomorska govorica .avstrijskega cesarstva (celo avstrijske mornarice) je bila italijanska; vsled tega je tudi v Trstu prevladoval italijanski jezik — radi priročnosti in pripravnosti in ne radi kake narodne lojalnosti. V poznem devetnajstem stoletju je bila večina tržaških "Italijanov" slovenskega poko-lenja in tisti, ki so se opomogli, so avtomatično povzeli trgovsko in kulturno narodnost Trsta. Dva prispevka k politični izgradnji partijskih kadrov Ta proces ima svoje meje. Če kako mesto nadalje narašča in črpa svoje prebivalstvo iz podeželja, tedaj enkrat napoči čas, ko pode-željska narodnost ne more biti več vsrkavana; ta se odločno pokaže in proces se prične obračati v nasprotno smer---izpreobrnjen- ci, ki so se odtujili svojemu narodu, se pričnejo "izpre-obračati" zopet nazaj. Ta proces v "nasprotno smer" se je v devetnajstem stoletju pričel pojavljati po vsej Evropi — v prvi vrsti v škodo Nemcev in Italijanov, toda bolj vzhodno je utrditev narodnostne zavesti bolj nazadnjaških Slovanov (Ukrajincev in Belorusov) delala škodo Poljakom. Na ta način je v enem stoletju narastlo prebivalstvo Prage iz 75,000 na 600,000; Nemci pa so padli iz 66 na 6 odstotkov prebivalstva. Slovenska narodna zavest se je utrjevala bolj počasno in kasneje kot češka, toda tudi ta je pohitev.ala v zadnji generaciji avstrijskega cesarstva. Med 1880 in 1910 je število uradno priznanih Slovencev v Trstu porastlo iz 22 na 33 odstotkov; leta 1915 je avstrijska preiskava pokazala, d,a je nadaljnih 12 odstotkov tržaških prebivalcev bilo slovenskega ali hrvaškega rodu, toda radi priročnosti ali bahave nadutosti so se vpisali za "Italijane". Italijani so seveda še "Kratka zgodovina Vse- zvezne Komunistične Parti-zvezne Komunistične Parti- je (boljševikov)" je zgodo-je (boljševikov)" in Lenin vina idejnega, organizacij-— Stalin, "O partiji". Izda- skega in političnega razvoja la Agit-prop. komisija CK. KPS, 1944. Naša narodno-osvobodilna vojna je dala partiji nove in dragocene kadre. Stotine in stotine borcev za svobodo in zedinjenje slovenskega naroda, ki so svojo vdanost naši obči narodni stvari izpričali na bojiščih, v ječah in pri izvrševanju težkih nalog na terenu, stopajo v vrste KPS. In vse te partijske kadre je treba o-borožiti s tistim mogočnim orožjem, ki je starim kadrom naše partije omogočilo, da so se znašli v vsakem položaju, da so razumeli vso notranjo povezanost dogajanja in da niso doumeli le tistega, kar je prinesel trenutek, marveč tudi tisto, kar je v prihodnosti moralo priti. Vse dogajanje po svetu in doma potrjuje danes nezaslišano moč tega orožja, moč marksizma — leni-nizma. Oborožiti nove kadre s tem orožjem, taka je bila ena izmed najbolj perečih nalog, ki so se postavile pred Centralni Komitet KPS. CK KPS se je reševanja te naloge lotil po eni plati z ustanovitvijo osrednje partijske šole in z ustanavljanjem partijskih okrožnih ter divizijskih partijskih šol, po drugi plati pa z iz-' dajanjem najvažnejših klasičnih del marksizma-lenini- tiste slavne partije, ki je glavni inspirator vseh orjaških naporov in zmag sovjetskega ljudstva. Pod vodstvom te partije, katere razvoj je zvezan z imenoma dveh največjih genijev človeštva, z imenoma Lelina in Stalina, se je bratski ruski narod iznebil vsega, kar ga je v preteklosti pred svetom onečaščalo in sramotilo, ter povedel narode Sovjetske Zveze na pot sreče in blagostanja, časti in slave. Zgodovina VKP (b) je marksizem-leninizem v akciji. Zmage, ki so jih narodi ZSSR izvojevali pod vodstvom VKP (b), so zmage) marksizma-leninizma. Zgodovina VKP (b) nam priča, kako se je marksizem-ieni-nizem utrjeval in naprej razvijal v vsakodnevnih borbah z odkritimi in prikritimi sovražniki delovnega ljudstva in obče človeškega napredka, kako je rastel iz vsakodnevne prakse revolucionarnega boja in hkrati bogatil prakso z novimi spoznanji, dajal praktični dejavnosti moč orientacije in trdo prepričanost o zmagi nad silami protiljudske reakcije. Zgodovina VKP (b) priča, da "brez ravolucionarne teorije tudi ne more biti revolucionarnega gibanja" (Lenin), da pa hkrati "naš nauk ni dogma, marveč na-zma. potilo za dejanie" (Marx). Po vrsti manjših spisov, Marksizem-leninizem ni zbi- med katerimi je pred meseci kot najpomembnejša izšla rka naukov in gesel, ki bi veljali zmerom in povsod, knjiga tov. Stalina "Temelji marveč je marksizem-lenini-leninizma", je bila nedavno zem zrastel iz resničnosti in dotiskana nova izdaja "Kratke zgodovine Vsezvezne Komunistične Partije (boljševikov)". To je druga tis- se razvija hkrati z razvojem resničnega življenja. Zgodovina VKP (b) nam govori o tem, kako so ruski kana izdaja te nadvse dra- boliševiki mojstrsko obvla-gocene knjige v slovenščini, dali teorijo marksizma-leni-"Kratka zgodovina Vse-|nizma, kako so jo znali bo- gatiti z novimi izkušnjami, z novimi tezami in zaključki, kako so jo znali razvijati in ustvarjati njen napredek ter — izhajajoč iz bistva teorije — znali zastarele teze in zaključke nadomestiti z novimi, ki so ustrezali novim, drugačnim pogojem boja in drugačnim zgodovinskim razmeram. Sedanja vojna svobodoljubnih narodov proti fašističnim osvajalcem je ustvarila nove, povsem svojske zgodovinske razmere in nove, povsem svojske pogoje boja. Zategadelj ta vojna ne bo ostala brez učinka na razvoj marksistično — lenini-stične misli marveč jo bo o-bogatila z novimi spoznanji na podlagi iz kušenj iz te vojne se bo marksizem-leninizem razvil naprej. Zato bi bilo napaka, če bi to dobo merili z merili, ki so ustrezala preteklim razdobjem zgodovinskega razvoja, če bi našo dejavnost uravnavali po šablonah, po tezah in zaključkih, ki so se rodili v povsem drugih razmerah, pod povsem drugimi pogoji. Kako mora komunist v novih razmerah in pod novimi pogoji — izhajajoč iz bistva marksizma-lininiz-ma, ki je tvorno, ustvarjalno, — iskati