Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 32.	V Ljubljani, dne 20. novembra 1925.	VIL leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40’— Polletna naročnina . . . . „	20’—
četrtletna naročnina.....10’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. = ■■	Oglasi po ceniku. ■■ - -. ■ =
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Naš položaj.
Dosta je torne vremena, što neprestano istu tužaljku pjevamo, a žalosna je okolnost, što se to mora da zbiva u oslobodjenoj, ujedinjenoj i velikoj našoj državi.
Nije nam bilo lako pod tudjinom, kada smo onako naciionalno svjesno osjećali i radili, te smo zato bili preterirani, premještani, zapostavljeni i izvrgnuti materijalnom stradanju.
Sada, kada smo se teškom mukom i skupo plaćenim žrtvama otresli tudjinske najezde, sada na žalost moramo da vičemto i vapimo mi drž. činovnici počam od našeg ujedinjenja za poboljšanjem našeg jadnog stanja.
Mi znamo, da su rat i poratne prilike poremetile i te kako naše ekonomske i socijalne prilike. To nije samo kod nas slučaj nego i u najvećim državama svijeta kao u Engleskoj, Americi itd. čak i u državama, koje nijesu bile nikako pogodjene svjetskim ratom. No znamo i to, da mi drž. činovnici u našoj državi ne bi morali baš uvijek sad više sad manje da trpimo.
Znamo, da je nemoguće prema svagdanjoj fluktuaciji vrijednosti našega dinara, kao i prema promjenama cijena najnužnijih živežnih namirnica po cijeloj našoj državi, jednako pravično i neprestano mijenjati naše prinadležnosti, ali ako uvažimo, da jedna po-bijedjena Austrija, jedna Madjarska može da nadje načina i puta kraj svog strahovito velikog broja činovništva iz bivših a sada ot-pialih pokrajina, da plaća svoje činovništvo čovjeka dostojno, onda nam se otvara veliko pitanje, zašto to kod nas nije moguće?
Zar nije moguće, da ovo naše važno državno pitanje sredimo mi, koji smo po prirodi najbogatija država na Balkanu, a i med državama nasljednicama zauzimamo jedno od prvih mjesta, te je pred nama — što se jakosti valute tiče — samo Cehoslovačka? Zar to nije moguće bilo provesti bar od onoga vremena, od kada se vrijednost dinara gotovo potpuno ustalila, a to je preko 3 godine dana?
Austrija je uvela indeks skupoće, koji se mjesečno mijenja, druge države mijenjaju prinadležnosti činovnika češće pogotovo kod većih fluktuacija vlastite valute, daju svojim činovnicima pomoći u naravi bilo besplatno bilo uz daleko niže cijene nego što stoje ti predmeti u slobodnoj trgovini, (brašno, sukno itd.), samo kod nas od svega toga ništa nema!
Mi ne samo da ne dobivamo ovakove pomoći, već imamo na žalost i »odmoći«. Mi čekamo sada već preko 2 godine na onu razliku izmedju starih prinadležnosti i onih koje
nas idu po novom zakonu o činovnicima i služb, gradj. reda od 31. VII. 1923. god.
Kako to može i smije da bude? To se svi uzalud pitamo, dok jadnici 1 te kako sa ovom svoticom računamo, a ne dočekujemo nikada ništa do praznih i pustih obećanja!
Ne bi se mi za te svotice toliko otimali, da su naše prinadležnosti kako tako savre-mene. Kada znamo, da preko polovice činovništva (niže činovništvo te zvaničnici i slu-žitelji) imadu i akti su oženjeni tek oko 1000 Din mjesečne plaće, onda je jasno, da nam je svaka para dobro došla, a pogotovo, kada smo ju mukotrpno i teško već pred 2 godine zaslužili, a ide nas bezdvojbeno po jasnoj odredbi samog čin. zakona (čl. 249. zak. o čin. gradj. reda).
Kod nas se na činovničkim skupštinama stvaraju rezolucije, idu deputacije, angažiraju se nar. poslanici i ministri za tu zakonsku stvar no uspjeha na žalost nema te nema, jer nema para!
Istina je, da kod nas nisu još sredjene financijske prilike, ali ako. su oficiri i ministri mogli da dobiju prinadležnosti po novom zakonu za sve vrijeme od njegova stupanja u krepost, ma da su oni i do tog vremena bili u boljem položaju od nas, onda ne uvidja-mo, zašto i mi nijesmo već jedanput došli na red?
Kada se već kod nas sklapaju neki inve-sticijoni zajmovi zar bi bilo neumjesno, da se kojih 30—40 milijima dolara upotrebi za dug, koji država duguje vlastitim svojim činovnicima beskamatno već preko 2 godine dana. Mislim, da bi to časno i za državu bilo, a ni jedan nje i pametan porezovnik nebi tom postupku mogao da progovori.
Sjednica uprave Glavnog Saveza, koja je u augustu mjesecu u Beogradu odgodje-na na neizvjesno vrijeme, imala bi bezuvjetno, da se sazove ponovo za ovaj mjesec, kada će narodna skupština biti na okupu i da energično te posljed.ii put traži ispunjenje naših zakonskih zahtjeva!
