V torek, četertek in 'saboto izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 60 kr. n pol leta . 3 „ 80 „ n žetert leta . 2 „_____„ n mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 9 for. 60 kr. n pol leta . 4 „ 80 „ » četert leta . 2 , 50 , » mesec . . — „ 90 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na vekel“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) na 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. lOO« V Celovcu v torek H. decembra 1866. P Kaj so nemškutarji naši res hvale L vredni? ! (Konec.) Slovani ne mislijo s federalizmom nič j slabega za Nemce inMadjare, kajti vse pravice, ktere sami za-se zahtevajo, privoščili so vedno in privoščijo še dan denes v polnej Bieri tudi Nemcem in Madjarom. Ko so se torej 1. 1848 Madjari in Nemci spuntali zoper Avstrijo, ki je htela dati vsakemu •voje, niso kratkomalo tega storili iz straha za obstanek Avstrije; tudi niso tega storili ‘z straha pred supremacijo slovansko, ker Slovani tje nikdar namerjali niso, ampak •grabili so za orožje in spuntali se zoper cesarja in Avstrijo samo za obrambo svoje tostne supremacije ali gospodariva čezSlovane inRomane. Takrat »o ti „angelji varhi" Avstrije, ki imajo vedno Polna usta od centrifugalnosti Slovanov, ! 8 voj o krinko ali šemo odvrgli in celemu •Vetu očitno pokazali, — vsi jezični dohtarji njihovi tega utajiti ne morejo, — da so Prazne kvante vse, kar blebetajo o nevarnosti federalizma za obstanek Avstrije; Pokazali so, da federalizem edino le zato Besednik. Slovani — trpini I (Spisal t D. Š.) Najstarejši in največi zgodopisec grški, Herodot, je v svoji četrti „muzi" priprosto 'O mirno svoje v Olbiji nabrane skušnje razodel, daljne dežele za razburkanim Bori-•tonom popisal, in povedal o tamkaj prebivajočih mirnih oratarjih, kterih napuhnjeni Sospodovalci so popotni kočarji, kraljevi Sciti, bili; kako žalostno zgodbo solznega topljenja, kako krvavo roučensko pripovest i Oelih narodov je takrat zapisal in ravno Nesrečni Slavi je pri zibeli njene zgodovine •toašno prihodnjost prerokoval! Zakaj Slovani so bili isti mirni, de-tovni oratarji ob bregovih Boristena, in ptuji •nagovalci so bili njih neusmiljeni gospo-Harji. In to stanje, v kterem nesrečne Slovane prvikrat v zgodovini nahajamo, to ža-tostno stanje moralo bode tisoč in tisoč let Neprenehoma trajati: Slovani so zmiraj bili etopci ptujih zmagovalcev, naj so se le-ti 'toenovali „kraljevi" popotni Sciti, ali pa »cesarski" nepravični Nemci. S krepostmi, kakor jih noben drug na-r°d ni imel, bili so okinčani nekdanji zaničevani Slovani. Odkritosrčne, prijazne in Vrle jih imenuje Prokop, gostoljubne in po-•trežljive cesar Mavricij, in Osmanli kar naivnost pravi o njih, da so „golobji narod". Helaven in miren je Sloven rad menjal meč 8 plugom ter raji pridno obdelaval zemljo, kakor da bi jo z divjim ropanjem pustošil, to prvi človek bil mu je : „prvi kmet Božji". ') Skrben za občno korist, svobodo in mi- ‘) Adamič, ty Božy kmiecu, Ty siedzisz u Boga w wiecu. Piesn Boga Rodzica. sovražijo, ker vedo, da jim bi njih supremacijo čez Slovane inRomane smrtno ranil; okazali so ti „najbolji" avstrijanski patrioti, a jim je več ležeče na njih.supremaciji, ko na obstanku Avstrije in da raji vidijo, da Avstrija pri tej priči pogine, ko da bi se svoji supromaciji odrekli in toliko ponižali, da bi Slovani in Romani njih ravnopravni bratje postali. — Nasproti so pa tudi Slovani in Romani 1. 1848, ko so zgrabili orožje in planili najprej čez puntarske Italijane in potem čez puntarske Madjare in Dunajčane, celemu svetu jasno in glasno na znanje dali, da s svojim federalizmom ne želijo, kakor vedno regljajo sovražniki njihovi, razpada Avstrije in da je vse brbranje o njih centrifugalnosti itd. sama gola, nesramna laž in sleparija, s ktero si hočejo nasprotniki njihovi obveljavo politične in narodne ravno-pravnosti ubraniti in svoje gospodarstvo nad njimi ovekovečiti. — Samo sovražni« kom r a v n o p ra v n o s ti narodov — nemškim in madjarskim hegemo-nistom, kakor tudi vsem njihovim pomagačem — imamo so torej zahvaliti za tisto nesrečno notrar#) vojsko, ki se je bila 1. 1848 vnela in nam tako sila grenki sad rodila. Kajti ako bi bili Nemci in Madjari vsakemu svoje privoščili, kar natn je roljuben, imel je za svojo občino, svojo svobodo in svoj mir le en pomen in eno besedo. ') Revežev ni samo tolažil s plačilom v večnosti, ampak ljubeznjivo jim je stregel in pomagal. a) Ako ravno je sužnost črtil in svobodo nad vse ljubil, vendar jo je tudi ptujcu privoščil in še celč svojega v vojski vjetega hlapca ni obsodil v dosmrtno sužnost, ampak po nekem času mu je na voljo dal, da se sme vrniti domu k svojim domačim, ali pa da sme vstopiti v slovansko „svobodo" kot prost človek in prijatelj. 