in najti nova pota in nove oblike borbe, da bi kar najbolje služil svoji Domovini, da bi kar najbolj tvorno gradil lepšo bodočnost svojemu narodu in vsemu delovnemu, svobodoljubnemu človeštvu, — tega nas uče velike izkušnje ruskih boljševikov, podane v "Kratki zgodovini Vsezvezne Komunistične Partije (boljševikov)". V tem je neprecenljiva vrednost te znamenite knjige, ki so jo prav ocenili naši gorenjski tovariši, ko so svojemu cik-lostiranemu ponatisu te knjige napisali na prvo stran: "Čuvaj to knjigo ka- (Nadaljevanje na 3 st.) vedno lastili si monopol nad trgovskim življenjem Trsta; in Italijani so imeli skoro monopol tudi nad šolami in časopisi — dveh najmočnejših orožij narodnostne borbe. Toda vzlic temu je njihova večina bila negotova in vzdržana le z ločitvijo Trsta od njegovega zaledja. Ako vzamemo skupno avstrijsko Primorje, ki je bilo leta 1919 priključeno Italiji, tedaj tvorijo Jugoslovani (Slovenci in Hrvati) dve tretjini vsega prebivalstva; in to jugoslovansko prebivalstvo je večalo svoje prvenstvo sk^zi naravni poras-tek, kakor tudi skozi naseljevanje ljudi iz čisto jugoslovanskih pokrajin dalje proti vzhodu. Avstrijska oblast ni mogla vzdržati popol-! nega ravnotežja niti med južnimi Sloveni in Italijani. Vseeno pa je dovoljevala južnim Slovanom njihov narodni obstoj; in če bi se položaj ne spremenil, bi danes imeli Jugoslovani v Trstu polno večino. Po tradiciji Trst ni bil predmet italijanske pohlepnosti. Mazzini in La Marmo-ra, prvi kot idealist, drugi kot praktičen človek, sta izjavila, da leži Trst čez mejo italijanske "narodne" države. Toda v poznem devetnajstem stoletju je postal središče italijanskega irede-ntizma; in ko so leta 1915 zavezniki bolj brigali, kako pritegniti Italijo na svojo stran in tako oslabiti habsburško monarhijo, kot so pa imeli spoštovanja do narodnih zahtev, so z londonskim paktom oddelili Trst in Primorje z Istro vred Italiji. Tedaj jim ni prišlo na misel, da se bo habsburška monarhija razsula, ali da pride na površje država, v kateri naj bi bili združeni ysi južni Slovani. Jugoslavija je bila rojena prepozno, da bi imela v Parizu nekoga, ki bi zastopal in zagovarjal njene zahteve s tako spretnostjo kot je Beneš up-ravičeval zahteve čehoslova-ške. Napihnjene italijanske zahteve so povzročale na pariški konferenci glavni spor. Bile so znižane, toda mirovna izravnava je vseeno priključila med Italijane nad pod milijona Jugoslovanov kot tudi Trst, naravni izhod centralne Evrope. Ta izravnava je bila velika narodna krivica — še večja krivica, ko so spuhtele v zrak lepe italijanske obljube o pravičnem postopanju z narodom, katere so napravili leta 1919; Jugoslovani so bili podvrženi vladanju narodnega zatiranja, ki mu ga ni bilo para do črnih dni hitlerjanstva. Slovenske šole, slovenski časopisi: vse je zginilo; celo duhovnikom je bilo prepovedano rabiti slovenščino. Nemški kmetje v južnih (Nadaljevanje na 4 st.) Aktivnosti mladinskega odseka v Vancouveru Vancouver — V mojem zadnjem dopisu sem omenil, da priredi mladinski odsek Z. K. S. igro "Tri Sestre". Igra se je priredila dne 14 januarj,a. Vloge so bile razdeljene sledeče: Orel, kmet, Krank J. Ro-nner. Helena, njegova žena: Mrs. A. žitko Ana, njegova hči: Miss Tinca Malenšek Špela, njegova hči: Miss Dana Malenšek Majda, njegova hči: Mrs. Olga Hudoklin Tone, o r g a n i s t: Tony-Vez j ak Gabrov France: Frank Sodeč Jera, dekla: Mrs. Tinca Malenšek Berač; Lojze Jakše Vsi izralci so dovršili in igrali svoje vloge kot pravi mojstri. Tako je šlo vse lepo in gladko kot z oljem mazano. Dvorana ni bila "nabito polna", a krivo temu je bila "stavka uslužbencev cestne železnice". Narod ne hodi rad peš. Mladinski odsek Z. K. S. pa je finančno popolnoma zadovoljen z vdeležbo. U-pajmo, da v najbližnji bodočnosti zopet priredijo kako igro, Siguren sem, da prihodnjič bode dvorana "nabito polna". Bratje Hrvati in Srbi šepečejo med seboj, da ako znajo Slovenci igrati kot pravi poklicni igralci, bodo oni gledali da se dvorana napolni do zadnjega sedeža. Upajmo torej na vse najboljše. — Kako je izpadla kampanja za tiskovni sklad Edinosti, že najbrž veste, saj je gotovo Jože Mra-mor o tem že poročal. Kvoto smo prekoračili nad vse pričakovanje. Tako nekako izgleda, da se Slovencem in ostalim Jugoslovanom iz Vancouverja ni treba sramovati, — v vseh ozirih se vedno prerinemo v prvo vrsto. Na žalost, pa jih je še vedno ena "Kopica", ki še sedijo na ograji in ne vedo na katero stran bi padli. U-pajmo, da padejo, — kadar padejo — na našo stran, ker boljše je pozno kot nikdar. Pozdrav vsem Slovencem po širni Kanadi Frank J. Ronner. LETNO POROČILO AKTIVNOSTI ODSEKA ZVEZE V TORONTU Toronto Pri zaključku gledamo smelo bodočnosti v Pismo iz starega kraja Breznik, pri Dragotušu Belokrajna. 31 oktobra 1944. Dragi Svak in draga sestra! Pred tremi leti sem dobil Vaše pismo, nisem pa utegnil odgovoriti zaradi izbruha druge svetovne vojne. Sedaj pa želim najprej Vama sporočiti, da sem jaz in moja soproga, še živa in zdrava na svojem domu. Pretrpela sva marsikaj za časa italijanske okupacije, belogardistov in pa domačih izdajalcev. Nekega dne v juniju leta 1948, se je napotila v našo vas italijanska patrola. Na potu iz zasede iz partizanske puške proti tej patroli, je počil strel. Nato pa je prišel celi italijanski garnizon, kateri je bil nameščen v Dragatušu in začel svoj uničevalni posel z bombami in minometi v naši vasi. Ena bomba je padla nekih 15 in druga pa 8 metrov v stran od naše hiše, dve težki ste pa padli v sredino vasi. Njihova eksplozija je bila strašna, da je povzročila pokanje šip na oknih na daleč v stran. Samo na naši hiši so počile šipe na osmih oknih. Lahko si pomislita, kakšni so bili naši občutki v tem trenutku. V letu 1942 Italijani so požgali dosti stanovanjskih poslopij po vaseh v Belo-krajini, ter