Štetu, koju smo do sada imali, mi ćemo pregorjeti, ali u uvaženju naših zahtjeva vidjeti ćemo da nas vlada nije sasma zaboravila, da nam nije maćuha!
Sada baš pred zimu smo i onako najviše potrebni pomoći, pa bi trebalo jednom iskupiti obećanja svih dosadanjih vlada od 1923. do danas, pa da nam se dade, što je Božje i naše i da se doista već počne sa isplaćivanjem te razlike i to kako se obećavalo prvo ekonomski najslabijim t. j. služiteljima i zva-ničnicima, pa onda tek činovnicima počam od najniže kategorije i grupe, konačno do najviših, i to pod uvjetom, da tu razliku najkasnije do nove godine 1926. svi dobijemo,
jer je to odgadjanje već puno zla prouzrokovalo!
Mi ovaj put ponovo apeliramo na patriotizam i pravdoljubivost vlade, koja se je i do sada mogla osvjedočiti, koliki smo mi patriotizam i zatajen je zajedno sa našim nedužnim članovima naših obitelji dosada iskazivali, muku mučeći, trpeći i radeći u ovim teškim našim prilikama u opravdanoj nadi, da će nas naša vlada — zapravo — mati, —- a ne maćuha, — razumjeti.
Izdade li nas i sada naša nada, nikome od koristi neće biti, akoprem nama i opet od najveće štete, a sačuvao Bog nas, našu državu i naš narod od svega toga, jer svi mi predobro znamo, šta i koliko vrijedi ma i najsposobnije, ali nezadovoljno činovništvo!
(Zagr. N. Gl. št. 19.)
Patrijotska kretnja.
Pod tem naslovom beleži C. Gl. vest, ki je vredna, da se zabeleži.
Na skupščini Saveza drž. nameščencev za Bosno in Hercegovino v Sarajevu bilo je prebrano pismo odbora za spomenik kralja Petra v Sarajevu. V tem pismu apelira odbor za postavitev spomenika na državno urad-ništvo, naj prispeva po možnosti za spomenik Velikega kralja. Skupščina je poslušala z odobravanjem in tudi sklenila apel na vse državne nameščence v Bosni in Hercegovini.
Ker je pa upravičena bojazen, da bodo prispevki z ozirom na težavne gmotne razmere nameščenstva menj kot skromni in bi se potemtakem ne zamogla uresničiti želja odbora, pa tudi ne nameščenstva, ki bi žrtvovalo več, če bi le zamoglo, zato so sklenili, da pritisnejo na vse nameščenstvo s sledečim pozivom: »Vsi nameščenci se naj zavežejo, da poklonijo sedmi del dolžne razlike za čas od 1. oktobra 1923 pa do 30. aprila za postavitev spomenika.« — Navzoči skup-ščinarji so se takoj pismeno zavezali, da poklonijo to sedminko omenjenemu odboru. Tozadevno zavezo so izročili izplačilni blagajni. Članek skončuje:
Odbor misli, da je na ta način spomenik zasiguran in da pridobi mesto Sarajevo lepši okras, kakor vsako drugo mesto naše države.
„Razlike".
Beogradska »Pravda« poroča 7. novembra 1925 iz skupščine: Pred prehodom na dnevni red sporoča predsedstvo, da so predložili dr. Albert Bazala in drugovi resolucijo o izvršenju čl. 249. zakona o činovnicima gradj. reda in da zahtevajo, da se prizna predlogu nujnost. Ko so gg. ministri zavzeli svoja mesta, govoril je dr. Bazala in uteme-
Ijeval zahtevo, da se prizna predlogu nujnost. Čl. 249 pravi, da bodo prejemki regulirani z novim budžetom, pravice do novih prejemkov pa gredo od 1. oktobra 1923. Uradniki so dobili samo v januarju do marca malenkostne avanse, pravico do novih prejemkov pa imajo do 1. maja 1925. Vsled tega je država dolžna nameščencem izplačati za sedem mesecev po zakonu zajamčeno diferenco. Bazala poziva fin. mmisitra, da takoj izvrši čl. 249 uradn. zakona.
Gosp. fin. minister dr. Stojadinovič izjavlja v imenu vlade, »da prima hitnost predloga gg. Bazalc, što (kar) skupština jednoglasno usvaja i rcšava, da se ovaj predlog uputi fmansijskom odboru.«
Iz tega lakoničnega poročila sklepamo",., da je vsa zbornica glasovala za nujnost predloga, ki je sedaj romal v finančni odbor, kjer pa bo — upajmo — tudi mirno v Gospodu zaspal.___________________________________
Pogrebnine in pokojnine vdov.
