VILKO MAZI: Delo na gluhonemnici. Ko sem predlansko jesen nastopil svojo prvo službo na ljublianski gkhonemnici, sem mahoma stal pred velik'o Ufi.an.ko. Odpri se mi je čisto nov svet. Tujec sem bil, kamorkoli sem stopil, kakonkoli sem se okrenil. Zaman sem tiPal po svojih izkušnjah z ljudske šole. ob labeni nisem našel opore. Pnhajali so srojenci v spremstvu staršev. Nekateri so se dabrodušno smejiljali in pozdravljali znane obraze učite'iev. Podajali so jim roke in jim odgovar)aH na to ali ono vprašanje z več ali manj fazločnimi besedami.. To so bili gojenci, *>i so že poiznali zavod. Večina pa se jib lev stiskala k materam in očetom. plašne ?°i so nezaupno buljile iz,pod čela in šlo o01 !e samo na jok. To so bili novinci. ^tarši so dajali potrebne podatke. ki jih 'e bilo treba v,pisati na posebne pole. za!"e'a se je inteligenčna prdzkušnja otroka n zdravniški pregled. Naposled je dobil navinec. ki je pokazal svojo zrelost za zavod, listek s svojim imenom in je stopil v bivabiico. kjer ga je z radovednimi pogledi sprejda gruča starejših gojencev S ipomočjp svojeea »mednarodnega Jezika« so nekaten takoj navezali nove prliateljske stike in jim še mar ni bilo za slovo od staršev, druigi ,pa so začeli tuliti v drvjem joku in samo iskali prilike, da bi jo mogli odkujiti za odišlimi svojd. Noben božljaj ni zalegd, nobena igraCa, še jed jim ie bi!a zopoia. samo nepotolažljivo domotožje. Par dni kasneje pa so se posušile §e te trdovratne solze in začele so se prve priprave za pouk. Bilo je skoro samo igranje. ki pa je že smotreno merilo k svojemu cilju. Začela se je vzbuiati pozoniost. prišle so prve vaje pravilnega dilianja. ipotrebnih gibov, vse tako čtlskretno. da otrok niti za trenotek ni obiutil puščobe šolskih sten. Tako so se tudi igraje razvili prvi zavedni glasovi iji tako so se odprla vrata, ki so bila zaipečatena s sedinimi pečati sedem dolgih let. S tem se je začel polagati temel] vcličastni zgradbi človeškega Kovora. glas h glasu — opeka k opeki. Ko sem videl ta globoki temelj. ko sem videl. koliko samozatajevanja daruje pri tem prvem delu učitelj in koliko tru- da je treba učencu in sem pomi&lil. kako visoko bo treba graditi do^podstrešja te palače. koliko težkih ur b'o za zidarjamojstra in zidarja-učenca. predno se bo zasvetil pisani mlajček na. slemenu. mi je postajalo tesno in prišli so trenotki. ko sem se že odločil. da povežem culo in jo niahnem nazaj na ljudsko šolo. Gnaio me ie tja. kjer je ta palača govora že zgrajena in io ie treba samo še ometati in cnremiti. I^ogrešal sem časov. ko seni stavil malemu učencu vprašania in sem lakoi dobil odgovor. ko mi je on razodel svojo misel in sem mu jo mogel gladko razložiti. In ko ie bilo v meni največ obiupa ter ie bila cula že napol povezana. je prišla mahcina čudna rešitev in navdale so me vse druge misli. ki so mi bile vsedotle; tuje. kakor da sem bfbdil po temi in puščavi. Bilo je to takrat, ko so se začdJ malim zidarčkom svetlikati prvi pojmi. Koilika spreinemba pri njih in pri meni! Njim je prihajalo v zavest. da ima giljan]e govonl vse višji in kotistnejši pomen nego samo prazno obdelavanie zraka. Jeli _so zaznavati, da se .Hm začenja o^dkrivati skrivnost gibanja ustnic polnočutnih Ijudi 111 vsak dan jim je bilo večje hrepcnenje. da bi kmalu mogli do dna te skrivnosti. _Z bornimi kretnjami so skimavali ob tem ali onem predmetu, naj jim povem njegovo ime, njegovo lastnost !n opravilo. In ko sem jirn dal razumeti. da bodo vse to doznali ob svojem času. ni bilo na njih obrazih obupa, ampak se ]e razodevala pravcata volja tekmovan.a, kdo bo iprej dosegel vdiki cilj. ki mu ga je kazila medla slutnja. Meni 'pa se ie razodcvalc vzvišeno delo človečanstva. S_util sem veliko nalogo, ki ie prlpela name prve niike do svojih dalinih koncev. občutil sem krasno zavest. da boin stad nekoč pred temi palačami v blagodejnih misliii. da je vse moje. kar se ponosno dviga v višine, boj&stvo duha, ki mu je Rothschild komaj pohleven bajtar... In razvezai sem culo in vse težke misli so se razpršile. S slehernim dnem je rastel moj DOjoim. se je kreipila moja volja in danes so nii daljne misli. da bi me še kdai vleklo nazaj za kateder ljudske šole. Ni lahko to delo. ali lepo je in vzvišeno; vredno človeka. ki ga zanima skrivnostno snovanje duše od nienih prvili dihov do njenih daljnih smotrov. Nikk>er bi ne mogel najti hvaležnejše psihološke delavnice. nego je gluhonemnica. Daiies iščem odgovorov na vprašanja, ki bi me sicer nikdar ne zanimala in ko so vendar vredna mislečega človeka. Z vse diugega vidika se mi prikazuie človeško deianjc in nehanje, nailepši pogled pa se rni odipira v tisto največje čudo. mimo katerega roinajo neskončne procesiie z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi — v čudo* govora. Ne poznam trenotka, ko bi lnogel tožiti o dolRočasju. čim tišia samota me obdaja, tem bogatejše so mi misili — v človeku se nii razodeva človek... Vsa ta tajnostna vrata mi ie odprlo deio na gluhonemnici. Debele kniige govore že o tem delu, še debelejše bodo .govorile. zakaj iz ene usjanke se rodi sto novih in nikoli jim ne bo konca... Napisal seni te skope vrste predvsem cnim t.varišem. ki se misli.jo s prihodnjim šolskim letom posvetiti našemu poklicu. Kdor čuti resno voljo. kdor se ne straši velikega. toda hvaiežneea dela 'naši bivši gojenci nas nikdar .ne pozabijo. temveč n.as ob sleherni priliki radi obiščejo), naj se oglasi. Vse podroibnosti mu bo radevolje obrazložil ravnatelj. Opozoiim samo na ugodnost znatno skrajšane službene dobe in na mirno strokovno delo. ki ga ne more greniti nobena birokraiska muha. Rok za vlaganje prošeni poteče 15. julija (glej raz;pis v Ur. Listu št. 63 z dne 10. junija t. 1.).