poleg tega pa so ti zločinci, pobili še mnogo nedolžnih ljudi. Dne 10 aprila 1943 sem bil obveščen od mojega prijatelja, da sem zapisan pri belogardistih v Črnomlju za sovražnika in da naj bom bolj previden. In res 12 aprila sem že zapazil okrog 20 mož po glavni poti namenjeni v našo vas po mene in moje motorno kolo. V zadnji minuti se mi je posrečilo skočiti preko ograje in zbe-žati v gozd. Belogardisti so prišli res v hišo in vprašali mojo soprogo, kje da sem jaz. Odgovorila je, da sem odšei v Črnomelj. Nato so odpeljali z seboj moje motorno kolo, benzin, nekoliko orodja, žganie in tudi nekaj hrane, povrhu pa še denar. Pozneje sem zvedel, ako bi me bili najdli takrat na domu, da bi me bili ubili. Imel pa sem srečo tisti dan! Skrival sem se od tega časa po vinogradih v Tančigori dva meseca. Dragatuš je bil strašno prizadet dne 5 maja 1944. Tega dne so ga Nemci bombardirali trikrat zaporedoma. Poslednje krdelo nemških bombnikov je krožilo nad niim dve uri in metali so težke bombe tako, da so hiše skoro vse do tal porušene. Cerkev ne obstoia več kar bodo dobili tudi neizogibno plačilo. Prizadeta škoda v Dragatušu znaša v milijonih, poleg ogromne škode po drugih vaseh in krajih. Toda vojna se približuje k popolni zmagi nad krutim in surovim sovražnikom. Naše trpljenje bo poplačano z svobodo naše domovine v federativni in demokratični Jugoslaviji. Naša mati je umrla dne 11 oktobra ob 5.15 uri popoldne in je pokopana dne 12 oktobra. Naj počiva v miru. V Črnomlju smo organizirali odsek rdečega Križa Slovenije. To je naša narodna organizacija, katera skrbi za siromašne otroke in družine v deželi. Zato vas naprošam, da zbirate fond za rdeči Križ, kjerkoli vam je mogoče in je priložnost zato naklonjena. Kadar se bodo vzpostavile vezi za direktno pošiljatev denarnih zbirk, boste lahko poslali na Odbor rdečega Križa v Črnomlju. Trgovine tukaj so popolnoma prazne, prav ničesar se ne more kupiti. In to Vama pojasni v kakšnih okol-ščinah in razmerah se nahajamo v tem trenutku, kakor tudi neizmerni potrebi za zbiranje pomoči vprid strašno prizadeti rojstni domovini. Po skončani vojni napišem tako Vama, kakor tudi za vaš list Edinost mnoge zanimive in strašne stvari. Najlepše pozdrave od mene in moje soproge. Štefan Žagar, Breznik št.7. Gornje pismo je prejel rojak Frank Modic iz Det-roita, dne 19 januarja t. 1. od brata njegove soproge, Štefan Žagar, kateri se je nahajal v Združenih državah 29 let predno je odšel v stari kraj. Bil je dolgo let član Slovenske Narodne Podporne Jednote in napredno misleči rodoljub še pred leti. V stari kraj je odšel leta 1929. Njegovih pisem se spominjamo iz prejšnega delavskega časopisa "Naprej", kateri je izhajal v Pitt-sburghu. Za nadejati se je toliko bolj, da bo rojak Žagar imel prav dosti za opisati strašno gorje skozi katero je šel naš narod za časa italijansko-nemške okupacije ter nasilje belogardistov in domačih izrodkov slovenskega naroda, ured. MADŽARSKA POVRNE ZASEDENO OZEMLJE starega in začetku novega leta, dozvolite mi, da v tem letnem poročilu, ki ga tu pred vami podajam, pregledamo naše delo za preteklo leto, kakor tudi naše nedo-statke, katere moramo enako ob tej priliki uvideti in jih odstraniti v bodoče, da dosežemo boljši uspeh. Ob koncu lanskega leta, je naš odsek štel 20 članov, danes šteje 20 članov in 6 članic. Imamo seveda še lepo število imen članov, ali za vzrok eden ali pa drugi, se jim ne zdi vredno udeleževati rednih sej in plačati, članarine. Zato jih ne moremo prištevati kot člane in jih niti več ne štejemo. Skupno pridobili smo štiri nove člane in tri članice. En član in tri članice so pristopili od drugih Zveznih odsekov, dva člana sta se pa izselila. Ako vzamemo število pri-stoplih novih članov po velikosti naselbine, nismo mnogo napredovali. Kar se tiče razumevanja in skupnega dela, smo dosegli lep napredek, za kar je gotovo imel veliko zaslugo pri izobrazbi naš vodnik Edinost. Hvaležnost mu bodemo gotovo izkazali v njegovi sedanji kampanji, za tiskovni sklad, pridobivanju novih in ponovnih poteklih naročnin. Aktivnosti so se do mala udeleževali vsi člani in članice, ter redno posečali seje, po možnosti skoro vsi, kar je lep napredek v primeru z lanskim letom, članarine smo poslali na glavni urad Zveze za preteklo leto skupaj $56.45. Kakor sem že preje omenil, seveda da je več kot 20 moških in 6 žensk v To-rontu, ter bi moral naš odsek šteti najmanj štirikrat toliko članov in članic. Kaj je temu vzrok ? Bilo bi dobro, da si postavimo nekoliko vprašanj, ter skušamo dognati, kaj te naše ljudi drži vstran od nas? Mogoče da nismo dovolj objasnili vrednost naše Zveze — mogoče da so kakšni drugi vzroki? Moje skromno mnenje ie, da čebi vsak Slovenec in Slovenka pravilno razumeli potrebo, da smo organizirani, da nam edino organizacija nudi podlago za preporod oskosrčnosti z ozirom na preteklost in potrebo edin-stva za bodočnost, bi prav gotovo vsak pristopil v naše vrste. Saj menda vsi želijo dobro svojemu narodu, če že to ne, pa vsaj svojim rodbinam, pa tudi samemu sebi. Argument, kdo je v pravem škof Rožman ali Narodnoosvobodilna F r o nt a, ne drži več. Naš narod je zdavnaj obsodil vse kar je za obsoditi v njegovi strašni in nadčloveški borbi, na prvem mestu one, ki so stali po strani in tudi podžigali druge, da ne pristopijo v Osvobodilno Fronto v borbi proti okupatorjev. Razumeti bi moral vsak, da ako nebi naš narod uvidel in razumel vrednosti zakaj se bori z puško v roki proti krutemu sovražniku, bi ga prav gotovo nobeden nemogel k temu pripraviti. Ljudje, kateri gredo prostovoljno na bojišče, ko se Hitlerjeva propaganda sliši skozi Rožmana dnevno tako, da se slišijo spričo obe strani, nedvomno da trezno premislijo na svoja dejanja. Zatorej je izven vprašanje, da je še vedno peščica izrodkov, katera ke bori proti lastnega naroda v