V »Jutru« najdemo sledeči članek:
Država najslabša plačnica. Prejeli smo: V zadnjem času je prineslo dnevno časopisje razne dokaze za to malo častno lastnost naše uprava. Evo še en klasičen vzgled! Poznam dlržavno upokojenko vdovo, ki ji je mož umrl že leta 1919, pa še do danes ni prejela zakonite pogrebnine! Najprej so ji originalne listine zgubili, pred pol letom pa so salonsko »rešili«, da so ji pogrebnino' nakazali, toda izplačano bo dobila takrat, kadar bo budžet-na možnost! In tako še vedno čaka in čaka! (Menda »kada dojže natrak »Čača«. Op. ur.) Vprašamo, čemu nas učijo v šolah, da je zatiranje ubožcev, vdov in sirot vnebovpijoči greh?
K temu še navedemo: Vdova po v svetovni vojni padlem rezervnem častniku in profesorju je vložila septembra 1921 postavno opremljeno prošnjo za pogrebnino in pokojnino. Ker ni bilo po ponovnih intervencijah nobene rešitve, je vložila novo prošnjo, zopet popolnoma z novimi in postavnimi prilogami opremljeno v avgustu 1923. Preden pa je še ta prošnja došla na pravo mesto, je dobila nakazano akontacijo na pokojnino mesečnih 20 dinarjev od 1. avgusta 1922 dalje, ni se ji pa nakazala pogrebnina in je tudi od 1. oktobra 1920 do konca julija 1923 ostala brez pokojnine. Uboga je gotovo vsled pomanjkanja v popolnem obupu umrla 11. januarja 1925 in ni doživela rešitve svojih prošenj.
Drugi primer:
Umrl je 19. decembra 1924 naš član. Njegova 82 let stara sestra ga je dala pokopati, plačala pogrebne stroške in vložila opremljeno prošnjo za pogrebnino dne 29. decembra 1924. Ker ni dobila nobenega odgovora, je rešitev poganjala in dobila sledeči odgovor: »Ljubljana, dne 24. marca 1925. Spoštovana gospa! Na Vaše cenjeno pismo z dne 20. marca 1925 čast mi je Vam sporočiti, da se Vam enomesečni prejemki umrlega g. brata takoj nakažejo, čim odloči generalna direkcija državnega računovodstva, da pripada po členu 124 uradniškega zakona enomesečna posmrtna pokojnina ne le rodbini umrlega, ampak tudi drugim osebam. Za to pojasnilo je zaprosila delegacija s poročilom z dne 19. februarja 1925, št. A IV. 240 in upam, da v kratkem prejmem odločitev. Z najodličnejšim spoštovanjem vdani.« (Podpis nečitljiv.) Rešitve še vedno ni.
Takoj drugi dan 5. septembra 1925 pa je prineslo »Jutro« še sledeči pomirjevalni članek:
Važen odlok za upokojence. Generalna direkcija državnega računovodstva je izdala odlok, da za izdajanje nakazila za pokojnino
uradnikom ni treba čakati na sklep glavne kontrole, ako je že storjen kompleten sklep glede pravice do pokojnine in glede njene višine.
Ne moremo pa, ali bolj odkrito rečeno, ne smemo, pisati komentara o takem ravnanju z revnimi in — samo za državo — fizično in duševno izčrpanimi upokojenci odnosno njih pravnimi dediči, ampak prepuščamo to našim
—	aktivnim — in upokojenim 'tovarišem v ilustracijo in ravnanje. Pripomnimo le, da imamo prod seboj »ustavo«, v kateri stoji, da so vsi državljani SHS — enakopravni. Rav-notako pa nam je prišel po samem naključju v roke časopis izza časa groznega slučaja umrlega min. Draškoviča, ki takoj tretji dan poroča iz Beograda: »Ministrski svet je na svoji seji sklenil takoj izplačati vdovi umrlega min. Draškoviča izdatno podporo in ji določil
—	trikratno pokojnino.«
Iz bratske Hrvatske.
Občni zbor delegatov »Saveza javnih namještenika« v Zagrebu se je vršil 15. novembra 1925 v sejni dvorani mestne občine. Iz tajniškega poročila posnemamo poi N. 01. št. 21 najbolj aktualne točke:
Glavni napor organizacije je bil usmerjen na revizijo uradniškega zakona. Ker se 'to vprašanje vsled vodnih sprememb v vladi ni premaknilo z ■mrtve točke, stopili smo z jakimi političnimi klubi v stik in jih zavezali, da zastopajo naše koristi. Videti hočemo, če nam bo 'to kaj pomagalo.
Vprašanje izplačila razlik je eno najtežjih. Vsekako je država izplačala razlike onim, ki so ji po godu, t. j. gg. ministrom, konzularnim uradnikom, konzulom in častnikom; ostalim uradnikom je pa enostavno ne izplača. Ker smo opazili, da si merodajni vzlic vsem našim predstavkom še vedno tišee ušesa, zaprosili smo narodne poslance, da se potegnejo za naše pravice in da izneso v Narodni skupščini tozadevno in» terpelacijo. Če bode tudi ta korak brezuspešen, ne preostaja ničesar drugega, kakor tožiti; kajti imi smo upniki. Do tega sklepa smo bili prisiljeni, ker je nam vsem znano, kako se je vprav kukavičje izkazal v tem vprašanju naš Glavni Savez v Beogradu.