3) Velika in lepa, kakor domača, bila je tudi politična svoboda Slovanov. Na široki podlagi svobodne občine počivala je slovanska ustava, bolj demokratična in družbena, kakor jo sanjarji danešnjih dni žele. 4) Slovan ni poznal dedinskega vladarja ; po izvirnih volitvah je delil vse svoje službe, du-hovske in posvetne, najmanjše in največe, službo vladičinovo majhne srbske občine, in službo mogočnega kralja poljske države. On ni imel nobenih knezov, ampak starašine 5), nobenih gospodov, ampak „so-gospode“ ®), in volil je svoje Piaste in Pržemislave med ‘) Svoboda, mir. ’) Nec aliquis egonus aut mendicus apud eos reper-tus est. Statim enim, ut aliquera inter oos aut debilem feeerit infirmitas aut decrepitum aetaa haeredis cura delegatur, plena bumauitate foven-dus. (Helmold Cler. Slav. II., 12.) *, Qui sunt in captivitate apud eos, non omni tempore ut apud genteS alias in servitute tenentur, sed certum eis definitur tempus, in arbitrio eoruin relinquendo, si oblata mercedo velint dein reverti ad snos, aut manere apud ipsos liberi & amici. (Maurit. Strat. XI) 4) Slavi communi libertate vivere solent (Procop. Bell. Goth. Ill, 14). *) Principes vero, ut ajunt, hae gentes non liabent praeter supanos senes, quemadmodum etiam reli-qui Slavorum populi. (Const. Popliyrog. De admin. imp. c. 29 ap Meurs. VI, 1003.) Beri tudi: Thitm. Merseb VI. p. 161 ed. Wagneri, in Bo-guph. ap. Sommersb. II,, 20 *) Coadominus, so-pan, zupwn. (Pan po žeski: gospod.) Tečaj II. bil dobrotljivi cesar Ferdinand slovesno obljubil , in sedanji svetli cesar Franc Jožef potrdil in zagotovil, bila bi se že takrat Avstrija v kratkem času vredila; ustavna svoboda in ravnopravnost narodna bi v njej krasno cvetela in tisučerni sad obrodila. Avstrija naša, ta lepa od Boga in natore tako bogato obdarovana država, ki je reva zdaj pri vsem tem polna dolgd, bila bi polna srebra in zlata, polna sreče in blagostanja. — Ali žalibože nasprotnikom ravnopravnosti narodne je njihova supremacija bolj dišala, ko vsa sreča in blagostanje Avstrije, da, bolj jim je dišala, ko obstanek Avsrije. Napravili so torej punt — tisti nesrečni punt, zavoljo kterega je osoda avstrijanskih narodov samo sovražnikom ustavne svobode in ravnopravnosti narodno — nemškim birokratom, centralistom in kulturonoscem iz Reicha v roke prišla , ki so po zadušenem puntu neusmiljeno udrihali ne samo po nemško-madjarskih puntarjih, ampak tudi po rešiteljih Avstrije, po zvestih — v svoji nadi toliko p r e v ar j e n i h S1 o v a n i h; prišla je v roke tistim možčm, ki so se prizadevali, vse avstrijanske narode v n e m-ščini vtopiti, ki so namesto vsem enakih pravic vsem enake krivice za-vdajali in po svoje v nemško-centralističnem najponižnišimi in najrevnišimi. Lepega vedenja in čvrste vere je že v poganstvu svojem najviše bitje spoznaval in veroval, da bo zopet enkrat od smrti vstal, in da bo prejel večno plačilo za dobra dela, večno kazen pa za grešno življenje. Ta njegova vera bila je edina njegova tolažba v su-žnosti in trpljenju! Tak je bil Slovan — in kar je, vi Nemci, zdaj postal, to uči vaša zgodovina, ki mu je vzeia vso zgodovino ! Odnekdaj tako odkritosrčen, pošten in gostoljuben, prisvojil sije potuhnjenost kot krepost, zvijačo kot edino sredstvo obraniti sebe samega, in sovraštvo ptujcev kot domoljubno dolžnost. On, ki je nekdaj svobodo tako visoko čislal in suženjstvo tako globoko zaničeval, on je začel pripravljati in trpeti najhujše hlapčestvo, in cel6 njegovo slavno ime postalo je ime suženstva. ') On, čegar poganska vera je tako sorodna bila pravemu nauku božjemu, on odbijal je sveto evangelje od sebe in priklepal se jako dolgo in trdovratno svojih molikov! On, ki je toliko zlatili kalic blažene omike v svojih prsih Dosil, on se je zanemaril in podivjačil ter ostal v naših olikanih časih — divjak in barbar. On, ki nobenih postavnih oblasti ni poznal, razun tistih, ki si jili je sam izvolil; on, ki je nekdaj tako čisto demokratično živel, on se vojskuje sedaj za troliljivo postavnost, zatajuje svobodo in pomaga starokopitnežem! Kajti na ostrem meču se mu je evangelje podajalo; — omika je bila goljufen dar, ki naj bi ga bila zadušila; — in svoboda se mu je ponujala za plačilo pogube sebe samega 1 . . . „Močen in len" — „fortissimus nihil agens", piše zgodovinar Tacit v svoji Ger-raaniji — se je Nemec svoje moči le poslu- 1 Slava, Slavijau; v starih nemških in latinskih spisih beremo: Sklaven, Sklavi. Nemški „Sklave" z; suženj. duhu gospodarili tako dolgo, da so čez 1000 milijonov zagospodarili, z vedno večimi davki kmeta in gospoda osiromaščili in pri vsem tem državni dolg tako silno porn n ožili, da bi morali vsi ljudje, karkoli jih je na svetu belih, črnih in rudečih, mladih in starih, moških in ženskih, v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji vsak po 3 gl. na Dunaj g. ministru Larišu odrajtati, da bi se nam naš državni dolg izplačal. Naj potem vzrokovalce vseh teh nadlog — nasprotnike ravnopravnosti narodne, ki si so ovsod popolnoma enaki — hvali, kdor oče, — jaz vem za enega, ki je dober Avstrijan in dober