Hitlerjevih vrstah, katera naj bi v tem oziru držala kogar koli izven le rodoljubnih in za narodno osvobojenje delujočih vrst. Izrodke dobimo na žal temu pri vsakem drugem narodu, tako tudi pri slovenskem. V srečo si štejemo, da jih je vedno manj, ter tudi oči, da jih za gotovo pomete iz svoje sredine. Edino merilo kdo je iskren in kdor ni, so dejstva, so žrtve. Mi tukaj žrtvujemo materialno. Lahko nam kdo govori noč in dan, kako on ljubi svoj narod, ali če nič ne pomaga, ni prav od nobene koristi narodu. Z takim stališčem zaprav več koristi sovražniku, ker prepušča svoje mesto izpraznjeno v vrstah pravih in zvestih rodoljubov. V tem oziru ni moj namen posegati v obširnejšo razlago zgornjih vprašanj, politično razmerje ali pa os-kosrčnost z ozirom na razumevanje potrebe, da smo kot narodna skupina organizirani in edinstveni. Vsak sam naj dobro premisli svoja dejanja v dobi velikih svetovnih dogodkov, zagotovo da dobi tudi odgovor. Kako smo delali za preteklo leto, če tudi po manjšem številu članstva, nam pokažejo naslednje številke v denarnih ozirih. V kratkem rezultat naše aktivnosti za preteklo leto bi bil takole: Priredili smo 2 igri, 2 hišni zabavi, skupni piknik z bratskimi organizacijami Hrvatov in Srbov; eno javno zborovanje in poleg tega se udejstvovali pri raznih drugih aktivnostih v dobrodelne in narodne namene. Od vseh prireditev smo imeli dohodkov $966.82. Od te vsolte smo izdali za pomoč narodom Jugoslavije $213.-00, za tiskovni sklad Edinosti v prejšni kampanji $257.-83, ostalo za razne druge potrebe. Za Edinost smo pridobili 17 novih naročnin in ponovili 38 poteklih. Skupno smo zbrali vključujoč člane in nečlane Zveze Kanadskih Slovencev v gotovini za pomoč narodom Jugoslavije, $2,238.00. To vsoto je darovalo 41 oseb in pa naše tukajšne organizacije, kar je jako lepa vsota, če vpoštevamo število darovalcev in pa število članov in članic našega odseka. Gmotni dobiček je seveda veliko večji, katerega smo doprinesli v korist našim bratom in sestram na očetovskem domu, naši novi domovini in zaveznikom v njih naporih za poraz fašizma. Seveda daleč večji, kakor pa na organizacijskem polju, kateri nam kaže potrebo za večjo aktivnost v bodočem letu. Zato bi priporočil da se res tudi zavzamemo z trdno in odločno voljo, vsak član in vsaka članica, da podvojimo število članstva pri odseku Zveze. Kakor je razvidno iz tega poročila smo lahko ponosni z uspehom. Ni preslab in tudi ne predober, če se podamo složno na delo, naš uspeh v neslednjem letu zna doseči daleč večje rezultate, čas Polje zato je obširno in le na nas samih je ležeče da ga bomo tudi pravilno obdelali. R. Maurin, tajnik odseka. Noranda izpolnila kvoto stoprocentno OBSOJEN NA SMRT NA VEŠALIH Windsor — Tukajšne okrajno sodišče je obsodilo in sicer po dokazu prič za umor, na smrt na vešalih, Johna Shemko. Slednji je obsojen zaradi drznega u-mora Franka Scribor, bivšega uposlenca v vojni tovarni v Windsorju. Po zatrdilu prič, ter gotovih znakov na sodiščni ob-ravnani je bilo dokazano poleg tega, da sta bila soproga umorjenega in John Shemko v zaljubljenem razmerju, kar je najbrž tudi posledica za umor Franka Scribor. Obsodba bo izvršena dne 22 marca. širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti Noranda — Cenjeni urednik, priloženo vam pošiljam denarno nakaznico za $79.-00 in to: za dve ponovni in eno novo naročnino v znesku $8.00, en dolar je priložil rojak Peter Pugel za tiskovni fond, za kar mu najlepša hvala in ostala vsota od $70.00 je za tiskovni sklad, tako, da je s tem izpopolnjena naša kvota v denarju in naročninah. Upamo pa, da dobimo še kakega naročnika v teku kampanje. Za izpolnitev naše kvote v tiskovni fond smo priredili zadnjo nedeljo zabavo in priznati moram da je bil uspeh nad vse pričakovanje uspešen. Tako rekoč skoraj bi rekel iz nič, napravili smo $94.90 čistega dohodka. Za vse to je pa zasluga naših slovenskih žen in deklet, ki so tako neumorno ves delale, skoraj preveč. Mrs. Mary Novak in Mrs. Angela Kramar, so bile zelo zaposlene v kuhinji, Mrs. Novak je skrbela, da smo dobili okusne sendviče in dobrega čaja. Mrs. Kramar je pa postregla z dobrim žganjem, ter je pravi mojster v tej stroki, namreč, o-na je vedno pazila da se ni preveč polnega kozarčka nalilo, čeravno je bil prilič-no majhen. Zraven tega, ste ti dve ženi napravile krasne rože za izigravat, kar je veliko pripomoglo da smo napravili omenjeno vsoto. Pri vratih za. vstopnino, so bile pa Mrs. Pavla Kenik in Mrs. Neška Avbar, nabrale so tudi precej lepo vsoto, so bile neizprosne, češ kdor ne plača ne gre notri, in pa dekleti Miss Anne Novak in Mary Avbar, kateri se udeležite pri vsaki slovenski ali slovanski prireditvi in se ne sramujejo, da so Slovenke kar je prav lepo od njih. Pripomogle so dosti na tej zabavi, kakor tudi pri drugih posebno se Miss Novak, Miss Mery Avbar se je poleg tega naročila na list E-dinost in upam da bode zadovoljna ž njim. Za veselo razpoloženje in mislim tudi za uspeh da sta največ pripomogla na tej zabavi Mr. John Kastelic ali bolj poznan (Bauc) in Mr. Frank Drobnič, ki sta brezplačno igrala cel večer na zabavi v prid lista. Pripoznati se mora, da kdor je želel vsak se je naplesal kar sem slišal tudi od več prisotnih. Bila sta pridna in boljšega sploh ni mogoče pričakovati. Mrs. Pavla Kenik nam je zapela par, prav lepih pesmi spremljal jo je z harmoniko Mr. F. Drobnič, za kar je žela odobravanje od vseh navzočih. Poleg vse zabave imeli smo tudi oddajno in sprejemno postajo, oddajal in sprejemal je naš predsednik odseka Z. K. S. John Flajnik, tako je bil vsak podučen o vsej situaciji kar se je dogajalo v dvorani. Tako vidite, da vam je lahko žal kateri se niste u-deležili te zabave, prav za prav se bojkotirali ste da nebi bila uspešna, ali niste uspeli, kaj mislite sedaj? Končno vas pa pozdravljam