V TEJ ŠTEVILKI (MUIIUIM M —gonJ-eU— wnn Dtwbw *■ I luT, «t in» mu uii«. m. !»•. na4«f t h« A« of C.n.r«M of M.rrh Ird IH7. CHICAGO, ILL., 12- MARCA, (MARCH 12.) 1931 "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. LETO—VOL XXVI. PRED. HOOVER PROTI DRŽAVNEMU OBRATOVANJU LJUDSKIH POSESTI Napadi na svobodo tiska. —'Dalavski" department proti radikalcem.—Ofenzive privatnih interesov V kongresu se že dolgo prič- predloge ni edino, kar opozar-kajo, kaj početi z Muscle »ja ljudstvo, da si je z izvolitvi-Shoals v Alabami. Vlada Zed. jo zagovornikov privatnega ka-držav je tu med vojno zgra- pitala slabo zavarovalo svoje dila velike vodne in druge na- interese. Razne neumestne pre-prave za produciranje nitrata iskave, kakršno je vodil kon-v vojne namene. Muscle Shoals grešnik Fish o delovanju je možno preurediti v ogromne j "rdečkarjev", — odvzemanje elektrarne, ker je na razpola- poštnih privilegije^ radikalnim go velika vodna sila, in pa v listom itd., so znamenja, da se izdelovalnice umetnih gnojil, kapitalistična reakcija pripra-Prvo in drugo bi koristilo pre- vlja za nasilno zatiranje radi» bivalstvu, ker bi dobilo cene- kalnega delavskega gibanja, no električno silo in farmarji Zdaj so si lotili naj prvo komu-dobra gnojila po zmerni ceni.1 nistov, «potem pridejo še nad .Velike koristi bi imela tudi in-: druge radikalne skupine. Isto dustrija v bližini teh elektra- je bilo med vojno. Najprvo so ren; ker bi dobila pogonsko si- j si vzeli za tarčo I. W. W. in DOM BREZPOSELNIH KJERKOLI POD STREHO lo za mal denar. Večja skupina senatorjev in kongresnikov se že dolgo bori, da bi naprave v Muscle Shoals začela obratovati zvezna vlada, katera jih lastuje. V tem smislu je bil končno v obeh zbornicah sprejet predlog senatorja Norrisa, toda predsednik Hoover ga je 3. marca vetiral z dolgim komentarjem, v katerem pravi, da ni naloga federalne vlade iti v tak business, ki je v tej deželi privatna domena in stvar privatne iniciative/Vladno obratovanje omenjenih naprav bi pomenilo vladno konkuriranje privatnim kompani-jam, česar se mora vlada ogibati, pravi Hoover. Nadalje bi socialno lastništvo in obratovanje ubilo voljo za privatno iniciativo; ljudstvu samemu moramo prepustiti, da razvija industrijo ter druge naprave po svoji potrebi in volji, kajti le na ta način vzdržimo načelo enakih priložnosti za vse, modruje predsednik. Cikaška Tribuna je imenovala Norrisovo predlogo "komunizem", kakršnega izvaja Stalin v Rusiji, in naravno hvali Hooverja, ker jo je vetiral. Predloga je dobila v senatu ve- proti njim so sprejeli razne odredbe, katere so pozneje aplicirali tudi na socialistično gibanje. Skoro v vseh legislaturah i-majo predloge, s katerimi skušajo preprečiti manjšim strankam priti na glasovnico. Le republikanska in demokratska stranka, ki sta v bistvu eno, bi smeli na "ballot". V enih državah, npr. v Ohiu, podobni o-mejitveni zakoni že obstoje. Pennsylvan&ka 'legislatura je zaključila, da morajo biti zasliševanja o predlogi socialističnega poslanca Hoopesa o zavarovanju brezposelnih tajna. To pomeni, da bi časopisje ničesar ne pisalo o potrebi sprejetja take predloge — vse v interesu privatnega kapitala. Poštna oblast je odvzela privilegij drugega poštnega razreda, ali pa sploh pravico pošiljanja po pošti petim listom, ki pripadajo ločenim komunističnim skupinam ali pa kom. stranki. Policija v New Yorku TOLMAČENJE VELJAVNOSTI AMERIŠKEGA DRŽAVLJANSTVA .„. „ iL,Te lreZ,>OM, n,.h " ie br" redne*» «t.nov.nj«, Pah»j.jo „. prostem in •pe v azilih, ki jih jim o*krbuj«jo.občine, okraji in dobrodelne organizacije. Število b.iz- mcev ~""K>Z'/ V'*kim dnem K» poidejo zadnji centi, ali ko jim je odročen kredit, »o na p«o»tem. M»oCi w v (voji »črpanoeti potikajo po ulicah brez cilja. V hladnih noc<* jih «prejme policija ter jim d. ležiiče -r kletih, kakor vidite tu na .Irki. S* ie ipominjate Hoover j« vi h obljub I. 1928? POVOLJEN NAPREDEK SOCIALIZACIJE KMEfIJ V RUSIJI PRIPRAVLJALNA KONFERENCA ZA SOC. KAMPANJO V BODOČEM LETU '.»iSTilfS Njt* 2" sln"W *»rovanje zastopnikov delavskih ..........""------------- političnih organizacij in naprednih unij Do 20. februarja je Sovjet- lektivno obdeluje in upravlja. Približno 33 odstotkov vseh kmetskih posestev je zdaj v kolektivni upravi. Z Kdor Jugoslovanov Še ni a-meriški državljan, je "podanik" Jugoslavije. In če želi vložiti aplikacijo-za ameriško državljanstvo, mora najprvo vprašati za odpust iz jugoslovanskega podaništva vlado v Beogradu. Tako naznanja u-radno režimski list "Amerikan-ski Srbobran". V prevodu se njegovo pojasnilo pod naslovom "Jugoslavensko podan-stvo" glasi: v* "Na vprašanje izseljencev,! ki žele postati ameriški državljani, kakor tudi tistih, ki so že postali ameriški državljani, ki-žele vedeti, kako naša država Jugoslavija gleda na prehod iz enega državljanstva v drugega, odgovarjamo: Vsakdo, ki hoče iti v drugo podanistvo (a-meriško ali katerokoli), mora vprašati kraljevino Jugoslavijo za pravilen odpust iz jugoslovanskega podaništva. Tisti, ki bi tega ne storili ali ki tega niso storili, to je, ki niso ne iskali in ne dobili odpusia i jugoslovanskega podaništva, se smatrajo, ako posetijo Jugoslavijo, ali kadar imajo posle z Jugoslavijo, če se ti posli vr-še v Jugoslaviji, za jugoslovanske državljane." Izgleda, da hoče Jugoslavija pod sedanjim režimom s takimi navedbami nadkriliti celo Mussolinijevo vlado v Rimu. Jugoslovanske podanike v A-meriki kličejo na nabor z grožnjami, in zdaj jih hočejo in- Socialistična stranka dela of Railway Carmen, ter American _ . , , , , novimi načrte za volilno