kristjan, pa jih vendar v tem oziru nikdar hvalil ne bo in to je pisatelj teh vrstip Antinemškutar. Avstrijansko cesarstvo. Na I)■■ nujii dne 8. dec. »-» (D e ž e ln i zbori. Razne novice.) Utihnili so govori, ki so pretečeni teden po vseh zborih naše cesarevine, ali vsaj v večem delu teh zborov mnenje različnih strank nam razodevali ; v resnici se more ta teden imenovati teden parlamentaričnega bojevanja na državopravnem polji. Pa poglejmo vse zbore zaporedoma, da se bodemo prepričali, kako zdaj naše državopravno prašanje stoji. Na rvem mestu je gotovo ogrski zbor, v terem se je v četrtek predpogovor zastran Tisza-tovega in Dedkovega predloga dovršil. Tu so govorili Dedkovci in „tigri11 ; eni so hteli druge prepričati in si tako večino na svojo stran pridobiti; zadnji dan govoril je tudi Deak sam, kterega in to znabiti tudi po pravici Madjari za najmodrejčega sina svoje očetnjave imajo. Dedk je v svojem govoru jedrnato dokazal, da ni ministerstvo vzrok, da se sporazumljenje ne vresniči, ampak stara sistema naše vlade ; zbor ne sme obupati in posamezni odbori naj svoja dela nadaljujejo. Njegov govor, ki je v vsakem obziru izvrsten in gotovo eden najboljih ževal, da je potem zopet mogel lenobo pasti, vzdignil je svoj meč le, da si je slovanski plug pridobil. Sigurd je bil njegov vzor, Sigurd, „ki je močnega trupla veliko dežel prejahal“, *) in brez miru potoval, da bi našel zlata ogromnega velikana. „Vzhod je KalifornijaNerncevu rekel j e leta 1848 nek liberalec v Mnihovski zbornici, — in gnan od tistega črnega hudega duha, kterega je že Alarih v sebi čutil, poln tistega političnega misticizma, kteri je kakor njegov verski misticizem mnogokrat lo nesramno sebičnost v sebi skrival, — tega poln je silil Germanec proti vzhodu in je Slovana v sužnost spravil. Zmagovaven je bil njegov napad, nepremagljiva njegova sila; zakaj rožen je bil Sigfrid in Bogu posvečen njegov meč, zaporedoma je prišlo k r š-čanstvo, omika in svoboda. „V koga veruješ ?* prašal je Olaf sveti nekega svojih nemških vojščakov. — „V se !u odgovoril je ... V se, le v se veruje Nemec, in vera Kristusova bila mu je le sredstvo, da bi ž njim Slovana v sužnost potisnil. Zatorej tudi verni Nemec nobenih dvomov zastran vere svoje ni občutil, ko je zoper krščansko Moravijo poganske Madjare > na pomoč poklical, in sebi in jim dežele kraljev Ratislava in Svatopluka delil j zakaj Moravani so prostovoljno evangelje sprejeli, oni so to veliko izdajo storili, da so se brez Nemcev pokristjanili ter jim tako ugodno pretvezo vzeli, da niso mogli v imenu krščansKe vere Slovanov podjarmiti. Zatorej tudi neutrudljivega križarskega vojščaka ni popadla gorečnost za sveti križ, ko je divji Turk nad krščanskega Srba in Bolgarjasvoj krivi meč vzdigoval; zatorej ga tudi ni bilo med četami pri „Varni“, kajti tukaj se je mo- ‘) „Durch seines Libes Sterche mcnigen Lant durchritt." — 402 — govorov, kolikor smo jih še do zdaj v Avstriji slišali, bil je z navdušenimi eljen-kliei sprejet in da ni bil brez vspeha, pokazalo nam je glasovanje, ki je Dedkovemu govoru sledilo. Dedkov predlog je bil z veliko večino sprejet in tudi odbor, ki se je volil, da adreso do kralja sestavi, obstoji večidel iz Dedkovcev in sicer so v ta odbor izvoljeni sledeči: Dedk, Andrassy, Eotvos, Szentkiralyi, Csen-gery, Somssich, Miko, Kemeny, Lonyay, Gozsdu, Bezeredy, Vay, Gorove, Zeyk in Rannicher. Iz tega se vidi, da tudi Ogri že nekaj odjenjujejo in da bodo gotovo še dalje šli, ako se proti njim Slovani združijo. ■— V moravskem zboru so ta teden tudi pogovor o adresi dognali in konec vsega debatiranja je bil, da se nobena adresa ne bode poslala; kajti pri glasovanji je Giskrova dvalistična z večino 5 glasov padla, Praža-kova pa z večino dvčh glasov. Sklenilo se je potem po predlogu grofa Mitrovskegd, da se samo deputacija od šesterih voli, ktera naj potem z deželnim maršalom cesarju hvalo za prevzvišeni manifest v imenu moravskega vojvodstva izreče. Med govori brnskega zbora sta posebno znamenita govora poročevalcev Giskra in Praž&ka. Giskra (Iskra) posebno hudo ministerstvo napada, čisto v duhu našega Naceta; PražAk pa zagovarja oktobersko diplomo in septemberski manifest, ker je le na tej podlagi mogoče Avstrijo uravnati. (Konec pride.) Slovenske dežele. I* Celovca. (Politično stanje; dež. z boi'.) Ljudje so nekako v strahu in le trepetaje gledajo v prihodnje dni. Vojske, pravijo, bodemo se javeljne ubranili. Posebno pa ljudem to ne dopada, da misli vlada naša z Napoleonom neko zvezo napraviti. Napoleon nas je 1. 