in se zahvalim v imenu vseh naročnikov lista Edinost v Norandi, kateri ste delali in vsem kateri ste se udeležili te naše slovenske prireditve ter stem pripomogli k izpolnitvi obveznosti napram našemu tisku. Jack Modic. K politični izgradnji partijskih kadrov - Titovo priznanje La Guardifi Lansko leto, ko se je minister g. Sava Kosanovič vračal iz Amerike v Evropo se je med ostalim prijateljem tudi osebno poslovil z županom New Yorka, Fio-rello H. LaGuardija in zahvalil se mu za prijateljstvo, katerega je on ob mnogih prilikah izkazal za Narodno osvobodilno borbo naših narodov in no pismo za župana La Guardija in z pismom mu dal v znak hvaležnosti avtofra-firano sliko in revolver, katerega je nosil s seboj skozi tri leta borbe proti okupatorju v Jugoslaviji. Z posredovanjem gosp. Kosano-viča so darovi pred kratkim konečno prispeli v Ameriko. župan La Guardija je bil Washington — Začasna madžarska vlada, katera je pred nedavnim vstanovljena v Dragatušu, tako tudi sta- na osvobojenem ozemlju, je novaniska poslopja, štefa- pripravljena povrniti zaveznica. Stazika, Farovž, Smol- niške vo.-'ne posesti in nem-ca, Bariča in mnoga druga, ški voini material v nieni sa popolnoma porušena. Ta- posesti zaveznikom. Zaeno ko so se Nemci borili, za pa je napovedala vojno Nemčiji. nadalje izraža pripravljenost z,a brezpogojno predajo. ter odplačilo za vojne odškodnine, kakor tudi povrnitev zasedenega o-zemlia po nacističnem sno-razumu, Jugoslaviji in Ru-munski. Župan La Guardia, Miss Charlotte Mužar in Miss Ančka Traven. Maršala Tita. župan ves vesel tega priznanja in La Guardia je to priliko u-porabil, da je preko gosp. Kosanoviča poslal Maršalu pozdravno pismo in priznanje za njegovo junaško vodstvo narodne borbe. 4 Nekaj tednov kasneje je gosp. Kosanovič posetil Jugoslavijo in ko se je dne 19. avgusta 1.1. sestal z Maršalom Titom mu je izročil pismo župana La Guardija. Ginjen tej pažnji in izrazu prijatelistva župana in naroda naivečiega mesta v Ameriki je Maršal izročil gospod Kosanoviču pozdrav- počastitve. Slika in pismo stoje v okvirju na njegovi pisalni mizi v mestni hiši medtem, ko ima revolver vedno dobro zaključen. Slika prikazuje župana La Guardija držeč revolver in na mizi stoje zgoraj omenjeno pismo in slika. Z županom so naše poznane administrativne tajnice Združenega Odbora Južno Slovanskih A-merikancev Miss Charlotte Mužar in Miss Ančka Traven. Slika je bila posneta v mestni hiši New Yorka dne 6 januarja t.l. (Iz 2 strani) kor glavo in puško!" Po obsegu — ne pa po važnosti — dosti manjša je brošura "O partiji", ki je pred kratkim izšla in v kateri so zbrani nekateri sila pomembni Leninovi in Stalinovi članki o partiji. Ta brošura je nekako izpopolnilo vsega, kar je o partiji reče-nega v II. poglavju "Kratke zgodovine VKP (b)" in v VIII. poglavju Stalinovega spisa "Temelji leninizma". Brošura obravnava organizacijske temelje leninske partije, odklone od partijske linije in nevarnosti, ki nastanejo če se v partijo prikradejo elementi, ki so tuji njenim osvobodilnim smotrom in z vso svojo dejavnostjo včasih nehote, največkrat pa zavestno služijo sovražnikom ljudstva. Spoznanja, ki so jih ruski b o 1 j š e v i k i pod vodstvom Lenina in Stalina nakopičili v borbi proti brezna-čelnim karijeristom, špekulantom in troskističnim age- VABILO NA PLES Toronto — Vabimo vas na St. Valentine's Dance, katerega priredi "Canadian Yugoslav Youth Club" v soboto večer, dne 10 februarja v dvorani na 386 Ontario St. Pričetek ob 8.30 zvečer. Ker je to prva prireditev našega novo ustanovljenega mladinskega kluba, vabimo vse prijatelje in ljubitelje veselja, da nas zagotovo o-biščejo ta večer. Za dobro godbo bode skrbel vsem znani "Tito" tamburica orkester. Zatorej pridite, dobrodošli ste nam vsi. Vas vabi mladina. Vabilo na redno sejo eriiz9i,v. Windsor — Redna mesečna seja odseka ZKS v Win-dsoru se vrši v nedeljo dne 10 februarja ob 7 uri zvečer v prostorih pri bratu Joe Smodletu na 809 Belle Isle Ave. Na dnevnem redu bo več važnih poročil, iz gl. urada ZKS, o kampanji za Edinost in o vspehu na našem zadnjem Koncertu, zatoraj pridite vsi da skupno o tem razpravljamo. , Tajnik. ntom fašizma, proti frakcio-našem, ki so rušili partijsko disciplino in z ustvarjanjem razkolniških skupin v okviru partije delali največje usluge sovražnim spijo-nažnim centralam, vsa ta spoznanja bodo samo še povečala budnost našega partijskega kadra nasproti vsem protinarodnim in pro-tiljudskim elementom, ki bi se radi vtihotapili v partijske vrste, jih znotraj razkrojili in napravili nesposobne za velike naloge, ki rastejo iz sedanjega osvobodilnega boja in ki jih bo postavljala bodoča graditev nove, srečne domovine jugoslovanskih narodov. Pomembnost obeh del je tako velika, da bi bila vsaka malomarnost v tem primeru zločin. Knjige, ki jih CK KPS izdaja za dviganje politične izobrazbe naših partijskih kadrov, se ne smejo izgubljati v torbah partijskih funkcionarjev, marveč morajo biti na razpolago partijskemu članstvu. V vseh partijskih organizacijah morajo biti postavljeni tovariši, ki bodo odgovorni za knjige in njihovo smotrno uporabo. In ta odgovornost ne sme biti nič manjša od odgovornosti, ki jo ima partizan v pogledu svoje puške in svoje strojnice. Tak odnos do knjige je eden od pogojev, ki nam bodo omogočili, da bomo naš novi partijski kader oborožili z mogočnim orožjem marksizma-leninizma. Boris Ziherl. Ponatisnjeno iz "Ljudske Pravice", glasilo Komunistične Stranke Slovenije, ured. VABILO NA ZABAVO Val D'Or — Društvo "Jugoslovanske Sestre" priredi dne 11 februarja "Maškera-dni večer", v Ukrajinski dvorani na 3th Ave. Vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in ostale Slovane, da nas obiščete v čim večjem številu. Pričetek maškerade ie ob 8 uri zvečer, čisti dobiček je namenien za otroke v stari domovini. Kdor