Iz tajniškeiga poročila doznavamo nadalje, da je sklenil upravni odbor 28. oktobra 1924 pristop k Glav. Savezu. Gl. Savez je nato iz izveštnih razlogov zahteval, da črta hrvatski Savez iz svojih vrst vse nedržavne nameščence. Le-ta je potem opozoril Beograd, da so udružene pri Gl. Savezu organizacije, ki štejejo' med svoje člane tudi samoupravne uradnike in da je s tem ustvarjen nekak prccendens, ki je merodajen tudi za hrvatski Savez. — Mii se ne udarno, nadaljuje .taljniško poročilo. — ker smo globoko uverjeni, da je organizacija tem močnejša, čim več ima članov. Tudi; v Srbiji je več organizacij, ki niisoi udružene v Gl. Savezu in ki tega diktata ne pripoznajo. Tudi mi nc trpimo diktatorstva. — Vidi se, nadaljuje poročilo, — da ije to vprašanje še vedno pendentno in vzlic temu, da smo se v tej zadevi izjavili čisto jasno- ob IV. urad-niškeni kongresu v Ljubljani dne 1. aprila 1925. Edini uspeh borbe za neomejene železniške legitimacije upokojencev je ta, da je železniško ministrstvo ukinilo olajšave vsem športnim in drugim društvom! Mesto Zagreb je vzlic neštetim prošnjam, resolucijam, intervencijam še vedno v II. drag. razredu. Tudi v tej zadevi bodo poslanci intorpelirali vlado.
Poročilo omenja nadalje boj za penzijtaniste, dosežene ugodnosti za člane pri dobavljajočih firmah, gledališču, pri kinu, pri zdravnikih itd. Da se dvigne ugled im samozavest uradništva, uvedla so se informativna potovanja. Teh potovanj se je izvršilo v preteklem letu 24, v vsa večja okrožja. Moralen uspeh je bil vsepovsod! velik.
Upravičeno pa se hrvatski Savez trka s ponosom na prsa, ker j c on prvi ustanovil za svoje članstvo b'ro, »gdje član dobiva potpuno besplatno potrebne pravne upute i gdje Savez radi izrazito na etičnim ciljevima, koji su za opći boljak od neproejenive važnosti.«
Društvo je prejelo v preteklem letu 1170(1) vlog, od katerih je bilo rešenih 1134. Društvo je
interveniralo v 2H7 slučajih!!). Med letom je pristopilo 1274 članov, tako da šteje društvo sedaj 3607 redno iplaičujočih članov.
Iz završnega računa je razvidno, da je znašala članarina v preteklem letu 242.526 Din 35 p, vsi dohodki pa 382.1211 Din 53 p. Podporni fond znaša čistih 131.958 Din 94 p.
Ko smo brali naziranje bratskega Saveza glede pristopa k Gl. Savezu, smo se nekako vznemirili, Im, upravičeno. To- nesoglasje nas boli. Ker pa nikakor in pod nobenim pogojem nočemo zavzeti poze razsodnika, naj nam bode dovoljeno, da Izrazimo samo svoje mišljenje.
Zastopali smo vedno in še vedno zastopamo pravilmo stališče, da je naša rešitev edinole v solidarnosti in v mogočni skupni organizaciji. Vsakdo, ki misli in hoče vsaj samemu sebi dobro, mora pritrditi mnenje Gl. Saveza, M smo ga tudi mi objavili v poslednji štev. N. Glasa pod uvodnikom »Bistveni pogoj«. To je principijelno stališče. Kako naj venca z uspehom kakršnakoli odločnejša akcija ves naš napor, če ni niti najpri-mitivnejše solidarnosti med nami? Vlada se nam posmehuje; saj je Gl. Savez v Beogradu v resnici samo na papirju. Ali naj vlada morda kapitulira pred šibkimi frakejami, drobci brez orga-itične zveze? Vlada pozdravlja z oduševljenjem vso to raztepenost, razdrapanost, needinost.
Vsi vemo, da je proti pravilom Gl. Saveza, da bi bili včlanjeni v njem tudi nedržavni uradniki. Kakor je znano, 'ima Savez javm. nam. v Zagrebu v svojem članstvu tudi nedržavne nameščence. Predsednik Saveza sam. gosp. N. Benkovič, je uradnik mestnega magistrata. Že na letošnjem uradniškem kongresu so se križali nazori; do likvidacije spora ni prišlo, zato' je to vprašanje še vedno pendentno. Tedaj se je iznesel tud' nasvet, naj vstvari zagrebški Savez dve sekcij i: eno za državne, eno za nedržavne nameščence. S sekcijo drž. nameščencev naj bi se Savez udružil v Gl. Savezu, pa bi bila stvar v redu. Ne uvidimo razloga, zakaj bi bil ta edini primerni izhod iz neprijetne zagate nemogoč. Morda nam to pojasni bratski hrvatski Savez.
_____________________________________ —č.
Josip Beguš.
Naše zadruge in davek na poslovni promet.
(Konec prihodnjič.)