1854 napeljal in vpletel v Krimsko vojsko, ki nam je po-žerla narodno posojilo in velik del naše ralo v znamnju svetega križa osvoboditi, zakaj da bi zatirani kristijani ostali, morali bi ostati tudi Slovani, ker Poljak, Vladislav III., bil se je tukaj predrznil, daje bandero Zveličarjevo varoval! Zatorej tudi takrat tako svet rimski cesar ničesar ni storil, da bi zabranil razkol med rimsko in grško cerkvijo jzatorej je pisano gledal na prizadevanje cerkvenih zborov v Ferari in v Florenci ji ; zakaj „impera“ se je opiralo na „divide11, in o verskem zedinjenju Slovanov bi tnore-iti tudi politično zedinjenje prišlo bilo! Toda sveta groza je Nemca spreletavala, ko sta brata Ciril in Metud upala si slovansko evangelje pridigovati, ko sta v djan-ju kazala, da je mogoče pokristijaniti se brez ponemčevanja in da svetemu križu pota ne odpre samo krvavi nemški meč, ampak tudi krilata slovanska beseda. To „s a-m o lastno11 in ne „drugim lastno11 krščanstvo, kakor gaje Račinski dobro imenoval, Germancu ni se zdelo pravoverno, in solnograški in mogunški škofje so slovanska apostola pri rimskem papežu zatožili kot krivoverca in odpadnika. Papež tega se ve da ni hotel verjeti, in je Metodija pravovernega spoznal ter ga celč za nadškofa postavil; toda nemška trdovratnost ni nehala, in Vin-hink, nemšk škcf, je v kratkem času toliko dosegel, da je slovanske duhovnike brez kazni mučiti in iztirati smel. Zastonj si je rimski papež pomiriti prizadeval; zastonj je prosil usmiljenja za nedolžne reveže; — tukaj ni šlo za katoliško, ampak za frankovsko vero: „velint, noliut“ — pisal je mogunški Hato papežu — „Francorum principibus colla submittent11. ]) Tukaj je šlo za enakost krščanstva in nemštva, in slednjič se je rajše privolilo, da je tukaj ‘) Boczek. Cod diplom. 62. 67; t. j. „ali hočejo ali nočejo, frankovskim knezom bodo morali podvreči se.“ armade. Napoleon nam je 1. 1859 vzel Lombardijo, — 1. 1866 vzel nam je Benečijo in hujskal Prusa zoper nas, da smo bili sramotno premagani. Napoleon je tudi princa naše preslavne hiše zmotil s krono mehikanskega cesarstva in nam tudi v tej zadevi napravil veliko žalosti in sramote. Napoleon tudi zdaj našo vlado vabi na čudne poti, da na smert bolno Turčijo podpiramo, omlajeno in krepko Rusijo pa dražimo ; to naše ljudstvo vse ve in si k srcu jemlje pa boji se Napoleona, ki nam zlate darove obljublja. — Ta teden se pričnč tudi v našem dež. zboru kaj imenitne debate. Kakšna da bode naša adresa, to vemo že naprej; prej ko ne bojo dolžili .sedanje ministerstvo, da je ono vseh nesreč in nadlog krivo, akoravno je to le moka, ki so jo zmleli Bahovi in Schmerlingovi mlini. Tir-jali bojo februarno ustavo in deržavni zbor, akoravno nas skušnja celih dolgih 6 let uči, da je vsa Schmerlingova ustavna roba za Avstrijo prava kuga in toča. —■ Tudi peticije za nemške šole po slovenskih farah se bodo menda te dni pretresovale. Gosp. Steiner ni vedel boljšega pota, da ljudje o njem kaj govorč in da ga posebno nemška in nemškutarska stranka prav spozna in hvali, sprožil je to reč in narodno vprašanje spravil pred deželni zbor. Radovedni smo slišati dokaze , s kterimi bojo gosp. Steiner & comp. zagovarjali nemške šole za slovenske otročiče. Mislimo, da novega ne bojo nič na den spravili; kajti njih glavar dr. Hussa je že pred nekaj leti naznanil svetu vse neumnosti, s kterimi ti modrijani svoje sanjarije in sleparije branijo. Se bolj nas pa mika zvedeti, ali in kdo bode uboge Slovence branil in zagovarjal. 1* celovške okolic«. (Učiteljski shod tinjske dekanije.) Imeli smo že 24. oktobra učiteljski shod v Pokerčah. Sklenili smo vpeljati med učitelje Tinjske dekanije „Učiteljsko bralno društvo11. Vsi učitelji pristopimo k tej res slavni in za nas potrebni napravi. Enoglasno volimo tudi tri gospode izmed nas, kteri bojo te reči oskerbljevali. krščanstvo zopet pogansko postalo, kakor pa slovansko. Na Labi je pokazal Nemec, kako svojo krščansko vero razume. Tukaj je začel mejni grof Gero spreobrnjenje Slovanov z agape-jo ali prijateljskim obedom, pri kteri je trideset slovanskih knezov, svoje goste, umoriti dal ') in Henrik ptičar, Oton veliki, Henrik lev, Albert medved in Bernard Saksonski so nadaljevali to križarsko vojsko zoper „slovanske pse11 “) z nebeško gorečnostjo, ktera bi kaj boljšega vredna bila, in s strahovito grozovitnostjo, tako da jo celo nemški tačasni kronisti Ditmar Meziborski, Adam Bremski, Ilelmold in drugi hudo grajajo 3). ‘) Beri; Witik. Corbej I., 2. — Ann. Saxon, s. a. 940. 2) Saxonum voce Slavi canes vocsntur. (Hclmolđ C. 16.) J) Audivi etiam . . , populos Slavorum jam duđuffl procul đubio facile converti posse ad christiani-tatem, nisi Saxonum obstitisset avaritia, quibus mens pronior est od pensiones vectigalium, quam ad conversionem gentium. (Adam. Brem. III-, 26.) — Idem dux (Bernharđus) gentem Vinulorum per avaritiam crudelitor opprimens ad necessitatem paganismi coegit. (Helmold I. c. 16) — Princi-pes Gcrmanorum pecuniam inter se partiti sunt. De Chrislianitate nulla fuitmentio; unde cognoscj potest Saxonum insatiabilis avaritia, qu‘ cum inter gentes caeteras barbaris contigua prae-polleant armis & usu militiae, semper promotes esseut tributis augmentandis, quam animabus Domino conquirendis. Decor enim christianitatis, **" cerdotum instantia, jam dudum in Slavia conva-luisset, si Saxonum avaritia non praepedisset. (Ibid. c. 21.) Menda zadosti jasne besede I Take in se hujše pritožbe bereš še dalej v 26. in 8®* poglavju pri Helmoldu, trdemNemcu, ki je pa toliko pravičen, da spoznava trpljenje Slovanov. (Dalje pride.) 