želi dobro zabavo m obenem ples naj se udeleži te prireditve in s tem pomaga sirotam v domovini. Vstopnina je prostovoljna. T. Lovšin, tajnica. Druga tablica kampanje Edinosti Mesto: Kvote Narejeno nove fond nove obnove fond Windsor 10 $350.00 4 3 $572.00 Vancouver 5 300.00 6 2 415.51 Noranda 2 70.00 2 4 71.00 Timmins 5 200.00 10 16 192.00 Sudbury 5 200.00 1 2 117.00 Toronto 5 200.00 2 3 137.00 Kirkland Lake 10 100.00 5 32 20.00 Port Arthur 5 200.00 — 1 29.10 Calgary 2 70.00 4 3 12.50 St. Catharines 10 200.00 7 6 -- Geraldton — 100.00 1 2 -- Mont. Park 2 70.00 — — -- Val D'Or 5 70.00 3 — -- Montreal 5 70.00 2 — --• Nanaimo 2 25.00 — — -- Hamilton 2 25.00 4 2 -- Oshawa — 25.00 — — ¡ Razno Kanada 10 100.00 6 7 Trieste ali Trst? U.S.A. 1.00 Skupaj 85 $2.400.00 62 87 $1,567.11 Windsor na prvem mestu WINDSOR, VANCOUVER IN NORANDA IZPOLNILI DOLOČENO KVOTO. TIMMINS, SUDBURY IN TORONTO BLIZU IZPOLNJENJA KVOTE. IZ DRUGIH NASELBIN TUDI DOBRA POROČILA O USPEHU KAMPANJE. Kakor smo zadnjič ome- kvote in za nove naročnine. nili skupni seznam dosedanjega rezultata kampanje Edinosti, je znatno izpreme-nil položaj posameznih naselbin. Na prvo mesto se je postavil "starec" Windsor in pravi: "Le poskusite srečo v dvoboju." Za njim kot tudi v prejšnih kampanjah četudi bolj molčeče, a vendar tako sigurno stopa naš Vancouver. Odkar so vsta-novili Mladinski Odsek Zveze, kateri šteje prav lepo število mladih aktivistov na polju prireditev iger, predstav itd., celotno društveno življenje je dobilo veliko okrepčilo. Toda trdna korenina Timmins, se neda kar tako z lahka. Njihovi "lovci", ki so skoro vedno med prvimi za napredne in narodne stvari, zatem pa dva odseka Vzajemne Podporne Zveze Bled in Zveze Kanadskih Slovencev, zaeno z dva mladinska tamburaška zbora — je res trdna korenina pri vsakem naprednem delu, tako tudi z,a list Edinost. četudi niso na prvem mestu, tajnica kampanje Margareta Slak pravi: "Pošiljam ček $224.00 na račun KRAU PETER SE SMEŠI Toronto — Pod zgornjim naslovom in da je čudež temvečji, "Globe and Mail' znani reakcionarni časopis finančnega trusta, kritizira kralja Petra zaradi njegovega upornega stališča udati se sporazumu maršala Tita in šubašiča. Ta članek je izšel na uvodni strani z dne 26 januarja in med drugim posnema besede premiera Churchilla, ko je dejal: "M.aršal Tito je popolni gospodar Jugoslavije." V daljši razlagi kritizira-joč kralja Petra, med drugim pravi: Kralj Peter se je u-dal rajši vplivu preživele reakcije in odklonil odobriti sporazum med maršalom Titom in šubašičem, katerega ste odobrili tudi Vel. Britanija in Sovjetska Unija, kot izvedljiva možnost glede poravnanja notranjega spora do plebescitnih volitev. Dogodki bodo prehiteli mladega mornarha, pravi ta časopis in ni dvoma, da maršal Tito sestavi vlado, ki bo res odgovarjala tako želji kakor tudi potrebi jugoslovanskih ljudstev. To pa še ni vse!" Naši roj,a ki v Norandi, so se tudi po-žurili in izpolnili določeno kvoto. Rojak Modic, kateri se včasih oglasi z prav lepim dopisom malo ne telegrafič-no je skoraj poslal nadaljno denarno nakaznico za prodane Kolendarje in nove naročnine. Res vse hvalevredno delo! Toronto in Sudbury sta prekoračila polovico kvote, drugo polovico pa najbrž prekoračita v naslednjih par tednih. Tako tudi Calgary, Port Arthur, St. Catharines, Montreal, Hamilton in po drugih naselbinah. Rezultat za prvi mesec je prav dober. Izpolnili smo več kot polovico kvote za tiskovni sklad in tudi novih naročnin. Posebno pa v ponovnih naročninah se je izkazal Kirk-land Lake, kateri najbrž da ima kvoto izpolnjeno po zatrdilu rojaka Joe Piškur. Ako bo vsaka naselbina izpolnila določeno kvoto, za kar se bo tudi vsaka potrudila vsaj tako je naše upanje, tedaj bo res zasigurana trdna podlaga Edinosti. Požurimo prihodnji mesec in pospešimo celotno aktivnost za dober uspeh kampanje. Sledimo primer Wind-sorja, Vancouverja in Nora-nde. Upravništvo Edinosti. (Iz 2 strani) Tirolah, katerih trpljenje je zaskelelo dušo angleških turistov, so se tolažili v zavesti, da še veliko slabše prede ubogim Slovencem v Pri-morju in Trstu. Italijanska oblast vzlic temu v dvajsetih letih ni mogla ustvariti naravnega poviška italijanske proporcionalnosti v Trstu; in danes posekajo primorski Slovenci v svojem junaštvu in udanosti vse druge jugoslovanske partizane. Italijanska aneksija Trsta ni bila samo velika narodna krivica; prinesla je Trstu tudi gaspodarski razpad. Pravzaprav najbolj navdušeni zagovorniki te priklopi-tve so bili trgovci iz Genove in Benetk, ki so na račun uničenja Trsta upali prilastiti se nemške in srednjeevropske trgovine. (Na isti način so po priklopitvi tržaški trgovci financirali kampanjo za osvojitev Reke, da bi jo v korist svoje trgovine gospodarsko upropastili.) Trst nima za Italijo nika-kega ekonomskega pomena; ne glede na njegov narodnostni sestav, spada po zemljepisu centralni Evropi. Posest Trsta je torej podelila Italiji imperialistične smernice napram centralni Evropi. Italijanske smernice so bile že spočetka Jugoslaviji sovražne in take bodo ostale, dokler ostane Trst v laških rokah: kajti kdor ima oblast nad Trstom, mora iskati oblasti tudi nad njegovim zaledjem. Ogrska in Avstrija sta obe iskali izhod skozi Trst in ta izhod je bil odvisen od italijanske naklonjenosti. Da sta jo u-živali, sta obe morali deliti si italijansko sovraštvo napram Jugoslaviji in tako nasprotovali vsakemu načrtu za kooperacijo v centralni Evropi. Trst je bil pravzaprav glavni steber "rimskih protokolov" — revizijskega fašističnega bloka Avstrije, Ogrske in Italije; in ta blok se bo moral oživeti, če osta ne Trst v italijanskih rokah če bi Trst in Primorje bila vrnjena v jugoslovanske roke, bi to pomenilo popravek najhujše narodne krivice, ki jo je zakrivila mirovna izravnava leta 1919. In še več, Trstu bi