kampanjo V Federation of Railroad Work«**, metodami se obdela veliko več prihodnjem letu, katerih cilj Razen teh bodo povabljene jV»1"1' 111 ZU"J Jm zemlje kakor preje na sepa- je, da se pridobi napredne uni- vse one, ki ji bodo priporočene dlrektn<> * grožnjami ostrašiti, ratnih kmetijah. , je ter druge progresivne de- P°zneje. Na konferencah soc. da ne bl P081*11 amen*ki dr- Produkcija bo še bolj dvig- lavske organizacije za sodelo- franke je običajno zastopana *av,Jan\ in postanejo brez — ' * dovoljenja beogradske vlade, se jih bo smatralo vseeno za podanike, ako se vrnejo ma- njena, Jcadar bodo ruske to- lovanje. varne mogle oskrbeti zadosti * i i • je iSUvVzaaa^taaíae; * tudi velika podporna organizacija Worker's Circle. Ako pride med njimi do spo- jo na kmetije 120,000 novih ^n^To C*T ™d raziwna' bad° 8 kupnimi *ari na a,i č.e [™>0 kfu neSikar ? I' 2 «t* d ru gi m sklenia, d a se skhče ^^ Z* SV°je ratfft/ JU*°8laV1J1' ^ ne zadostuje potrebam. Ko- pripravljalno konferenco so- ka"d,da^ kampanjo kakor še zem,Jlške i wi i. ^ ' Iektlv«o obdelovanje je zelo cialističnih predstavnikov iz "^enkrat po vseh Zed. držaje udrla v dvorano finskega de- spremenilo življenjske načine vseh držav Unije katera se bo vah* ,n atorW bo velik korak lavstva, v kateri se zbirajo ruski-h mužikov, katere se na- vršila 19.-21. junija v Milwau- k <«voboditvi ameriškega de- največ socialisti, češ, da se v seljuje v komunalna stanova- keeju, Wis lavstva iz objema republikan- ječe), ki se je nedavno usta- nji hujska zoper ustavo. Na- nja s komunalnimi kuhinjami,' Stranka smatra da bo imela sk'h in demokratskih politi- novilo v Chicagu, bo moralo val je napravila, ko je bila v pralnicami in zabavišči. Pre- za svojo predsedniško karnpa čar-iev- Vse tu navedene unije zadeti proti tem intrigam z e- čto tudi iTo "ve tira n jiT' t oda ni teku ~ Ple8na ,zabava' . Kruke ceJ nePrilik Je ™di P^č, ker njo v prihodnjem letu izredno ®e seveda ne **><*<> odzvale, to- ¡nakimi sredstvi kakor nasto-v J ' ,n valliro lrorfoU A^on.^.rono. ,«k -----------..............da večinoma bodo to akcijo Pajo italijanski delavci proti Jugoslovanski delavski svet vansko Radničko \ bila zadostna, da bi mogla postati zakon proti predsednikom vemu vetu. Muscle Shoals je zopet dokaz, kako se Hooverjeva administracija briga za interese privatnega biznisa, in kako malo stori za milijone, ki so prizadeti vsled depresije. Njegov argument o "enakih priložnostih" ter "privatni iniciativi" je vpričo sedanje situacije ničev, kajti kdo danes še verjame, da imamo "vsi enake priložnosti"? In kaj je dosegla "privatna iniciativa" v prizadevanjih, da omili bedo med milijoni brezposelnih? Hooverjev veto Norrisove POVEST O ZLOČINU" Spisal jo je Maksim Gorki. Prevedena je za "Pnoftetarca" in velike kartele organizirane- jih je težko razdeliti po vred-ga zločinstva pušča v miru. J nosti dela ,toda komunalna u- V Lawrencu, Mas., je začel' prava uPa» da v teku časa Pr*-delavski department v intere- ma«a te kakor vse d™ge tež-su tovarnarjev z deportacijsko ko^e» proceduro proti tujerodnim v o- diteljem stavke tkalniških de- KRUPSRAJA NADALJUJE lavcev. V Washingtonu sklicujejo Z LENINOVIM mm progresivni senatorji konferenco, da se pogovore o taktiki, ki jo bodo zavzeli v bodočem zasedanju proti naraščajoči reakciji, toda pri tem izjavljajo, da niso za '\retjo stranko". Liberalni krogi bolj in bolj spoznavajo, da je proti organizirani premoči kapitalistične politike potrebna za protiofen-zivo enotna grupacija delavskih in liberalnih skupin. Reakciji je treba zajeziti pot in v ta namen bo socialistična stranka storila kolikor največ mogoče. Storila bo več, ko postane jačja. Jačati jo, bi bila dolžnost vseh, ki hočejo koristiti ljudstvu. ugodne okolščine, in v name-nu, da se to izkoristi, želi etr- Pozdravile in jo več ali manj njenje delavskih sil, katere so P°dP'rale. za neodvisno politično akcijo. wertcnapovTb°i.aPrrr odpravlja cenzuro svetovanje zastopnike farmar- Španija, ki ima velike no-ske-delavske stranke v Minne- tranje zapletljaje ,se rada za-soti, Coloradu in Illinoisu. De- teka h cenzuri. Dne 4. mar- Proračun za šolstvo ▼ Chicagu Letošnji proračun za vzdrževanje javnih ljudskih ter srednjih šol v Chicagu znaša $96,-970,433. Nadežna K. Krupskaja, vdova po pokojnem Leninu, je še vedno aktivna, največ na pro- lavsko stranko v Pennsylvani-ji, neodvisne delavske stranke v New Bedfordu, Mass., Buf-falu in Niagara Fallsu, N. Y., industrialno demokratsko stranko,Commonwealth Land party, vse državne delavske federacije, čikaško delavsko federacijo, Konferenco za progresiv-10 delavsko akcijo, Ligo za neodvisno politično akcijo in sledeče unije: United Mine Workere (Springfield), International Typographical union, International Ladies' Garment Workert' union,, Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers,, International Mokftera' union, Painters, Paperhangere avi Decorators, Amalgamated Clothing Workers, Brewery Workers, Brick ami Clay Worker», Fur Workers, International Association of Machinists, Brotherhood of Railway Clerks, Cloth Hat and Cap and Mil-linjry Workers, Leather Good« Workers, Maintenance of Way Employes, International Brotherhood ca je vlada naznanila, da ne bo več cenzurirala poročil, ki jih pošiljajo poročevalci zunanjih listov iz Španije. Zdaj jc Italija edina država v Evropi, ki še prakticira tako kontrolo nad brzojavi v inozemstvo. Nepojasnjeni dohodki V New Yorku že dolgo preiskujejo korupcijo v raznih u-radih. V enem slučaju so dognali, da je neki policaj,, ki ima le okrog dva tisoč dolarjev letne