1 Po kratkih pa jedernatih pogovorih se • malo okrepčamo, zapojemo nektere slovenske J pesmi, in zapustimo Pokerče s tem namenom, i v kratkem zopet se sniti in od našega | sklepa dalje pogovarjati. i v Bili smo poklicani 22. novembra od na- ■ Šega novega za učitelje in napredovanje ■ neutrudljivega čast. gospoda dekana Jakoba Kuharja na Kladlje (Freudenberg). Ob dveh popoldne se snidemo razun dveh uči- i teljev vsi in počastijo nas tudi štirje go-1 spodje duhovni iz okolice. Z milim glasom nas najprej nagovarjajo dekan, potem bere g. J. Černut, bivši 1 Učitelj v Pokerčah, pravila, ktera je on za ! učiteljsko bralno društvo sestavil. Pretre-I samo članek za člankom in med drugim 1 sklenemo tudi to le: Dobiček ali sreča ■ vsake srenje je ta, da ima zmožnega uči-i telja, ki vedno dalje in za napredovanjem ; hrepeni. Znano pa je, da borni in slabi j zaslužek učitelju ne pripušča, da bi si toliko ' potrebnih in dragih knjig ali časopisov ku-1 pd. Srenjam in gg. dušnim pastirjem mora ■ Pa r.a tem ležeče biti, da se njih učitelj i vedno bolj izurja, in sčasoma napreduje. • Zatorej naj se naprosijo vsi č. gg. dušni pastirji i in gg. srenjski predstojniki imenovane de- • kanije, naj k tej blagi napravi pristopiti i blagovolijo. • I G. dekan so radovoljno prevzeli, vse te ’ imenovane gospode pismeno naprositi. 1 Tako smo dokončali svoje predvzetje in • mislimo začeti učiteljsko bralno društvo ■ k januarja 1867. H koncu naše seje sklenemo še eno za ! Učitelja potrebno reč, na ktero so nas č. g. i dekan napeljali, namreč: Naj prinese na Pervi shod leta 1867 vsak učitelj tinjsko ' dekanije list, na kterem naj zapiše, kako on > v svoji učilnici podučuje, kako od razreda :i do razreda učence vodi, v kterem jeziku je e potrebno tam podučevati začeti, in kako se • tudi (če je potrebno) nemški jezik s slo-1 Venskim veže. ®j Ti spisi se bojo pri prihodnjem shodu '* preiskovali in primerjali. Iz vseh listov se bo pa posnelo in napravilo vodilo za učitelje j j Tinjske dekanije. Slava Vam, čast. gosp. dekan, ki take 0 Potrebne reči med nas vpeljujete in tako 1 2a mladino in napredovanje skerbite! J Potem smo vsi vkup jedli in se veselili, J Uaposled pa se razšli hvaležni in veseli vsak ,. Ua svoj dom. Pri obedu smo tudi napivali j slovenske zdravice. Perve so veljale našim ■! Višim in nižim gospodom šolskim predstoj-o Uikom. Tudi so se glasile slovenske in o Uemške pesmi. Res prav prijetno je bilo! a O«! Savine. Ako samo imena pogledala mo, ki predstavljajo izvoljene za odbor o adresi in volitvenem redu v dež. zboru, zgi-j Ue nam precej ves up: Že šest let čakamo! h^a bi se nam le ena želja bila izpolnila, da bi so le ena trohica pravičnega veselja nam „ Slovencem bila nasmejala, bili bi prav radi 2 Nemci tudi še dalej v enej zbornici H »edeli. Ker pa vsaka prilika dostojno kaže, ka-| ko se naše pravice in želje obrajtajo, kako ^ se celo materijalnemu in duševnemu napred-« ku na vse strani ovire stavljajo in stavljale J bodo, dokler smo v manjščini, prisiljeni smo (l 8kerbeti za to, da ne poginemo in da nas ? sprehajajo vse sorte misli. Se červiček v jt Prahu se vije in brani poginu. — ni Spoznali smo, kdo nas resno zastopa in ni kdo nas hoče zatirati. Gg. Blagotinšeku Kai-f *Orfeldu in Lohningerju pa priporočamo večo e' 2mernost, da ju ne bode posneje preveč sram, ko bodo volitve na laž postavile min’ 8el, da nas onadva tudi zastopata. Pri perji' vih volitvah ljudstvo ni bilo pripravljeno k' m tudi ni zastopilo, kaj je in koliko velja • Poslanstvo. Zdaj je drugači. Kazalo se je to že lani, kose je nezaupnica poslala gg. Feirerju in Loschnigu ; seveda ni imela zaželenega vspeha; pa kdo je vzrok? Kaj si more ljudstvo pomagati, Ge naleti na tako ogromen zid konštitucijo-Oalne termoglavnosti? Pa tudi nasprotna — 403 — adresa, ki ostane za naše nasprotnike v tako žalostnem spominu, bila je velika korist za ljudstvo. Učilo se je, varnejše postopati pri takih stvareh. V prihodnjič gotovo ne bode vsakemu možiceljnu verjelo, preden ne bode poprašalo svojo prave zastopnike in ono slovenske liste, ki so do zdaj naše zadeve tako krepko in resnično zagovarjali. In če bo še kakega v celi Savinski dolini, ki bi za duševno napredovanje nič nc hotel skerbeti, bode se gotovo spomnil, kako se zanemarja materijalni napredek v dež. odboru, ki reguliranje Savine za nepotrebno spoznava. Menda berač nobeden ne bo hotel postati. I* IJubljane. 