na ta način bil odvzet njegov imperialistični značaj. Jugoslaviji pa bi ne dajal nekega umetnega srednjeevropejskega karakterja, kajti Jugoslavija že pripada v centralno Evropo. To bi dalo Jugoslaviji njen naraven izhod in ji nudilo nekaj obstoječe kapitalne opreme, glede katere se vsi strinjajo, da jo Jugoslavija potrebuje (kar se tiče pristanišč), Italija pa ne. Tako bi tudi čehoslovaški izhod na Jadran bil v prijateljskih slovanskih rokah Iz Urada Veča Kanadskih Južnih Slovanov VANCOUVER POSLAL TISOČ DOLARJEV ZA UPRAVNI FOND VEČA Toronto — Urad Veča Kanadskih Južnih Slovanov za Pomoč Svobodni Jugoslaviji, je prejel iz Vancouverja vsoto od tisoč dolarjev, za upravni fond Veča. Omenjena vsota je zbrana in poslana po lokalnem odboru Veča v Vancouver-ju. Izvršni Odbor čestita in se zahvaljuje bratom in sestram v Vancouverju na vzornem delu. Naš narod v Vancouverju in B.C. je bil vedno prvi na delu za napredno in narodno stvar, pa je tudi to pot pokazal vzoren primer požrtvovalnosti in razumevanja in nadejamo in s tem bi prešel čehoslovaški trgovski promet iz Hamburga, kar bi bilo v dobrobit vseh. Predvsem pa bi Avstrija in Ogrska bili primorani, radi njune zavisnosti od Trsta, kooperirati z njunimi slovanskimi sosedi, mesto da jim nasprotujeta. Z drugimi besedami povedano, Trst bi postal temeljni kamen sdernjeevrop-ske gospodarske enotnosti, ki bi več ne slonela na nemški nadvladi, temveč na skupni enakopravnosti in demokraciji. Trst bi postal prosta luka, toda nesmiselno bi bilo ponoviti poizkus Gdan-skega in ga napraviti za "prosto mesto"; to bi samo privabilo priliko za vzbruh nove italijanske agresije. Trst mora biti .ali italijanski ali jugoslovanski; tretje izbere ni. se, da se naš narod ostalih naselbin ugleda v primer bratov in sester v Vancouverju, ter omogoči da bode kampanja Veča za pet tisoč dolarjev upravnega fonda ne samo izpolnjena, ampak prekoračena. Zatoraj bratom in sestram v Vancouverju še enkrat topla hvala, a na ostali naš narod širom dežele, na vse ljubitelje svobode in demokracije apeliramo da pomagajo mestnim odborom za boljši uspeh v kampanji zbrati pet tisoč dolarjev upravnega fonda Veča Kanadskih Južnih Slovanov. Tajnik Veča. APEL LOKALNEGA ODRORA JUŽNIH SLOVANOV VTORONTO Toronto — Tem potom a-peliramo na vse one Slovenske, Hrvatske in Srbske rojake kateri želijo, so obljubili in zapisali gotovo vsoto za pomoč našim bratom in sestram v starem kraju, ali niso do sedaj še to izpolnili, da to, ako želijo, čim prej izpolnijo. Mi mislimo bratje, da je vam vsem znano, da je Glavni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov sklenil izdati spominsko knjigo v kateri bodo vpisana vsa imena organizacij in posameznikov, kateri so doprinesli in prispevali tudi najmanjšo vsoto za pomoč našem narodu v starem kraju. Ma- terijal in podatki za knjigo se že zbirajo in pripravlja za tiskanje. To pomeni, da, ako želite, čimprej izpolnite svojo obveznost. Vsi oni kateri so obljubili že, in tudi oni kateri se niso in želijo prispevat za pomoč, ako v najdaljšem času dveh tednov ne izpolnijo svoje obveznosti, naj ne dolže nikogar, če ne bode njih ime zapisano v knjigi. Prosimo naj vsaki to upošteva ! Lokalni Odbor Kanadskih južnih Slovanov. V gotovih krogih se je razpravljalo o predlogu, ki predvideva zopetno avstrijsko oblast nad Trstom. To popolnoma prezira vso stvarnost, kajti pod nemško (avstrijsko) oblast bi bil izpostavljen fantastičen koridor, v katerem bi bili naseljeni izključno le Slovenci, naši udani zavezniki. V vsaki drugi deželi (razen na Angleškem) bi se splačalo omeniti, da je bila Italija naša sovražnica malone do trenutka njenega popolnega poraza ter da nobena druga država ni prekosila Jugoslavije v njenem doprinosu za zavezniško stvar. Toda v Angliji se to šteje raj-še proti Jugoslovanom; angleške simpatije — vedno proitalijanske — bodo zagovarjale stališče, da mora Italija nekaj več pridobiti, kajti Italija je navadno v vojski vedno premagana in se vedno opomore le v času miru, sedaj pa je bila bolj premagana kot* kdaj prej. Odločilni faktor pri tržaškem vprašanju je — da govorimo resno — značaj an-glo-sovjetske zveze, če se dozdeva, da Anglija in Rusija ostaneta zaveznici le, če sta strogo ločeni ena od druge, tedaj se mora Evropa porazdeliti: centralna in vzhodna Evropa Rusiji, Sredozemlje Angliji. Ruski vpliv bi tedaj moral biti izključen s Sredozemlja in Italija se mora povezati na angleško stran s tem, ida obdrži Trst. Toda tudi to bi ne doseglo objektivnega namena, kajti Anglija bi se s tem izrekla, da podpira — v konfliktu z Rusijo — obnovitev italijanskega impe-rijalizma v centralni Evropi. Toda če se priznava, da se Anglija in Rusija lahko zbližati na način, da skušate prakticirati kooperacijo od dne do dne, tedaj zamore Trst postati osredočena točka njunega tovarištva. Tu se zamorata srečati slovanski svet in svet zapadnih demokracij ter se spojiti. Ob kratkem poved,amo, več zaupanja lahko imamo v bodočnost anglo-sovjetske zaveze, ko se navadimo misliti o Trstu kot TRST in ne kot TRIESTE. SANS. Iz francoščine prevedla K. N. Tudi moreno je ogledoval duhovnika. Na lepem se je zdrznil. Saj to je bil oče, ki je krstil njegovo mlajšo sestrico in dal njegovemu očetu poslednje olje na smrtni postelji. Sveta jeza ga je prevzela ob misli, da mu ne more pomagati; nehote je stisnil pesti, čeprav so ga hvalili kot hrabrega in pogumnega, ni mogel nikoli v teh dolgih mesecih vojne mirno gledati, kako mučijo in trpinčijo nedolžne, ki se ne morejo braniti. Orana se je ob^pogledu na sirote in duhovnika zgrozila. Moreno jo je podprl, kolikor je mogel, gladil jo je po roki, skušajoč ublažiti mučni spomin na njun prvi poljub in ji pomagati, da preboli še to poslednjo preizkušnjo. j Tedaj se je duhovnik obrnil k množici mladih parov, dvignil roke proti nebu, naredil