Obisk v zagorskih katakombah Vsa papirna teorija ne more odtehtati enega samega resničnega doživetja. Zato mora pred vsem učiteljstvo, ki mu je bolj kot kakemu drugemu stanu potrebna široka razgJedanost, izkoristiti vsako priliko, da zajame ob živem vrelu življenja. Taka prilika se je nudila pretekli torek dobri desetorici upraviteljev litijskega sreza, ki so na Ijubeznivo povabilo ravnatelja TPD inž. g. Vitolda Biskupskega prihiteli z jutranjim vlakom pod vodstvom predsednika litijskega učiteljskega društva JUU Jožeta Zupančiča, da si ogledajo zagorski rudnik. Skoro dve uri je trajalo uvodno prcdavanje ravnatelja Biskupskega, ki je znan in uvaževan znanstvenik na rudarskem področju, posebej pa še radi njegove zbirke rudnin, kakršne nima noben privatnik \ naši državi in je nepreplačljiva. Pogled nanjo mora zadiviti tudi lajika. Iz omenjenega predavanja naj omenim le najbolj otipljive zanimivosti. Zasavje v ožjem smislu tvori tipičen prehod med alpskim in ravninskim svetom ter je produkt stičišč dveh ogromnih pritiskov Dinarske in Alpsko gmote, ki sta se na področju nagubali, mnogotero prelomili ter ostavili vsej pokrajini s\oj tipičen obraz. Panonsko morje je tu glodalo svoja obrežja, po njegovem prelivu pa je ostavilo sledove rastlinstva in živalstva v glini in škriljevcu, ki je sčasoma prekrll osušeno morsko dno. Radi premikanja gmote so nastale tri velike razpoke, ki jih lahko zasledujemo na podlagi vrste toplih vrelcev v smeri Ljubljana—Zagorje (Moravče, Izlake, Toplice pri Zagorju, Čatež, Sv. Helena pri Somboru, Krapina), dalje proti Celju (Rimske Toplice, Laško) in proti Dolenjskem (Šmarjeta, Dolenjske Toplice). Vse te linije so obenem tudi na področju seizmičnih pojavov, katerih epicenter je pri Cerkljah. Prav zanimiva je bogata flora. Tu najdemo poleg čisto alpskih rastlin tudi ravninske, samo da so se sčasoma prilagodile. Tako najdemo rododendron skoro čisto ob Savi, je pa višji, dolgolisten ter obledele rdeče barve. V Šklendrovcu nad Zagorjem pa cvrči v polctni vročini skržat, ki je sicer doma ob morju — samo en primer iz bogate favne. Številna najdišča rud antimona, svinca in živega srebra samo zaokrožujejo to pestro sliko. V mlajši formaciji pa je črni dijamant — premog. G. ravnatelj je na podlagi raznih načrtov obrazložil položaj premogovih skladov ter način izkoriščanja. Zagorski rudnik se deli na dva obrata in sicer Kisovec in Kotredež. v prvem je premog skoro docela izčrpan. Kotredežu pa se obeta v nekoliko letih še prav lepa bodočno-st. Tu se namreč nahaja prvovrsten premog takozvan »Augenkohle«. Ugotovili so 20 do 25 metrov debele sklade. Svoje čase so izpraznjenim slojem razstrelili podpore, strop se je sesedel, kar je sčasoma povzročilo razne zemeljske spremembe. Danes izpraznjene sloje zasipavajo z naplavljanjem zdrobljenega gramoza s pomočjo vodnega pritiska. Ta voda odteka v podzemske bazene, odkoder jo črpajo sesalke na dan. Mnogo stroškov povročajo juvenilne podzemske vode. to so izdanjske vode, ki še niso videle dneva, a neprestano silijo kvišku. Mestoma Ieže sloji 200 in več metrov pod morsko gladino. Največja ugotovljena ležišča premoga v Kotredeškem rovu pa segajo v globino 440 metrov. Tu predstavljajo posebno opasnost treskavi plini, a tudi sam metan povzroča s premogovim prahom pomešan silne eksplozije. V omenjenem rovu je tudi vroč izvir 33 stopinj, ki je bojda zdravilen posebno za oči. Po ogledu edinstvene zbirke, ki je poseben ponos 'g. ravnatelja sta fdva vozova odpeljala udeležence v Kisovški rov. Vodil jih je obratovodja inž. g. Zeleznik Jože. Treba se je bilo vreči v knapovske oblcke in to vam jo bil pogled za bogove: v onegavih hlačah in škornjih in čudovitih pokrivalih — smo se seveda fotografirali. Iz globine 123 metrov, kamor nas je nekoliko hudomušni g. obratovodja peljal po silno ozkih in strmih lestvah — do prvega horizonta v globino 86 metrov nas je nesel lift — smo se vrnili na dan bledi, umazani, prepolni pa nepozabnih vtisov. Doživeli smo približno sliko delovnega dne, bolje noči — našega knapa, ki se ao pasu gol upira v sveder na stisnjeni zrak, udriha s »piko« predse v črno steno, potiska pred seboj težki »hunt« in si v potu, v vlažnem in težkem ozračju, vedno v mrtvaško srajco oblečen, stisnjenih usten služi svoj trdi kruh. Na skupnem kosilu v rudniški restavraciji, ki se ga jc poleg ravnatelja in kisovškega obrato\odje udeležil tudi bbratovodja Kotedeškega rova inž. g. Mastnak. je bilo izmcnjanih več napitnic. Ravnatelj je posebej poudaril pomen učitelja za narodno prosveto in vzgojo značajev na podlagi praktičnega izpopolnjevanja, h koncu pa je obljubil nadaljnjo naklonjenost. Po prisrčnem razmenku in toplem slovesu so se udeleženci odpeljali na svoja mesta. Naj na tem mestu še enkrat izrečemo iskreno zahvalo ravnatelju rudniškega obrata inž. g. Vitoldu Biskupskemu za nepričakovano ljubezniv sprejem in nepozabne vtise, ki smo iih bili po njegovi naklonjenosti deležni. Srečno! —mi—