7. dec. A. B. (D e ž e lni odbor in slovensko nemški slovar; g. Savaschni k). V današnej seji deželnega zbora bilo je tudi sporočilo deželnega odbora o zadevah slovensko - nemškega slovarja, ki se ima, kakor je znano, izdati iz zapuščine ranjega knezoškofa, prebrano in se glasi nekako čudno. Deželni odbor namreč svetuje, naj se delo izda kakor hitro je mogoče, če bode ravno zarad tega malo slab e j e. Mi nismo teh misli, kajti dobro je vedno bolje kot slabo ali le srednje in raji čakamo še nekaj časa na dobro delo. Tudi Brno preverjeni, da bode g. Levstik, ki je za to delo tako sposoben, da bi ga ne bilo mogoče nadomestiti, delo izdelal ali do dobrega ali pa vse saupaj pustil, če bi le premagali oni, ki hočejo slovar že jutri imeti na svetlem. Vsem istim naj priporočamo še enkrat liste 46—48 „Novic11; naj pazljivo in s premislekom či-tajo članke: „Kdaj začne izhajati slovensk o-n emški slovar? Morebiti da bodejo tara navedeni tehtni razlogi jih spravili na druge misli kakor so že prepričali marsikterega. Za silo in za praktično rabo nam pa za zdaj popolnoma zadostuje izvrstni „Janežičev“ slovar, kteri je ravnokar prišel v drugem jako pomnoženem natisu na svetlo. Bodimo vendar previdni in ne zahtevajmo sami sebi v kvar že danes, kar ni mogoče, in ne izpustimo lepe prilike, ko nam je poklonil slavni mecen zaklad za slovar; gotovo ni ga zapustil s tem namenom, da bi spravili na dan slabo ali srednje delo, temuč kolikor je mogoče dodelano in izvrstno. Za to pa je treba vsaj še nekoliko časa. Znani oče okrožnice, šolski nadzornik g. Savaschnik, j neki poslal na Dunaj svoje posebno mnenje o ljudskih šolah, akoravno je slavna konzistorija z veliko večino odobrila predlog manjščine deželnega zbora in so iz mnogih krajev prišle peticije, da se potrdi ta predlog. Naj ima tudi g. Savaschnik svoje veselje; mi se nad-jamo, da bode zmagala pravična stvar vkljub njegovim oviram. Iz zgornje Pivke. F. (Burja in sneg. Potres. Nesreča. Skopuh. Šneperska grajščina in postojnski kmetje.) Burja, ktera nam je dolgo prizanašala, prihrula je in tudi sneg je že zapadel. Kakor je bila pretekla zima ugodna, toliko hujša bo menda letos, kakor se kaže. Pa saj bi bilo prav, da bi vedno imevali mrzle in hude zime, ker so za njimi tudi navadno dobre letine, ktere pa letos ni bilo. — V sredo zjutraj ob devetih bil je tukaj potres. — V četertek, 29. novembra, šel je nek Zagorčan s svojim mladim sinom v gozd. Tale mož je po celej okolici znan skopuh in se ni ravno predobro oblekel, da-siravno so ga ljudje silili. Burja je ravno tisti dan posebno prihrula in tudi sneg je zapadel. Torej pusti moži-ček svojega sinu v Juršičah, gozdu naj-bližnej vasi, sam pa se vrne s svojim sosedom, ki ga je spremljal, proti domu. Na poti jame pešati in nogovori večkrat svojega soseda, naj počaka, da si malo opočije, ker ga ni mogel več dohajati. Trdosrčni spremljevalec popusti meni nič, tebi nič reveža v snegu in gre naravnost proti domu, od kterega ni bil več kakor pol ure oddaljen. Domu pridši pove ljudem, naj gredo z vo- zom po moža, ker je v snegu obležal. Našli so ga pa že zamrznjenega in domii mrtvega pripeljali. Tako se godi skopuhu ! Oni dan padel je 9 let star deček raz konja in mrtev obležal. Vzrok tega je premajhna skrb staršev za svoje otroke, kakor je sploh pri kmetih navada. — Zdaj pridem na najvažniše ! Sedem vasi je namreč : Knežak, Beč, Koritnice, Trnovo, Bistrica, Vrbovo in Zemone, ki vživajo po sodbah 1. 1793 in 1794 vse pravice za drvarijo in kupčijo v tukajšnjem šneper-skem gozdu. Šneperska grajščina je bila od dvajset let sčm v rokah več gospodarjev in zadnji gospodarji so ves gozd na več delov razdelili in vsacemu delu svojo posebne logarje postavili. S to razdelitvijo je pa grajščina le sebe poslužila, pa nikakor ne kmetov, ker jo s tem branila, da bi vsak opravičen kmet po vsem gozdu bukovino in hojevino dobival. Še deset let sem je grajščina tem opravičenim kmetom le v enem, k večemu v dveh razdelkih svojega gozda bukovino izkazovala, hojevino pa zabranila , rekoč, da gozd je nima tolikanj, da bi pravicam opravičenih kmetov vstrezal. Prisiljeni so bili tedaj kmetje grajščino zarad njenega nepravičnega ravnanja tožiti. Slavna c. k. uradnija v Ložu je konci leta 1865 sodila, da mora silama opravičenim kmetom drva za kupčijo izkazovati. 24. dan novembra 1. 1. bili so ti kmetje klicani na dan v Lož, da bi se zarad one pritožbe pogodili s šnepersko grajščino; ali slavna c. k. uradnija preloži zopet dan na 19. decembra 1. 