2.	Kakor ni takšna stvarna utesnitev upravičena, pa tudi določbe večkrat omenjenega člena 78 ni razumeti tako, da so zadruge oproščene samo onih davčnih vrst, ki iso ob času uzakonjenja te določbe že obstojale. S čl. 78 om. uredbe se je za nabavljalne zadruge statuiral davčni Privileg, glasom katerega se ni hotelo oprostiti zadrug samo davkov, ki so za časa, ko je stopila ta uredba v pravno moč, že obstojali, nego pod gotovimi pogoji tudi vseli bodočih davkov. Tako časovno utesnitev bi moral zakonodajalec izrecno navesti, besedilo formule »za rad, kapital i prihod«, kakor narava davčnega privitega samega pa še nikakor ne izključuje, da se ne bi mogli podvesti kasnejši davki, kajti zadruga se oprošča »davkov« sploh brez razlike, ali so za časa uredbe že obstojali ali šele pozneje nastali. Vse je odvisno le od tega, če odgovarja bistvo davka smislu določila čl. 78. Upravno sodišče stoji neoma-juno na stališču, da je formula »za rad, kapital i prihod« le nekak okvir, v katerega se da uvrstiti tudi vsak prihodnji davek, če spada po svoji naravi notri, to je če mu je posreden ali neposreden predmet prihod iz rada in kapitala. Če pa mehi toženo oblastvo, da prometnega davka ne moremo prištevati k donosninam, ker ga nosi po tendenci zakonodajalca konzument, pritrdi temu upravno sodišče, pripominja Pa obenem sledeče: Po svojem bistvu je davek na poslovni promet davek po objektu Po Čl. 1. uredbe o poslovnem davku mu je predmet poklicno izvršen promet stvari in osebnih storitev proti odškodnini in sicer izvršen v »cilju sticarfa prihoda«. iPogoj davčni obveznosti je po tej določbi kakor tudi po določbah pravilnika za izvrševanje uredbe ta, da se vrši promet »v cilju sticamja prihoda obavljenjem toga prometa«. Dalje je po čl. 4*uredbe podvržena temu davku vsaka delavnost, mereča na to, da se pridobiva dohodek. Končni efekt poslovnega davka ni tedaj drugi, kakor da se obdači prihod Iz prometa, pri čemer se vzame visočina prometa za davčno podlago. Država se drži tega prometa,
da naloži davek tistemu, ki izvršuje promet in s tem pridobiva sporadične dohodke od posameznih aktov prometa.
Ne sme se pa prezreti, Ida ie bil davek na poslovni promiet uveden že s čl. 110—128 fin. zakona za leto 1920 in 1931 Sl. Nov. št. 185, katera določila so stopila že 25. septembra 1925 v veljavo. Trditev toženega oblastva, da davek na poslovni promet za časa uredbe o nabavljalnih zadrugah, ki je stopila v veljavo koncem leta 1920, ni obstajal, je tedaj brez vsake podlage, ker je ravno iz tega določila fin. zakona razvidno, da je bil ta davek zakonodajalcu za časa redakcije uredbe o nabavljalnih zadrugah znan. Tudi davek na poslovni promet (obrt) nadomestuje prejšnji srbski porez na obrt v smislu čl. 66 O' 70 zakona o neposrednem porezu, ki ie bil tudi v gotovih oblikah le nekaka vrsta davka od prometa.
3.	Zakon o davku na poslovni promet v čl. 8, kjer so navedeni vsi primeri oprostitve poslovnega davka sicer ne navaja nabavljalnih zadrug, vendar po mnenju upravnega sodišča to ni potrebno. Oprostitve po čl. 8 omenjenega zakona se nanašajo na pravne in fizične osebe, ki jih do takrat niso imele; uradniške nabavlialne zadruge so pa uživale ta davčni Privileg na podlagi večkrat omenjene uredbe, v katerih pravicah niso bile po zakonu o prometnem davku prikrajšane, ker slednji zakon nikjer ne statuira odtegnitev ali utesnitev te pravice. Vzrok za okolnost, da med oprostitvami čl. 8 zakona o davku na poslovni promet niso navedene nabavlialne zadruge drž. nameščencev, je iskati v tem, da je ob izdaji uredbe o davku na poslovni promet za te zadruge že -obstojal Privileg glede vseh davkov, ki se dajo podvesti pod pojem »poreza za rad, kapital i prihod«, torej v smislu prej izvajanega tudi za davek na poslovni promet. Člen 8 zakona o davku na poslovni promet čl. 78 uredbe o nabavljalnih zadrugah niti ne ukinja, niti ne spreminja, in tudi mi z njim v nikakem nasprotju, tako da se mora po obstoječih pravnih normah priznati pravna veljavnost obema členoma v polnem obsegu, ker nista v medsebojnem nasprotju ter lahko živita vsak zase svojo lastno eksistenco. Ugovoru delegacije ministrstva financ, da tako obširne davčne prostosti finančna zakonodaja v splošnem ne pozna ter da je tudi neobičajna, se upravno sodišče