znamenje križa in dejal: "Naj vas Bog blagoslovi, otroci! Pojdite, zdaj ste za večno zvezani pred Bogom!" Nato so ga odpeljali dalje. "Hej, ljudje božji, ali bo kaj ali nič?" se je tedaj oglasil nekdo iz množice. "če bomo tako po polževo napredovali, bomo še slavnostno večerjo zamudili!" "Saj res, čas hiti," je vzkliknil Vincent in stopil s Frasquito pred poročni oder. Moreno in Orana sta izrabila ugodni trenutek in se izmuznila iz množice. VIII KONCERT IN IGRA V KIRKLAND LAKE Tem potom naznanjamo vsem Slovencem in Slovenkam, ter ostalim Slovanom v tej naselbini in okolici, da priredi slovensko pevsko dramatsko društvo "Triglav", Koncert z igro pod imenom: "Ne kliči vraga", v nedeljo dne 11 februarja v Ukrajinskem delavskem Domu. Pričetek točno ob 8 uri zvečer. Pričakujemo da bo ta prireditev, kar najboljše obiskana, kajti podan bo program, ki bo v resnici bogat in lep. Nastopili bodo naši slovenski pevci in pevke, "Tri-glavčani" z raznovrstnimi pesemskimi točkami in pa še posebno vas bodo zadovoljili igralci z šaljivo igro, katera že po imenu, "Ne kliči vraga" pocmeni, kaj prav zaprav boste lahko videli na odru. Naj še omenim glede kampanje Edinosti in sicer na Chaput Hughes, kjer so šli meni kakor tudi Tončki Lavrič zelo na roko ko sva obiskala naše rojake radi kampanje. Tem potom se vsem zahvaljujem in obenem priporočam, da še za naprej podpirate list Edinost, ker je prvi slovenski list v Kanadi. Tukaj se je ponesrečil v Kirkland Lake rudniku, rojak Viktor Vesel iz Chaput Hughes. Odtrgala se je skala kamenja v rudniku in mu zlomila nogo. Omenjeni se nahaja v tukajšni Kirkland Lake bolnišnici in priporočam, da ga obiščete ob priliki in priložnosti. Pozidrav vsem rojakom in čitateljem Edinosti širom Kanade, kakor tudi uredništvu tega lista. Na svidenje v nedeljo dne 11 februarja v Ukrajinskem delavskem domu, 23 Huidson Ave. Joe Makše. Kakšnih dvajset korakov od ljudi se je rzvil Orani vzdih olajšanja iz prsi. "Uf! Vendar že! Mislila sem že, da ne bo še konca tega obreda!" "Da, d,a, nekoliko se je zavleklo". "Tukajšnje navade so res čudne!" "Nekoliko že!" "In tisti zoprni uradnik, ki ni nehal s svojim tve-zenjem!" "Slabo vzgojen je in surov." "Res. Toda ali ni bilo videti, kakor da bi nekaj sumil?" "Težko. Prebedast je za to." Kljub svoji poslednji trditvi se je Moreno zamislil. "Juti boste morali biti na varnem senora," je dejal po kratkem premisleku. "Prej ne bom miren, dokler ne bom vedel, da ste med svojimi, na poslaništvu." "Oh, senor, če se vam bo to posrečilo, vam bom večno hvaležna." "Ne, ne," se je branil, "nočem, da bi mi bili hvaležni. Storil sem samo svojo dolžnost." Sam si ni znal razložiti, zakaj se je tako živo potegnil zanjo, medtem ko ga ni usoda drugih, prav tako nesrečnih žensk, prav nič zanimala. Še zmerom je držal v roki Oranine listine, že jih ji je hotel vrniti, toda na lepem se je premislil: "Bolje je, da obdržim jaz te poročne listine, če bi jih namreč dobili v vaši ročni torbici, bi vedeli, da ste postali Španka, in to vam bi. prej škodovalo kakor vas varovalo pred novimi sitnostmi." "Mislim, da imate prav. Sicer bom pa skušala pozabiti na najin smešni zakon." "Nisem vas mogel rešiti drugače," je zašepetal. "O, saj vem. Vse se je, hvala Bogu, sijajno končalo!" V njenih besedah je zavzenela tolikšna hvaležnost da je Moreno začudeno pogledal njene velike, iskreče se sinje oči. Nato je počasi dejal: "Res, vse to je prišlo tako nenadno. Najbolj čudno je pa to, da se celo poroke nisem ustrašil. Nikoli poprej namreč nisem mislil tako daleč." "Oh, takšna poroka! Saj nič ne pomeni," je ugovarjala. "Toda vseeno je velavna, draga moja," je popravil mladi letalec. "Midva sva zdaj zares mož in žena." "že mogoče, toda najbolje je, da na to oba lepo pozabiva." Ni odgovoril na njene besede, toda zdelo se je. kakor da nekaj napeto premišljuje. Naposled je dejal: "V tem primeru je bolje, da na poslaništvu o vsem tem popolnoma molčite, če bi vas pa kaj izpraševali in bi se utegnili zaplesti v protislovja potem povejte vse po pravici. . . Morda vam bo moje ime koristilo, da boste prej na varnem." "Vse je mogoče. Ravnala se bom po vaSem nasvetu. Zelo dobri ste z menoj." Pogledal jo je. Mladi ženi se je zazdelo, da je gan-j jen. Njegova lepa moška roka z negovanimi nohti jo je pogladila po licu in njigove ustnice so zašepetale: "Pogumna mala ženica! škoda, Orana, da sva se srečala tako mimogrede. Res škoda, da vam ne morem pomagati, še jutri in še pozneje, vse dotlej, dokler ne boste čisto na varnem." "Storili ste zame vse, kar ste mogli," je odgovorila ganjena in nekoliko zmedena zaradi njegovega plašnega ljubkovanja, posebno pa, ker jo je imenoval po krstnem imenu. Ne da bi opazil njeno zadrego, je oklevaje dejal: "Moram se vam oprostiti, senora. . . Ni dolgo tega, ko sem. . ." "Kaj ste ?" "Moral sem vas nekoliko krepko objeti in poljubiti. . ." Namršila je obrvi. "Oh, saj sem vse prav dobro razumela. Prav toliko vam je bilo do tega poljuba, kakor meni. . . Morali ste pač to storiti. . . " "Hm. . ." je začel. "Jaz. . Ni dokončal, kajti zazdelo se mu je, da njegova tovarišica najbrže ne bi razumela tega, kar ji je pravkar hotel povedati. (Nadaljevanje prihodnjič) VAŽNO ZA TORONTO Daje se na znanje članom pevskega zbora "Zvon", da se je dobilo nove prostore za pevske vaje. Radi tega se naproša vse člane pevce, da se zagotovo udeleže vaje v soboto večer dne 2 februarja v dosedanjih prostorih pri rojaku M. Muhviču, da se o tem skupno pogovorimo. Tajnik. VABILO NA VEČERNO ZABAVO Hamilton — Vabimo vse Slovane od blizu in daleč na pustno zabavo, katero priredi odsek "Planina" št. 13 V.P.Z. Bled, dne 10 februarja na farmi pri znanem rojaku John Bartel na Bar-ton St., da se iste v čim večjem številu udeleže. Zabave bode dovolj za vse. Pričetek ob 7 uri z ečer. Vljudno vabi Odbor.