1. in se s tem izgovarja, da ima sedaj mnogo bolj siljenih reči. Neradi bi videli kmetje, da bi se dan pogodbe še enkrat, ali pa še celo večkrat preložil, ker se boje, da bi jih grajščina le za p rja vice odškodovala, tega pa bi jim ne povrnila, kar jim je že deset let dolžna. Teh kmetov, ki vži-vajo vse gozdne pravice v šneperskem gozdu je v Knežaku 72, na Beču 44 in v Koritnicah 24, vseh skupaj tedaj 140, ki spadajo pod tukajšnjo Knežko županijo. Ako se odbijejo od teh vsi tisti, ki so že svoje pravice za kupčijo grajščini prodali, kar jih je nekaj čez 40, ostane še blizu 100 kmetov, ki še pravice v gozdu vživajo, in kteri hočejo tudi zanje pravično odškodovani biti. Kakor kažejo graščinski listi, po kterih se kmetom les izkazuje, ima vsak opravičen masličar za svoj maselc zemljišča dobivati vsako leto 37 hoj , kterih je čista vsaka najmanj 2 goldinarja vredna; tedaj je pravica vsacega masličarja vredna na lete 74 goldinarjev, in od vseh v desetih letih 74.000 gld. V tem, Jso grajščina tem opravičenim kmetom že deset let ne ene hoje ne dk, je pa ona od leta do leta zmerom prodajala, kolikor je hotla in mogla. Čez Klansko polico se vozi vsako leto noč in dan za tisuče in tisuče goldinarjev robe v Reko, in se pred nosom opravičenih kmetov zmerom hojevina prodaja in lepe denarje zanjo dobljeva. Grajščina pa pravi, da ne more kmetom hoje-vine izkazovati, in da je nima. Zakaj pa je pretekli mesec Juršičanom in Zagorcem, ki niso nikdar tacih pravic vživali, kakor tile postojnski kmetje, tako izvrstno hojevino v odškodovanje njunih pravic izročila in odmerila, da je vsako oralo vredno 200 do 300 goldinarjev! Zakaj stoji nad Jur-šičami lep črn gozd, imenovan „Prepove-danec“, ki meri blizu do 800 oralov ? — Ne mara zarad tega, da ga bo grajščina izročila tacim vasem, kterim se še včeraj ni sanjalo, da imajo najmanjše pravice v šneperskem gozdu? Ali ne mara si ga misli grajščina le sebi ohraniti, opravičene kmete pa s samimi golavami odškodovati ? Hoče ne mara grajščina tajiti, da imajo tile postojnski kmetje pravico od prve do zadnje bukve in hoje po vsem šneperskem gozdu? Vsemu svetu je znano, da imajo kmetje v zgornej Pivki premalo polja, da bi sebe in svoje preživih in zraven tega še davke plačevali. Kmetje le vejo, koliko so jim gozdne pravice vredne in nikdar nobeden pod milim nebom jih ni v stanu tako vredno in pošteno ceniti, kakor borni kmet, ki večidel od njih živi. Kdo je kriv, da so kmetje v tčh desetih letih tako obožali, da jim ni nikakor več dano mirno živeti in davkov ročno plačevati ? Šneperska grajščina, ki jim ni dala v desetih ^letih hojevine za 74.000 goldinarjev ! Šneperska grajščina, ki daje unaj-nim kmetom najlepšo hojevino v odškodovanje! Šneperska grajščina, ki prodaja na vse strani, kamor le more, tiste hoje, ktere bi imela tudi opravičenim kmetom na njihove pravice dajati! Šneperska grajščina, ki hoje le zdse prodaja in hrani , postojnskim kmetom pa le pravice krati in jih za najmanjši hojič toži, kaznuje in zapira! Gotova istina je, da ga ni skoro več, da ne bi bil že zaprt, ali da ne bi bil že do 24 goldinarjev na enkrat plačal za kako škodo, ker je vendarle po tem segel, kar mu pred Bogom in svetom gre! One dni prišlo je več kmetov iz knezke županije k svojemu županu to potožit, nadejajo se, da se bo on o teh siljenih zadevah zanje potegnil, in ga prosit, da naj prvič pri deželnem zboru zaprosi, da bi se gozdne pravice ko mogoče hitro odško-devale; drugič, da bi jim deželni zbor pripomogel, da bi si od šneperske grajščine na hojah zastano vrednost 74,000 goldinarjev pridobili; tretjič, da bi se šneperska grajščina prisilila, postojnskim kmetom do zadnjega trenutka pred odškodovanjem njihove poštene pravice trditi in tolikanj bukovine in hojevine izkazovati, kolikor jim jih je do zdaj po vsem gozdu ali dajala ali dajati imela in četrtič, da bi se dan pogodbe nikoli več ne preložil. Bog daj, da bi prošnja, ktera je bila precej spisana, svoj pošteni namen dosegla, ako ne, bo v kratkem vsa zgornja Pivka na beraškej palici! Naši deželni zbori. Koroški zbor Sedanje seje nič ne donašajo kaj mikavnega. Obravnovalo se je v 5. in 6. seji deželno premoženje in deželne zakladnice. Dež, zbor samo posluša, kaj mu deželni odborniki sporočajo o teh zadevah, in večidel poterjuje brez vsega pričkanja vse, kar mu je dež. odbor nasvetoval. Čita-telji naši menda ne bojo hudi, da jih s številkami ne pitamo. Med vlogami je najimenitnejša ona, ki jo je mesto Celovec po g. Nagel-nu izročilo zastran nove mestne šole. Mesto je namreč volje novo mestno šolo po svojem načertu ali kopitu napraviti. Ministerstvo pa tega ne dovoli in hoče, naj se mestni odbor derži postav, ki dozdaj še veljajo v šolskih zadevah. Po naših ipislih ima vis. minieter-stvo prav, da tirja, naj si mesto napravi najpred pri vsakej mestnej fari po postavi farno solo, kakor jo ima vsaka fara na kmetih ; potem naj še le tudi napravi — ako je volje — še druge više šole. Radovedni smo, kaj sklene dež. zbor; v ta odbor so izvoljeni gg: Jezernik, Nagel, Dr. Erwein, M a y e r in dr. Burger. V tem šolskem odboru razun dr. Burgerja spet ni nobenega šolnika. Premil, knezoškof so pri večini dež. zbora menda v nemilost padli, da jih še celo pri šolskih rečeh ne volijo v* noben odbor. To se nam dozdeva neumno in nepravično ! — Stajcrnki. G dr. Razlag interpelira deželni odbor zastran posvetovanja o prena-redbi volitvenega reda. On dokazuje, da je premalo število poslancev od Slovencev iz- — 404 — voljenih z ozirom na število prebivalcev, kterih je % slovenskih, in z ozirom na davke, ki jih Slovenci plačujejo; on naznanja željo, da vendar enkrat odbor sporočuje o posvetovanju in vzroke pove, zakaj da se je odlagalo. Predsednik reče, da bode odbor to pra-šanje v kratkem prilično pri posvetovanju te reči razjasnil. G. Dr. Rechbauer sporočuje o zi-darijskem redu (Bauordnung) za Graško mesto, kar se je že lani sklenilo, česar pa vlada ni odobrila, g. 6 se je z dovoljenjem mestjanske občine tako prenaredil, da se z vladinim mnenjem strinja. Potem sporočuje o prenaredbi §. 