priključuje, vendar pa s tem ugovorom delegacija sama prizna, da je takšna davčna prostost mogoča in to je ravno slučaj pri nabavljalnih zadrugah državnili nameščencev. Namen in ustroj teh zadrug se bistveno razlikuje od vseh drugih zadrug. Da dosežejo svoj namen, jih ie zakonodajalec opremil z ugodnostmi in privilegijami, Ki pri navadnih zadrugah niso običajne. Nobeno drugo podjetje ne uživa tako dalekosežnih ugodnosti, kakor ravno nabavlialne zadruge državnih nameščencev. One uživajo ugodnost na državnih železnicah (minimalni tarif), so oproščene pristojbin, dobivajo devize od ministrstva financ po najugodnejšem kurzu, po katerem jih more nabaviti država, dobivajo premog in drva iz državnih premogovnikov in gozdov po režijskih cenah, država jim po možnosti odstopa brezplačno prostore za njih zgradbe, njih revizorji imajo pravico do brezplačne vožnje po državnih železnicali in ladjah, one dobivajo celo materijelno podporo v višini 1 odstotka na državne nabavke in uživajo končno vse one ugodnosti, ki bi jih dobila posamezna privilegirana podjetja, našteta v zakonu o podpiranju domače industrije v kraljevini Srbiji. To so vse »neobičajne« ugodnosti, ki jih finančna zakonodaja v splošnem -ne priznava, a jih ie vendar izjemoma priznala nabavljalnim zadrugam. Po vsem1 tem ni nobenega zadržka, da se tudi čl. 78 omenjene uredbe interpretira v širšem smislu. Poudariti je treba končno tudi okolnost, da je zakonodajalcu bilo brez dvoma znano, kako interpretirajo nabav-Ijalne zadruge čl. 78 uredbe, a ni smatral za potrebno, da bi izpremenil uredbo o nabavljalnih zadrugah ali dopolnil zakon o davku na poslovni promet, kljub temu, da je imel za to večkrat ugodno priliko. S tem je zakonodajalec odločno dokazal, da je imel namen oprostiti nabavlialne zadruge vseh obstoječih in bodočih davkov za rad, kapital in prihod.
4.	Vprašanje, ali je zakon o davku na poslovni Promet smatrati za poznejši kot zakon o nabav-lialnih zadrugah, nima bistvene važnosti za rešitev spornega vprašanja, ker obravnavata ta dva zakona dve povsem različni pravni materiji. F o vprašanje bi prišlo v poštev le takrat, ako bi
vsebovala omenjena zakona nasprotujoče določbe, ki ne bi zamogle obstojati vsporedno. Važno je le to, da je zakonodajni odbor sprejel obe uredbi brez i spremembe, kar dokazuje, da ni maral odtegniti uradniškim zadrugam, pravice do oprostitve davka na poslovni promet.
5. Upravno sodišče tudi ne polaga bistven»' važnosti na vprašanje, ali je smatrati davek na poslovni promet za posreden ali neposreden davek. Zakonodajalčev namen ni bil, ustanoviti nekaj dobro uspevajočih zadrug, ampak potom njih zaščititi njene člane, državne nameščence, kajti ugodnosti, ki jih je zakonodajalec hotel nuditi državnim nameščencem, so take narave, da jih ni bilo mogoče izvesti drugače, kakor potom zadrug. Upravno ob last vo prezre, da predvideva ravno zakon o davku na poslovni promet oprostitev tega davka glede drugih zadrug (kmetijske zadruge). Če pa bi pozitivna zakonodaja sUla na stališču, da je to posreden davek, potem hi bile po izvajanjih upravnega oblastva vse takšne oprostitve nemogoče.
Sicer je pa vprašanje, ali je prištevati davek na poslovni dbrt posrednim ali neposrednim davkom, vsekakor s pom o. Pozitivna zakonodaja ga prišteva neposrednim davkom. Davek na poslovni promet je stopil namesto srbskega po. e za na obrt u radnji, ki je zavzemal v srbskem sistemu neposrednih davkov peto mesto poleg donosnim in davka na osebo (glavarine). Tudi zakon o davku na poslovni promet sam, kakor pravilnik, označujeta ta davek kot neposredni davek, kakor je posebno' razvidno iz čl. 9, potem 10, odst. 8 in 9 itd. zakona o davku na poslovni obrt. Vsi predpisi, ki veljajo pri zamudnih obrestih oblastveni kompetenci, eksekuciji itd. za druge neposredne davke, veljajo tudi za davek na poslovni promet. Tudi finančni zakoni, posebno pa zakon o proračuskih dvanajstinah za mesece april—julij 1925 proglaša v členu 53 prometni davek za neposredni davek. Zato, da se je davek na poslovni promet uvrščal v sistem neposrednih davkov, je imela zakonodaja dovolj tehtnih razlogov, ki leže v svojstvu in značaju tega davka. Ni se pa to zgodilo, kakor misli toženo ofolastvo, zgolj le -iz for-melnih ozirov in brez valžUih stvarnih razlogov.
Vestnik.