plače, vložil v banko v teku petih let $83,000. fašističnim agentom: namreč, zahtevati bodo morali od ameriške vlade, da tiste jugoslovanske diplomate, ki ee ume-ševajo v zadeve naseljencev in ki jih begajo z grožnjami, vrne Jugoslaviji. Delavska stranka ji je prepočasna Cynthia Mosley, članica angleškega parlamenta, ki je pred par tedni odstopila od delavske stranke, pravi, da je za socializem kakor je bila, toda delavska stranka z Mac-Donaldom na čelu deluje zanj prepočasi, ali pa sploh ne deluje, medtem ko je ona za drastične akcije, ki bi Anglijo kam privedle. Ona ter njen mož ustanavljata novo stranko, ki pa je dobila le malo pristašev. Ker sta milijonarja, i Komisija ga je vpračala, kako je mogel prihraniti tisočake za kampanjska sredstva nista več kot pa je zaslužil, pa je preveč v stiski. dejal, da je to njegova osebna _____ zadeva, ki ne bi smela brigati nikogar razen njega. Ljudski profit GANDHI IN IRWIN SESPORAZUMELA ZA PORAVNAVO j Prvi koraki za mirno rešitev indijskega vprašan L uspešni.—Gandhijev indijski kongres bo sodeloval na konferenci za »eatavo indijske konstitucije. Kar se je zdelo svetu že skoro nemogoče, se je zgodilo. Anglija je veliko popustila in angleška indijska vlada je sporočila Gandhijoi, da je v interesu obeh dežel, ako se odločita za sodelovanje. Angleški podkralj lord Irwin je povabil Gandhija na posvetovanja, ki so se vršila več dni. Končala so se s sporazumom. Na kongresu, ki bo izdelal ustavo za Indijo, bodo sodelovale vse indijske struje in Anglija. Dasi bo do končne rešitve še mnogo zaprek in nesiporazumovt smatrajo poznavalci razmer, da je glavna ovira odstranjena. Zasluga za sporazum gre Gand-hijevi vztrajnosti ter dobri volji delavske vlade v Angliji. Veliki izdatki za francosko armado Francoski proračun določa v letu 1931 za armado $258,-000,000. Nič še ne izgleda, da pride do razorožitve. TUDI POSLEDICA RUSKE REVOLUCIJE svetnem polju. Ta slika je bila of Electrical Workers, Granite Cut-vzeta meseca februarja, ko je ter* International tJnioa, Roofers' (rnir„ril0 „ • j• . International unio%, PsUern Mak govorila v Moskvi na radio ob Rra, loftifue Mpta| PoliRhertt Uoh<),. priliki slavnostl 13. obletnice sterei»' union, Pulp, Sulphite and ustanovitve rdeče armade. Paper Mill Workers, Brotherhood Knez Beloserski je bil pod carizmom general z velikimi dohodki. Živel je v izobilju, kakor vsa taka gospoda pod vlado carja. Zdaj je knez Be-loserski starec brez sredstev. Igra po berlinskih ulicah na gosli in pobira miloščino. Njegova slika spodaj je bila vze- IzHatki « lioncfrpvnm Elektrarna v Colorado Spring-I/(1 katero lastuje občina, je lani Vsak dan zasedanja ameri- napravila $329,053 profita, da- ta v času carizma, gornja pa je škega kongresa stane ameriške si plačujejo odjemalci za elek- iz njegovih sedanjih dni. O triko tretjino manj kot so pía-, povratku carizma nič več Čevali privatni družbi. sanja. davkoplačevalce $11,000. Zdaj je na počitnicah. * T«* ~ Qlasooi iz J|ct s c g a ' £ i ZAPISNIK KONFERENCE J. S. Z. ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO Konferenca soc. klubov ter. Poročila zastopnikov dru-društev Prosvetne matice z de- štev Prosvetne matice: »okrogom v zapadni Peanajrl- John yinnt ^ ~ STETlA fsteL^dS naR.onjeno^ mu v Pittsburghu, Pa. Zborovanje je otvoril ob 10:30 dopoldne tajnik Jacob Ambrožich s primernim nagovorom ter z nasvetom mladini, da naj se oprime našega dela. Za predsednika seje sogla-ano izvoljen Anton Zornik st., ki jo goji članstvo do te ustanove. OD enem v daljšem govoru razpravlja o delavskem gibanju. Nadalje so imeli poročila Anton Zornik st. od druš. št. 87 SNPJ. L. Kavčič od druš. št. 6 SNPJ., s. Yerala od druš. št 88 SNPJ., L. Brit z od druš. št. 245 SNPJ., Geo. Smrekar od m za zapisnikarja Bartol Ye-Iàt m ^pj in veé drugih> «r 1 ran t. Predsednik Zornik o-znači namen in pomen konferenc JSZ, nakar se preide na nada.jevanje sporeda. Zapisnik prejšnje konference sprejet kot predložen. Korespondenca. — Tajnik Ambrož ich prečita pisma iz u-raüa JSZ., ki so vzeta na znanje. Poročilo nadzornega odbora ae odobri. Ob času seje je bilo v konferenčni blagajni $21.33. Oiganizator konference Geo. Smrekar (namestnik Jno. Ter-čeljaj pravi ,da nima kaj po-sebuega poročati, a brez uspehov tudi ni bil. Poročila zastopnikov klubov: L. Bartol od št. 118, Canon-sburg, opisuje delavsko gibanje in pravi, da je glavna ovira k boljšemu napredku sedanja depresija. Lov. Kavčič, št. 13, Sygan, poroča o agilnosti sodrugov njihovega kluba. Proletarec je med njimi. povoljno razširjen. Obiskal jih je tudi s. Jos. Snoy. Z agitacijo je zadovoljivo uspel. Klub št. 13 ima v načrtu dramsko priredbo in se v ta namen posvetuje s sod. Snoyem za sodelovanje brige-portskega kluba. Sodružica Mary Fradel iz Latrobe pravi, da člani njihovega kluba redno plačujejo mesečne prispevke, da pa bi se klub povzpel na večje število članov, zdaj še ni na vidiku. Isto potrjuje s. John Fradel. Anton Zornik st., Herminie, pravi, da njihov klub s 14 člani uspešno deluje vzlic slabim deiavskim razmeram. L. Bartol, Canonsburg, po-reča, da priredi klub št. 118 aiavnost 1. maja. John Ban, Pittsburgh, pra-vi, da o njihovem klubu nima česa posebnega poročati. Jack Skenl poroča, da bo imel klub št. 175 v Moon Runu •kupno z društvom 18. aprila priredbo /O kateri bo podrobneje poročano v listih. L. Britz od kluba št. 184, Lawrence, podaja sliko razmer, ki v marsikakšnem kraju ne samo povzročajo mizeri-jo, nego tudi tišče k tlom napredne elemente. Fr. Auguštin, Imperial, poroča o novoustanovljenem klubu s 17 člani, v