71. občinskega reda, po kteri bi se vprihodnjič tudi dušni pastirji in javni učeniki vdeleže-vali plačil za občinske potrebe. G. Dr. Razlag pa predlaga, da bi se le tedaj ta dolžnost nakladala, ako bi ti gos- podje imeli. na leto nad 1000 gld. dohodkov Tudi vladin namestnik se ustavlja odbo-rovemu predlogu, ker je samo 6 občin tako prošnjo vložilo, ker misli, da bi taka prena-redba ne bila pravična ; kajti pičli dohodki onih gospodov se ne smejo še bolj znižati; in to bi nič ne hasnilo občinam, ker bi morali na eni strani timveč dajati, čim več jim na drugi strani jemljejo. G. prof. H1 u b e k razlaga žalostno stanje ljudskih učiteljev in priporoča, da bi se jim skorej polajšalo in zboljšalo. Ravno tako govori g. opat Hieber za duhovne pastirje. G. Rechbauer ostane pri svojem predlogu opiraje se na ravnopravnost. (Obvelja). Grof. Ko tu 1 i n s k y sporočuje o napravi podkovavniške učilnice, kar se finančinemu odboru izroči. Pluje dežele. Rim. „Moniteuru piše, da se bo vse lepo z italijansko vlado poravnalo. Bomo kma-io videli. Turška. „Moniteur11 spet piše, da so sicer punt na otoku Kandiji zadušili, vendar pa še Garibaldijevci in nekteri drugi neur-neži po hribih nepokoj delajo. — Ce je to res, trpeti bodo morali spet Bog ve kako dolgo turški kristjani. Lahko je pa tudi mogoče, da je boj in upor samo zavolj neugodnega zimskega časa prenehal. Sicer naj si pa vsakdo zapomni, kaj Napoleonova vlada tu počenja in da njena pomoč ni gotova pomoč, ker Napoleon je pred vsem tudi se-bičnik ! To nam tudi nesrečni Poljaci spri-čujejo. — Vlada tudi kaj zelo orožje pripravlja. Rusija. Ruska vlada si neki zdaj i na vso moč za to prizadeva, da bi se njej neprijetne pogodbe 1854 in 1856 pregledale in popravile ali prav za prav odpravile. To, kričijo zdaj nekteri, je začetek ia-hodnjih homatij. Tako pa najbolj pišejo zdaj nemški in francoski listi. — Znani derzavni svčtnik Miluitin je nevarno obolel; mertud ga je zadel. S Prusko ste si neki prav dobre, ne tako pa z našo avstrijsko, s ktero se vedno pisano gledate. — Kozaki imajo pričakovati socijalno reformo. Pruska. Vlada si neki veliko prizadeva, da bi tudi Parsko k severni zvezi pridobila. Bismark avstrijski vladi očita, da je praški mir razderla, češ, ker je hanoveran-ski kralj do zdaj na Avstrijskem bival. To kaže, da bi spet radi kako vojsko vneli. llazne novice. * „Klagenfurterica11 donaša nek dopis, v kterem se naznanja, da se je nova šola v St. Martnu pri Timencah 11. novembra slovesno odperla. Da se je ta šola napravila, ima ondotni grajščak g. Stokert velike zasluge. Le škoda, da ta šola ne bode donašala zaželenega sadu. Kajti sklenilo se je, da mora ta šola pri čisto slovenskej fari izključivno le nemška biti. In dopisatelj hvali, da slovenska občina tako neumnost tirja. Kaj bi le kaj Nemci rekli, ko bi ter-do nemška fara tirjala čisto slovensko šolo ? Sramotili in zmerjali bi jo za tako grozno veliko neumnost! — *** Iz L j u b 1 a n e. Odbor, ki ga jo izvolila kupčijska in obrtnijska zbornica V zadevah železnice iz Ljubljane do Beljaka, je pomnožen še po nekterih možeh, zvedenih v tacih rečeh. Izvoljeni so bili še: Gg. Trpine, dr. Costa, bar. Miha Zoiz, vitež Guttmansthal, Samasa in P. Kozler. Ob enem se je tudi izrekla g. dr. Tomanu zahvala za njegov trud in za potezanje za to stvar. Po naredbi visokočestitega ljublj-škofa je maša za šolarje v zimskem času vstavljena in je dobri volji dijakov prepuščeno obiskavati cerkev. * (Društvo za svilorejo.) Društveni odbor je imel v Celovcu 7. aec. veliko sejo. G. minister za kupčijo in obertnijo je namreč temu društvu predložil nekaj prašanj, ki na to merijo, kako bi se mogla sviloreja prav povzdigniti. V tem pismu pravi g. minister, da svitlemu cesarju ta reč kaj pri srcu leži in da je cesar sam v posebnem pismu to zadevo g. ministru kaj goreče priporočal. V tej seji se je bral odgovor na ta prašanja. * Rudolfova železnica ne bo dolgo vež stala na papirju. Podvzetniki bratje Klein jo začnč 15. decembra delati. Tudi so imeli veliki fužinarji, posestniki in še druga gospoda v Celovcu sejo, v kterej se je posvetovalo, kje in kako bi se denar dobil, da bi se stranska železnica Celovec — Št. Vid in Launsdorf — Mosl precej mogla začeti« Sklenilo se je, naj se dež. zbor poprosi, da to reč tudi malo požene. Bralo se je tudi, da so v ta namen fužinarji podpisali 1.200.000 gld., veliki posestniki 200.000 gld., mesto Celovec pa 100.000 gld. Danajska borsa 10. decembra 1866. 6