Vedno lepše! Iz no vin doznavamo, da prinašajo nove dvanajstine nova bremena za- državne nameščence. Mlajšim se hoče (in se tudi bo!) prirezati na službeni dobi, vsem ostalim pa naprtiti prispevek za penzijski fond. -Potemtakem bomo kmalu plačevali že po 10 % za najrazličnejše odbitke. To vse skupaj ni ničesar drugega kot smo-treno znižanje službenih prejemkov. — O. Z. je poslala takoj 18. t. m. dr. M. Jovanoviču, predsedniku Gl. Saveza v Beogradu nastopno depešo; »Protestujemo najenergičnije protiv odredaba članova 26 i 27 načrta novog dvanajstinskog zakona s’ molbom, da taj novi udar na drž. name-štenike svom energi om u poslednje vreme uklonite. Za Savez Slovenački: Maks Lillcg, predsednik. — Joža Bekš, glavni tajnik.«
Odgovor. Berite pazljivo! Na vse naše lamentacije glede izrednega občnega zbora je prejel naš g. predsednik to-le pismo-:	Gospodine
Prcdsednče! Uprava glavno« saveza pažljivo je proučila sva Vaša pisma, koja se odnose na saziv vanredme skupštine glavnog saveza radi u tvrdi Ivanja me-ra, koje treba pr oduzeti zboK nemara i nerazpoloženja nadležnih faktora, da reše povoljno- životna pitanja državnih službenika, izložena u našoj rezoluciji, done toj na kongresu u Ljubljani. Povodom tih Vaših pisama, a u vezi upućene Vam depeše, čast nam je i zvesti ti Vas: Uprava glavnog saveza smatra pitanje saziva vanredne skupštine, kao pitanje načelno odavno već rešeno. Sadašnje prilike još više potenciraju potrebu za ostvarenjem ove naše odluke. Za sve vreme od donošenja maše rezolucije u Ljubljani
Državni in javni nameščenci si nabavljajo vsakovrstna oblačila, kakor obleke, zimnike, raglane, perilo etc. najugodneje pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana,
Dvorni trg štev. 3
tudi proti odplačilu na mesečne obroke.
pa do danas uprava je marljivo ispitivala okolnosti, koje bi najbolje mogle uticati na -povoljan rezultat rada predstojeće skupštine. Mora se napomenuti. da te okolnosti do sada nisu bile ni malo povoljne. Dugo osustvo iz Beograda večine -Uicajnih faktora činilo je, da se nisu mogli pred-uzimati nikakvi odlučniji koraci radi rešemja pitanja, koja nas interesuju. S druge strane i pojedini članovi naše Uprave glavnog saveza nisu bili u mogućnosti, da se posvete u dovoljnoj meri iznalaženju načina i sredstava za postizavanjem naših zajedničkih ciljeva, jer su izkorišća-vali godišnji zakonski odmor. Medju-tim uprava glavnog saveza nalazi, da je njena d-užnost, da pre saziva vanredne skupštine pribavi precizan odgovor vlade po našim za-htevima, kako bi se na vanrednoj skupštini, na kojoj će uprava povući konzekvence, mogle utvrditi i definitivne -mere. kojim državni službenici moraju reagirati u znak protesta -i negodovanja na držanje odgovornih faktora. Za ovaj pokušaj pripremljen je već teren, i on će ovih dana biti uči-n:en i to kod predsednika vlade i poslaničkih klubova pored drugih akcija, koje će se preduzeti ovih dana putem pismenog obaveštenja i svih narodnih poslanika -i javnosti. Ma kakav rezultat ovili naših napora bio: pozitivan ili negativan, uprava će utvrditi dan saziva vanredne skupštine u Beogradu i blagovremeno ta pisma dosta--viti svima pokrajinskim savezima vodeći najbriž-Ijivije računa, da to bude u momentu, kad se -u stvari more očekivati naj-povoljnji efekat našeg kolektivnog protesta. Pošto je uprava u mogućnosti, da najbnže proceni povoljnost situacije za zajedničku akciju, -to ona nalazi, da je i nazpo-zvanija da rešava o datumu saziva vanre-dne skupštine te moli i vas da to Staranje ostavite njoj sa uverenjem. da će uprava savesno- i odlučna činiti kao i do sada sve, što joj je u dužnost stavljeno i da će njena akcija biti u potpunoj saglasnosti sa interesoma državnih službenika u celoj našoj zemlji. Upravi -je potpuno razumljiva nestrpeljiivost i duševna depresija kod mnogih članova našeg -saveza, kojima nije u dovoljnoj imieri poznato, sa kakvim se teškoćama glavni savez ‘ima da bori za postizavanjem na-ših ciljeva. Za ozbiljne -stvari potrebno -je uvek i mnogo rada i mnogo strpljenja. Mi se morama rukovoditi jedino načelima, koja najbolje odgovaraju interesu naših drugova, zato i naše odluke ne smej u biti dikitovane samo -osečajnma trenutnog raspoloženja, već zasnovane na dubokom j hladnom razmišljanju, imajući u vidu i sve posledice kako debre tako i rdjave, koje mogu da izazovu. Najzad, čast nam je napomenuti Vam, da ćemo' Vam blag'ovreimeno saopštiti detalju je i sve ono što budemo smatrali za korisno, da znate pre saziva vanredne skupštine, kao i nužne podatke i dnevni red za skupštinu. — Sa bratskim pozdravom sekretar Gjorg-j ević, predsednik dr. Jovanovič.