katerega je potem pristopilo še šest članov, tako da je imel ob času konference 23 članov tn članic. Proletarec je v naselbini zelo razširjen in izgleda, da dobi še več naročnikov. Navzoči so to poročilo sprejeli z odobravanjem na znanje in predsednik Zornik priporoča naseflbino Imperial v posnemanje. med njimi nekaj, ki so bili na zborovanju neuradno. M. Tekavc od društ. št. 138 SNPJ. poudarja, da bomo sodelujoči drug z drugim lahko veliko dosegli za pojačanje našega gibanja. O druš. št. 318 Baggaly, je poročal s. Kradel'; za Izobraževalni dom v White Valley s. Dermota; o druš. št. 138 SNPJ. John Terčelj ; o razmerah na Library Ciril Ocepek. John Ban je govoril o pomenu Prosvetne matice ter o važnosti izobraževalnega dela* V istem smislu je govoril o delu soc. stranke L. Glažar od druš. št. 295 SNPJ. Anton Zornik tft. poroča, da njihovo druš. št. 87 SNPJ. prispeva $12 letno državni organizaciji soc. stranke v fond za njeno informativno delo. Vsa poročila so bila vzeta na znanje. V razpravi o agitaciji za JSZ. in Proletarca ter o širjenju socialistične literature priporoča s. Kavčič, da kjer le mogoče, naj se reorganizira klube, ki so postali v teku pro-šlih let neaktivni, oziroma so razpadli. Sklenjeno, da se .v tem ožim podvzamejo potrebni koraki. M. Tekavc apelira na navzoče ,da naj ne zaimude nobene priložnosti agitirati za Proletarca. S. Shafer govori o važnosti delavskega tiska, s katerim se najuspešnejše in trajno širijo s6cialistične ideje. J. Ambrozich priporoča, da se podvzame akcijo za ustanovitev klubov v vseh naselbinah, kjer predvidevamo u-speh. Se upošteva. John Terčelj izvaja, da je naš cilj in namen zmaga ter napredek. Ne ostati zadaj, I nego prodirati, zato je važ.no in potrebno, da jačamo svoje vrste. Zaključek prve seje ob 12:45 pop. Nadaljevanje zborovanja ob 1:30 pop. V angleškem govoru s. Virant ml. naglaša, da je važen problem, kateremu moramo posvetiti vso pažrijo, vprašanje •brezposelnosti. V ta namen predloži od kluba št. 13 resolucijo, s katero se konferenca obveže aktivno posegati v akcije za sprejetje zakonov, s katerimi naj se brezposelnim omili žalostno stanje. Resolucija je bila sprejeta ter poslana na doik>čeno merfto. Angleški referat o potih in sredstvih za pojačanje soc. stranke je podala sodružica Jane Fradel. Sprejet z odobravanjem na znanje. ;je bil v West Virginiji in Ohiu. • v to afero. Opisal naj bi raj- , Tu zapušča soprogo, dve hčer- ¿e, kdo je bil za shod in kak ki in tri bratrance, v starem ^ .__ . . , , , kraju pa brata in d^e aeatri. I mx * dal° ^uitvo. Časten Ti apomin, Matt. ao- H progi in družini pa moje glo- i*0"** br: K- doi>! ^elj lah-boko sožalje. Anton Zaitz. Detroit, Mich. — V nedeljo 1. marca je govoril v City College avditoriju znani sociaii-l sen\ pojasnjevati v odgovor na stični voditelj Norman Thomas.' dopis br. K., četudi nerad pisa-Shoda, katerega je sklical od- rim o tej stvari, bor socialistične stranke drža- V K. dopisu je tudi rečeno da .ve Michigan, se je udeležilo bi lahko imelo pri omenjene-nad tri tisoč oseb. mu shodu druš. "Orel" vplivno Thomas je govoril o brezpo- besedo. Brat dopisnik je bil selnosti, ekonomski depresiji svoječasno precej aktiven in se ter splošni situaciji v tej kot zanimal za delo in cilje na-v drugih deželah. Za svoja prednega delavstva, katero je izvajanja je žel velike ovaci- gradilo SNPJ. On ve, da naše je. društvo ni sodelovalo na prire- • Po končanem govoru so sle- ditvah skupno s klerikalci in dila vprašanja, največ od na- da v tem oziru ni še nobenkrat ših prijateljev komunistov, na prelomilo načel SNPJ. S tem, Pismo Workers' Intematio- Za tako majhno naselbino kot letarca in Prosvete. V našel- katera Je Thomas zelo spretno da ni bilo zastopano na dotič-nal Reliefa, ki predlaga, da se je njihova so ti smrtni slučaji bini je dobro poznan in pri- od*ovarial- Ljudstvo se je nad nem shodu s svojim govorni- V Providencu, Rhode Island, »jedo godil n* državnem pomolu požar, ki je napravil nad milijon škode. Pomol je dolg 600 čevljev s tri nad stropnim skladiščem. Parni-ke ob pomolu so odvlekli na varno. Velika udeležba na socialističnem shodu v Detroitu ko vtis, da sem bil navdušen za protestni Bhod, d asi sem bil proti iz razloga, ker sem videl da ne bo tak kot so si ga zamislili imel tiste idejne in protestne veljave kakor bi jo moral. Odgovarjal sem ¿e v Pro-sveti, ko se je br. Fr. P. nekaj spodtikal obrne, in prisiljen udeleži tega zborovanja par velik udarec in seveda poseb-njegovih govornikov, zbornica no še za prizadeti družini, odkloni iz razloga, da je čas i \z Krayna zdaj menda nih-za to prekraitek in pa poradi če ne dopisuje v liste. Preje izkušenj, ki jih imamo iz leta I je to dejal Pečarič, ki pa se je 1922. izselil.—A. V. V razpravi o uniji premo-garjev je sprejet predlog, da1 Konferenca podpira reorgani- j zirano UMW s sedežem v! Fore* C.ty, Pa.—V začetku Springfieldu. j fAeb?