Dežja bo treba.
Narodna legenda. Zapisal Fran Košir.
|b grozni vročini in hudi suši prideta nekoč Kristus in Peter do njive, ki so na nji delavci okopavali koruzo. Peter jih vljudno pozdravi ter vpraša: »Ali je suša?"
»Suša je, suša," odgovore delavci skoraj enoglasno. Hudomušni hlapec pa še pristavi: ,,Bog daj dežja, da bi se naležal." — »Bog daj  lepo, da bi  se ga navlekel," rneni Rumežev Jakec, velik vaški pijanec. Kristus in Peter gresta dalje po pešpoti tik njiv ter dospeta do drugih delavcev. Voščita jim dobro srečo in vprašata: »Ali je suša?"
,,Oj, grozna," de gospodar, ,,pa mislim, da bo kmalu dež. Saj je sinoči lisica ugrabila zajčka, davi pa je petelin pel na gredi."
,,Mogoče," odgovorita sveta potovalca ter jo mahata naprej. Koncem vasi  ob  žuborečem  potoku  ogovorita  zopet  delavce ter jih vprašata, če je zemlja suha.
,,Suha je, suha in vsa razpokana," veli skrbna gospodinja ter vzklikne: »Ljubi Bog, daj nam, daj pohlevnega dežja!"
nKdor prosi, bo uslišan," pravi Kristus, ko odhaja s Petrom.
In Bog je uslišal molitve vroče glas ter poslal oživljajočega dežja.