Prijave tlrjatev napram državi. Uradno se razglaša: Nedavno je bila v Ljubljanskih dnevnikih objavljena vest, da morajo vsi državni uradniki, ki imajo pravico na izplačilo kakršnihkoli pripatiiran, bodisi iz naslova osebnih prejemkov ali drugačnih drlž-avniih obveznosti, prijaviti te terjatve v izoigib zastaranju tekom treh mesecev. Ker ta vest ne izhaja ‘iz avtentičnega vira, mar-\Več je zašla v časopisje od povsem neinformirane -strani, a bi vkljub temu mogla dovesti marsikoga v zmoto, -sporočamo, da se vse državne obveznosti, ki so nastale po 1. aprilu t. 1. v okviru razpoložljivih sredstev izplačujejo v breme dotičnih kred-tov tekočih proračunskih dvanajstin, dooim so se v času pred 1. aprilom t. 1. nastale terjatve prijavile v svrho otvoritve kredita po partiji 55. kot državne obveznosti iz prejšnjih let generalni. direkciji drž. računovodstva. C-rn bo generalna direkcija otvorila potrebni kredit, se likvidacija teh obveznosti postopoma izvrši. Vsled tega je vsaka naknadna ustmena ali pismena 'intervencija od strani prizadetih nepotrebna, ker bi toka stvari v nobenem slučaju ne -mogla pospešiti.
Povrnitev popotnlne in selitvenih stroškov moža in žene —• obeh drž. uslužbencev. Generalna direkcija drž. rač. je odgovorila pod R br. 135136/1924 z dne 10. II. 1925 na neko tozadevno vprašanje, da se morajo propisi zakona o dnevnicah, ^ potnih in selilnih stroških DR 96.000, ki veljajo za potovanje z družino, aplicirati na vse primere enako, ne glede na to, če je tudi žena
državna nameščenka; kajti namen, cilj teh prepisov je edino ta, da se povrnejo stvarno učinjeni stroški. Če je žena državni uslužbenec, mož pa ne, tedaj so stroški isti. če sta torej mož in žena državna uslužbenca v istem kraju, pa sta oba istočasno premeščena s pravico do povrnitve stroškov v drugi skupni kraj, tedaj žena nima pravice ,da bi tudi ona in zase zahtevala potnino in selitvene stroške kot državna uslužbenka; njo je smatrati samo kot člana družine, za katero zaračuna mož stroške in dnevnice.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« sta darovala: g. Josip Jaklič, carin, upravnik v pokoju, Studenci pri Mariboru, 25 Din; g. Adolf Arko, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani, pa 5 Din. — Obema gospodoma, ki redno pri vsakem plačilu naročnine darujeta gornja zneska, najsrčnejša hvala. — Uprava.
— TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA <£• KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in
najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3; Beograd, Knez Mihaj-lova uL 44.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte si jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača Ljub. kreditne banke.
Edino najboljši pisalni In šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih teimičnih strojev.
***&&«*!*#**&*&&*
&
&
|| le vendar najboljši!
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Schneider 8 Verovšek
Cjubljana, Dunajska cesta 16.
Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
Josipa Pčieliata
znamka
Gritzmiii feniks
za rodbino, obrt tn industiijo
Ljubljana
blizu Preienmegi spomeniku
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica xa popravila.
Ha veliko	Telefon 913	Na malo
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu".
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
30SIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko I	Telefon 913	Na malol
I#»®$5 krojaški atelje
rran Bfjiig LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
šd	Manufakturna trgovina	K
K	FABIANI & JURJOVEC	N
	Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.	►e
►:	Priporočata se pri nabavi jc-enskega In zimskega blaga. Vedno v zalogi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.	5d
	Na obroke proti garanciji uradov.	►:
M. Tičar, Uti!]
Ivan Gajšek
iCuriir©
dobavljeno na dom:
trbiMljsIti tavßt, fona Din 425*-, drva po Monkurenini toni.
I. Pogačnik
Pisarna: Vrhovčeva ul. 11. Skladišče: Resljeva cesta 22.
Priporoča se ceni. občinstvu špecerijska trgovina
ULJE Mite? tia a. i.
Pri I. Trpinu
v Mariboru na Glavnem trgu št. 17
se najlažje kupi perilo, obleke, dežnike itd. ker je res prav poceni.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potrebščinami
Priporoča se modna trgovina
A. Sinkovič EL K. Sms
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
papirna trgovina
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 2
pisarniške potrebščine, papir, fini pismeni papir, notezi, umetniške razglednice Fino blago — nizke cene. Edino založništvo ,,Jugoslovanskega poslovnega koledarja“.
Ljubljana. Kongresni trg št 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Ustanovljena
1900
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena
1900
Delniška glavnica Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10,000.000 —	LSI	mtrala: L3UBL3ANA - DUNA3SKA CEST PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorica Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metkovlč	Split	Äitntij«:	Legitir	r1	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarne Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.