**}* m\» ^0 _ • _ ,, . . „ da bosta imela pri nas 15. feb. L. Glažar predlaga da kon- koncert ^n* pevca Bano-ferenca .zvoli dva člana, ka-,vec ^ gubelj_ SpHrva niti ver. uspehom shoda zadovoljno raz- ljubljen, star boritelj za unijo ¿j0 rudarjev. Pred leti so ga v ' . ., , _ stavki v West Virginiji kot .Tu * Je "^>vila podruž- aktivnega unijskega agitatorja *lca u zna™ udel^e zaeno z več drugimi aretirali Brookwood Labor College. Ze Nase novice tera naj skušata reorganiz.rn-ti klub št. 195. Sprejeto. Izvoljena tfta L. Glažar in s. Virant ml. V odbor za negovanje propagande in informativnih predavanj s pomočjo slik so izvoljeni, Anton Zornik st. in ml., L. Glažar in Jane Fradel. Odboru se da podno moč, da v svojem delokrogu postopa po najboljši uvidevnosti. Sprejet predlog, da Konferenca priredi prihodnje poletje piknik in šaloigro v Moon Runu. Pripravljalni odbor za to prireditev tvorita Jacob Ambrozich in s. Skerl.. Dosedanji odbor Konference je ponovno izvoljen. Prihodnje zborovanje se vrši 28. junija ob 10. dop. v Slovenskem domu ni. Imperialu. Konec seje." Anton Zornik, predsednik. Jaodb Ambrozich, tajnik. Bartol Yerant, zapisnikar. jel nisem, kajti dobiti k nam kakega pevca, je pravcata težava. Sele ko mi je rojak A. Gostisa pokazal njuno pismo, sem se uveril, da je resnica. Vsled kratkega časa se tii moglo koncerta zadosti oglašati ter ga naložili v vlak. Tisto karo, v kateri so se vozili, so na poti prevrnili. Na srečo on ni dobil večjih poškodb." Vedel je mnogo povedati o bojih rudarjev v stavkah. Za unijo se je zanimal tudi tukaj. Bil je odkritosrčen, pošten in naklonjen našemu gibanju, kateremu ni odrekal podpore in sodelovanja. lo priporočljivo je, da se bi te prilike poslužili naši rojaki, posebno mlajši. Brez treniranih in izobraženih delavcev ne bomo v stanju zgraditi mogočne delavske organizacije. Dne 22. feb. se je tu vršila konvencija michiganske "soc. stranke. Nominirala je kandidate v državne in okrajne urade ter razpravljala o agi-| tacijskem delu ter raznih pro- Tudi v društvih ga bomo po- blemih. V eksekutivo državne grešali. Udeleževal se je sej organizacije je bil izvoljen med redno ter bil aktiven v njih. drugimi Herman Rugel in v Pokopan je bil 28. feb. po ci- odbor okrajne organizacije kom, ni izgubilo na ugledu. Jaz ne rečem, da so vsi "Orlovi" člani enakega mnenja, toda društvo kot tako se lahko smatra za napredno in upam, da kot tako ostane. Moje mnenje je, da je fašizem idejno vprašanje, zato proti njemu ne morejo protestirati tisti, ki so z njim v direktni ali indirektni zvezi, in še manj oni, ki mu na kakršen koli način pomagajo ali koristijo. To se tiče klerikalizma. Protestni shod proti fašizmu mora biti torej idejen, in v ta namen bi ga morali voditi ljudje, ki so idejni sovražniki fašizma ter njegovih metod. Samo tak shod bi mogel ustvariti navdušenje in edino tak bi u- in ga objaviti v listih. Na dru- v*lnem obredu ob veliki ude- Andy Grum ml., oba tukaj ro- veril ljudi, da se iskreno delu- Smrtni slučaji v Kraynu Johnstown, Pa. — Dne 4. marca se je v premogovniku v bližnji slovenski naselbini Krayn smrtno ponesrečil rojak Anton Ucman. Bil je motor- gi strani pa je precej krivde na pevskima zboroma, ker se nista za stvar zavzela kakor bi se morala. Gdč. Ropasovi so koncert prošlo leto aranžirala društva SNPJ. in pevski zbori, zato je bilo pripravljalno delo boljše ter širše. Zdaj pa je bila vsa »ivar neKam tako iz reda, da še danes ne vemo, kako je prišlo, da ga je naselbina, ki se je ob enakih prilikah dobro odzvala, mal0 "polomila". Mogoče bo nekaj zamere radi teh vrstic, pa ne gre drugače. Pevca kakor sta Banovec in Su-belj zaslužita pač boljše aran-žiranje in reklamo za koncert kot sta jo imela pri nas. Priznati je treba, da se je za koncert največ trudil A. ležbi na pokopališču druš. št. 124 SNPJ. Pri odprtem grobu je predsednik druš. SNPJ. Frank Povhe prečital poslovilni govor; A. Zaitz, predsednik druš. SSPZ. je imel istotako kratek nagovor pokojniku v zadnje slovo. Za pokojnim so-drugom Joe Pavškom je on prvi pokopan ma našem pokopališču. Kdo bi si mislil takrat, da mu bo Matt, junak v postavi in trdnega zdravja, tako kmalu sledil. Imel je namen delati v maj ni še par mesecev, potem bi si poiskal delo kje zunaj na zraku. Ni mu bilo dano. Dal je življenje za premog, kakor že stotisočeri rudarji po svetu, ki kopljejo bogastvo in srečo drugim ljudem. Pri delu se mu je vnel naboj par minut predno jena Slovenca. — Peter Benedict. Gostiša, a brez zadostnega so- je bil gotov s poslom, ter ga delovanja ni zmogel vsega. Pa pustimo to. Upam, da bosta u-metnika oprostila našim napakam. Gotov sem, da bi se dru- ubilo. Pokojni je bil rojen leta 1889 v okolici Tolmina. V A-meriki je bil 17 let. V Forest City je prišel pred 5 leti. Prej je proti fašizmu. Boljše bo za nas vse člane in "Orla", ako se tisti člani, ki so nekoč navdušeno delovali v smislu načel SNPJ., zopet zedinijo za delo v strogo naprednem smislu, in tedaj bomo tudi proti fašizmu in proti nazadnjaštvu v obče lahko delovali kot napredni člani napredne delavske organizacije. To je zdaj važnejše kakor pa Odgovor L. Korošcu Pueblo, Golo. — Shod proti fašističnim nasiljam v Italiji, ki se je vršil v tej naselbini že precej časa nazaj, ima še vedno svoje odmeve, ki niso prijetni. Shod ni bil to kar bi protestni shod moral biti, namreč, ni bil načelen protestni) . ... . . , . . . , . «i, a i a 'm jLi ...dotični shod, ki ni dosege na- shod, in zdaj se pnčkamo radi'raena ' * zmot, pomot, sodelovanja in* nesodelovanja. Frank Balte Br. L. Korošec vprašuje v Proletarcu dne 26. feb., kdo je bil dotični, ki je sklical prvi sestanek za prireditev protestnega shoda, ako ne predsednik "Orla"? Ne vem gotovo, ali je br. L. K. bil na dotični seji "Orla", ko se je idejo sprožilo. Ako [J^1^1* n°h*ih bi bil in če je poteku sledil, te- 'fIV"M TS.Zlcu daj vem, da bi mene ne vtikal ««Wbi i* n.i« noi. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Seje kluba it. 27 JSZ. •• vri« ▼•ak prvi petek ob 7:30 s večer in vsako tretjo nedtljo v mesecu ob 2:30 pop., sojo aonakofa odteka pa vsak prvi lorok v mesecu ob 7:30 Bvooor v klubovib prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodrufinjo, agitirajte in In ¿lanic t našemu V organisaciji in man v majni. Nasproti je pri- gič, če bi dobili še čast ju imeti letel drug "trip" in omenjeni je prišel med kare, kjer je izgubil življenje. Zapušča soprogo ter tri male otroke. Bil je star 33 let. To je v tej naselbini v teku treh tednov že drugi smrtni slučaj. Preje je umrl znani rojak Joseph Naglič. Podlegel je majnarski jetiki, ki ga je mučila okrog dve leti. Bil v svoji sredi, pripravili vse drugače. Njun nastop na koncertu je presenetil vse udeležence. Takoj s prvim nastopom sta si o-svojila vso publiko. Ko sta pela narodne pesmi, je prišel a-plavz do vrhunca. Duševni u-zitek je bil vreden mnogo več kot vstopnino borih 50c. U-deležba je bila obilna, toda je eden najmarljivejših čitate- uk koncert je bil vreden bolj-ljev Proletarca in zvest našim načelom do konca svojih dni. T KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI Selite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t Par dlni pozneje je nas potila vest, oa se je ttanovec na poti od nas ponesrečil. Upam, da se je že pozdravil. Želim njemu kakor Subiju na njunih koncertih obilo uspeha. Veseli smo, da smo tudi mi imeli en dan, ko smo lahko poslušali ta dva pevca-umetnika. Ne bo nam šel iz spomina. Ko to poročilo pisem, smo izvedeli žalostno novico, da se je v sredo zvečer 25. feb. smrt-iK) ponesrečil pri delu v majni rojak Matt Zgaga, član druš. št. 124 SNPJ. in druš. št. 27 SSPZ., večletni naročnik Pro- Majska izdaja "Proletarca" izide kot običajno v povečani obliki, bo tiskana na boljšem papirju ter bo imela bogato vsebino. V nji bodo članki o problemu brezposelnosti» starostni pokojnini, o bodočnosti naiih podpornih organizacij, o naiih kulturnih društvih, delavskem gibanju med ameriškimi Jugoslovani itd. Kot običajno, bodo v nji zastopani razni tukajšnji in starokrajski sotrudniki. Cene tej izdaji so sledeče: Posamezen iztis ......$.15 100 iztisov ____$12.80 10 iztitov............ 1.40 250 iztisov ____32.00 25 iztisov. ........... 3.50 500 iztisov ____50.00 50 iztisov............ 6.90 1000 izstisov____95.00 * Kdor prijateljev tega lista želi imeti v nji pozdravni oglas, je cena $1 za vsak palec prostora v širini ene kolone. Ta cena velja samo za pozdravne oglase. Prosimo, priporočite trgovcem in drugim, pri katerih nabavljate potrebščine, da pošljejo oglate v majsko številko. Z\ pojasnila pišite upravništvu. Sodrugi in somišljeniki, poskrbite» da pride prvomajska številka Proletarca, ki J[e^maiufettacijski izraz zavednega delavstva, v čimvečjem številu med »vensko t^ drugo jugoslovansko I j udstvo. ■A itääAhm^ Režimska stranka hvali dan pred večerom Ko so dobila jugoslovanska podporna društva ter druge jugoslovanske organizacije v Chicagu vabilo, da pošljejo zastopnike na sestanek, v svrho, da se začne z organiziranim odporom proti zavajalnemu delu kraJjevaške reakcije, je postalo gospode, ki mislijo, da človek ne more biti jugoslovanski rodoljub če ni ob enem podanik in agent starokrajakega režima, strah. In ta jih ne bo tako kmalu minil. >- Pokazali so ga tudi s poročilom o konferenci Jugoslaven-skog Radnjičkog Viječa, ki se je vršila 21. februarja v prostorih Jugoslavenskog Pro-svjetnog Udruženja na 18th St. ter Kacine Ave. Kolikor je meni znano, sta o nji prinesla "poročilo" v sovražnem smislu dva lista, namreč "Amerikanaki Srbobran" ter "Hrvatska". Oba rta režimska časopisa, poslušna organa konzula Kolumbatoviča. Iz poročila je vidno, da sta imela na sestanku *voje pristaše, in to "čast" dajeta—na Slovencem . . . Kdo intrigira? — "Podaniki" tekmujejo v dokazovanja "lojalnosti" In hlapčevstva. Konzulov vpliv v SNPJ.—"Diplomatski trik" proti Chas. Pogorelcu.—"Radnikov" molk pojasnjen Sjednicu je otvorio g. Suia. Kad režima. Oni seveda ne intrigi-iu*liekoliko "političara" pokukali da raj0 ko groze Jugoslovanom iznosu oilj aastaika, pnri udarac im ! y ^ gvojih listih da bodo morali v armado, čeprav so a-meriški državljani, ako se vrnejo v Jugoslavijo in niso bili na naboru pri konzulih. Tudi to ni intriga, da zdaj zahtevajo od vseh, ki so vprašali za ameriško državljanstvo, ali ki so Že ameriški državljani, da morajo naj prvo dobiti dovoljenje od vlade v Beogradu, da smejo napraviti prehod iz jugoslovanskega v ameriško ur-žavljanatvo. Ce ne store tako, tedaj jim ameriško državljanstvo ne bo nič pomagalo, ako pridejo v Jugoslavijo . . . In ako se bodo morali tam s kom tožariti za doto, ali za grunt, ali če tbodo imeli druge neprilike, bodo za Jugoslavijo veljali kot njeni podaniki, je zadan od strane g. Petriča, koji je traiio, da me objaani stavka po stavka ii proglasa, i ds se primjeri-ma dokaiu tvfrdnje iznijete u tom proglasu. U iutom smislu govore i drugi, ftto odmah unosi nemir metju socijaliste, te odmah traie prijek po-stupak, da se o'kt*-ane vsi, koji se ne slaiu a proglasom. Na to g. Petrič raskrinkava g. Po gorelca ukazujuči na stavak o "agen-tima" diktature, te dokazuj«, da je iati g. Pogorelac u augustu 1930 bio dva sata u uredu jugoslavenskog kansula i tvrdio, da je diktatura potrebna Jugoslaviji i, da je ona jedini izlazak is političkog kaosa. Time se po mišljenju g. Pesnika sam g. Po-gorelac identifikovao s tim "age lti-ma" diktature i treba, da o tom dade objainjenje. Kad g. Pogorelac i nije mogao, da dade zadiovoljavajuči odgovor na ovo, ostali su u velikom čuta i sabuni •prisutni socijalisti. _ Na *%o je ustao g. Zaje ,da u smu-ienom govoru kritizira generalno? konsula povodom proslave Prvog Decembra i da napada slovenački časopis "Svobodu", koji je socijaliati- mreč Jugoslovani še v času, ko učinio mnogo dobra .. Well, so današnji oficielni Jugoslo- Frank> zdaj menda lahko ra- vani bili podaniki pod razni- zumeš, da te hočejo za orodje! mi označbami in so hlapčevaili Častno bo zate, če se odrečeš prejšnjim gospodarjem in kro- takim hvalam in se posloviš od nam, kakor hlapčujejo zdaj kraljevaške družbe. Kar se ti- novim. Prav za prav smo mi za če Pečnika in Brusa, dvomim, edinstvo vsega svet* in smo za- da je zanju še kaka pomoč, ki to proti vsakomur, ki ga ruši. bi ju rešila podaniAtva ter dik- Ker smatramo torej delo va- tatorskega stremljenja. Pečni- ših agentov za škodljivo edin- ka poročevalec v "Srbobranu" žalost_ ma» izgleda, največja smeti ja u njihovim planovima za zavadjanjem slo-venačke javnosti, te is tog razloga "Proletarec" ima lep običaj, napada njezinog urednika Kobala, da V polemiziranju Z nasprot- te 10604 plačen od strane Kon-nikoan objavi tudi to, kar piše in trdi nasprotnik. Tako ima Pečnik i Brus sulata. Traii, 4a oda. rane aa »astanka. . G. Brus, kao delegat svoga dru- Cltatelj pred seboj oiba zvona itva, kdj« ga je poslalo na sjednicu, in čuje udarjanje obeh. Dano odgovarja, da ne če izači i kad bi tre-mu je na izbiro da sodi. Tak ^ u9o\ice wagon" za odstranjenje, način mi ugaja, iato predložim % 7? ^k »j. . ,. 1 . U praivoj boji djelatnost slovenačkih Čltateljem V pouk, jezo ah za- *>cijal»sta -*red jugoalavenskim naro-bavo "poročilo", kakor Sta ga dom. (Prisutni Srbi i Hrvati odobra- devetdeset odstotkov lažnjivo prinesla omenjena lista, ki še vedno pišeta: "naš kralj", "na-4a država"" (Jugoslavija), "Naša kraljica", "naša vlada" (jugoslovanska) itd. Pod naslovom "Jedan fijaako lažnih Prooretaša u Chicagu9* sta priobči^ sledeče: Naljučeni svojim potpunim porazom med ju chikaikim Slovencima, socijalisti oko grupe "Proietarca", pokušali su intrigantskim načinom, da osnuju Jugoslav&nsko "Radničko Viječe" u koje su htjeli . Andrej Franjo Pečnik ime to črno na < g pike,g Peaka pa ^ stipea¥_ belem, in si mislili Kakšna , dijo ge za jugoai0vanske de-prekvata štrama je ta k(mzul; e dabro ^uti zdaj je y Kolumbatovič, ki tako na le- New Yorku in "študira». p™, pem, brez vzroka razkrinka-' fegor p in ga je baje pripo. va svoie atrento . . .? See the «.1 »r A jjll. _ x____ tem obširnim črno na belem pi-Pogorelcu je zmaaijkalo smom te obveščem, da na kon-nič ni mogel pojasniti, ferenci za pobijanje konzulake- ga jugoslovanstva razkrinkaj Charles Pogorelca, kajti on je moj agent, on je bil pri meni, je klečal pred mano (Kobalu sem tudi že pisal o tem) in mi je zagotavljal, da so oni silno (udani kroni in vladi v Beogradu, da so pripravljeni piti karkoli in tudi preliti kri za domovino ---" Mi pa smo medleli, ko niževalno pred tujerodnim svetom, in pa škodljivo žepom vaših davkoplačevalcev. Mi smo Jugoslovani in nas ni sram svojega jezika in naroda. Smo za edinstvo in delujemo za zedi-njenje jugoslovanskih narodov ter unijo balkanskih držav že od davna — mi smo bili na- Nato smo nadaljevali z zborovanjem precej časa v omotičnem stanju. Kot ste videli v dobesednem ponatisu, so konzulovi ljudje jako pohvalili tudi Fr. Bostiča, ki je na konferenci "branio rad sadanjega jugoslavenske-ga konzula, trdeči, da je isti študentom zaprli stanovanja -m POVEST 0 ZLOČINU S Spisal Maksim Gorki. Za Proietarca prevel Tone Seliškar. va svoje agente . . .?" See the point? Btruce, ki je istotako prelomil sklep društva "Narodnih Vitezov" kakor Pečnik, je pa zahteval fond JRZ. Mož ne spi od skrbi za JRZ. V poročilu [\ je omenjen tudi E. Kristan. Tile kraljevaški trabantje so veliki lumpije. Kristana vabijo na svoje shode, na skrivaj ga to-žarijo, da noče govoriti kralje-vaško in podaniško in so ga pripravili ob službo. Izposlo-vali so, da so ga poklicali "nazaj", a on je še tukaj. Pa ga še ročil. Kot vidite, bo špasa še veliko na tem svetu vzlic krizi, ki pa takele "patriote" prav nič ne tepe. Torej še enkrat vsem skupaj, brez zamere. Priootnsk. gov agent provokator Kobal? ln tako je prišlo, da "Jugosla- «merom napadajo. Well, na sestanku vija smo mi", kar se pravi: "Kralj, kraljica, sinovi, generali v vladi, drugi visoki ljudje in konzul v Chicagu". Ostali Jugoslovani doma in v inozemstvu so pa podaniki in nič več. "Proletarec" ina nesrečo na sestanku 21. februarja je Jugoslovansko Radnjičko Viječe dobilo več življenja. Cvetkov je dejal konzulovim porterjem, da mi ne skrivamo /ničesar, da je naše delo odprta knjiga, in da naj le kar ne tolmači jugoslovanake ide- ostanejo zraven. Zadnjo sobo-io no ♦ ulr n«*in na oa i* vla- ^ y marcu |bo gpet 8eja V istem lokalu in Jugoslovanski delav- je na tak način, pa ga je vla da v interesu "svobodne domovine" prepovedala. O. K. Vsa- 6kj 8vet poatine še jačja orga-ka vlada z diktatorsko močjo nizacija. lahko ukazuje in prepoveduje. ge to: Naših prijateljev ko Toda jaz sem malo preje de- munistov ni bilo zraven. Na-jal: Hop! Još jedno čudo! To čudo je zapopadeno v sledečem : Pogorelec je bil pri konzulu ter ga vprašal, če je svobodna domovina Jugoslavija zdaj boij varna, ko jo ne o-kužuje Proletarec, kot sem na kratko ter na dolgo in široko že prej pojasnil. To je O. K.,1 kajti človek v Ameriki vsaj lahko vpcašuje, ne samo po- ooooeeooooeeeeeooeeeeoeooo John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. sooooeeooeeeeeoeooeeeeooo* VINKO ARBANAS ' 1320 W. tfttb St., Chicago, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Srn« cvetlic« sa plsss, sva«ll>«. pogroba itd. "New Leader" angUiki socialističal tsdnik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški socialistični list r Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Nsročni-no zanl ¿prHema "Proletarec** CHICAGO, ILL. V «tanovanjsk« Ki«« itwhrntor Michicanak« vnivars« v Ann Harborju •o udrli prohibicijski uradniki in dobili pracoj alkoholna pijača. Valad toga so saprli aa lato dni daaat stanovanjskih hii. Na sliki so dijaki, ki sa aaiij« v druga hilo. ...............e......... : Dr. Andrew Furlan i i ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogdon Ave. (Ofdon Bank Bid«.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. «večer. Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwoll 2S1S. ♦eeeeeeeoeeeeeeoeeeeeeeee« V sredo 25. marca ob 8. zvečer JAVEN SHOD V GORNJI DVORANI SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Glavni govornik bo zamorski orator FRANK CROSSWAITH Nastopi tudi John Collina, socialistični kandidat za župana. Shod sklicuje KLUB ST. 1 JSZ. ter češka soc. sekcija. H Frank Croaswaith PROLETAREC Liât aa i*Ur«M 4«lt*ikfl|» Ijuditvt.^ Izhaja vsak četrtek, lakaja Janwlwanha DtUvika TUkra« Druiba, Chicago, 111. Glaatta JvgMlofaMk« Socialistična Zvait NAROČNINA sa Zedinjene d rta ve in Kansdo sa celo fcsto $8.00; sa pol leta $1.76; ss četrt leta $1.00. — Inozemstvo: sa celo leto $8.60; sa pol leU $2.00. V» rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljks popoldne ss priobčite v v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC PubUsbed every Thursday by the Jugoslsv Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. ManaK er ______ Frank Zsits Charles Pogorelec SUBSCRIPTION KATES: Untt*d States and Canada, One Year $8.00; Six Months $1.76-; Tfcrss Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $8.60; Six Months $2.00. AddraM. PROLETAREC M39 W. 26th St.. Chicago, 111. Toi op bono: Rockwell 2864. 54t »^AZNOTA IN ORGIJE Ameriški dnevniki so imeli prošle tedne dan za dnem cele kolone poročil o sodnem procesu v Valparaisu, Indiana. Nekje v Garyju, Ind., so imeli pred par meseci mladi ljudje "party". Dobili so vina in žganja ter pili. Ničesar čudnega ter prav nič izrednega v tem. Mladina vsepovsod v tej deželi ima zdaj na svojih privatnih "zabavah" pijačo, kar je to moda. Mlada družba v Garyju se je napila. V takem stanju so šli štirje fantje ter eno dekle v avto, kar se tudi običajno dogaja. Mladina se danes ljubi največ v avtomobilih. Ali slučaj v Garyju je končal tragično. Fantje, prežeti spolnih strasti ter polili alkohola, so dekle posilili, medtem jim je umrla, vozili so mrtvo več ur okrog in jo nato pustili nago pri nekemu zdravniku. Reporterji so se veselili, in ne zamanj, kajti dobili so materijal, kakršnega ljudstvo "hoče". Po preiskavah se je začela obravnava, naj prvo proti glavnemu krivcu, mlademu fantu, ki ima kakih 22 let. Proaekutor je zatrjeval, da je obtoženec dekle posilil ter jo nato umoril. V svoji pohotnosti so si nasiče-vali straati z njo še njegovi tovariši, nato jih je pijanost začela minevati in obšla jih je s.tio, kaj je z dekletom, ki ne da več znaka življenja iz sebe. Sli so k zdravniku, ki je ugotovil, da je mrtva. Pustili so jo pri njemu in pobegnili. Vse tako, kakor v šund-romanu in ljudje čitajo z lačnimi očmi. Zagovornik obtoženca je zatrjeval s pomočjo svojih prič zdravnikov, da je dekle že dolgo tega izgubilo nedolžnost, torej o posilstvu ni govora. On trdi, da se je udala prostovoljno. Bila je u-česrtka v višji šoli. V obrambi fanta je slikal njo za nemoralno, pohotno bitje. In ljudje ao se trli v sodni dvorani ter s slastjo požirali pikantnodti. To ni prvi in ne zadnji sličen slučaj. Mladina ima svoje orgije in svoje "razmere". Le, da pride redkokdaj do takega konca, kakor na "partiji" v Garyju. Najbolj po-kvariena je mladina v takozvanih boljših krogih. Dasi šolana, ali pohajajoča v šolo, živi te za uživanje in sport. Sport, igre pol-tenost, pijača. Drugo je praznina. « nobeni deželi na svetu ni prignala kapitalistična vzgoja mladine tako daleč na rob praznote kakor v tej deželi. Hooverjeva komisija za raziskovanje nravnosti ter zlo» činstev jamra in tarna nad pokvarjenostjo, ki se zajeda med mladino. Vzrokov seveda ne vidi. Ni bila najeta zato, da jih najde. Ameriški šolski problem je istotako Stvar, ki jo stranka dveh imen—republikanska-de-mokratska—ne bo rešila. NAMENI IN CILJI J.D.S. Pred vojno so bili slovenski, nrvatski in arbski delavci v Chicagu enotno organizirani. Danes so razdeljeni. Skozi to vrzel so pokukali ter se rinejo skozi razni ljudje, ki zasledujejo svoje personalne ambidje, ali pa uganjajo politiko, ki je delavstvu kvarna. Na iniciativo oseb okrog "Novog Svijeta" je bil nedavno ustanovljen Jugoslovanski delavski svet (Jugoslavensko Radničko Vije-če), ki ima za cilj zbrati okrog sefoe vsa napredna hrvatska, slovenska in srbska društva, udruženja in klube ter napredne jugoslovanske kulturne organizacije. Program Jugoslovanskega delavskega sveta vključuje: Negovanje prosvetnega dela med Jugoslovani. Boj proti zavajalcem, ki tirajo naš narod v Ameriki v duševnost po-daništva sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Propagiranje zedinjenja vseh jugoslovanskih provinc na Balkanu v demokratično državo z moderno socialno zakonodajo. Delovanje za koristi jugoslovanskih naseljencev v tej deželi. Vsako društvo in vsak klub v Chicagu, ki želi koristiti delavski stvari, odnosno sodelovali v akcijah, katerih smoter je pomagati jugoslovanskemu ljudstvu, stori pameten korak, ako se pridruži Jugoslovanskemu delavskemu svetu, iz katerega se razvija nova centrala našega delavstva v Ameriki, prilagojena sedanjim razmeram in odnoftajem. NOVE STAVBE V CINCINNATI-JU, OHIO V sedanji depresiji sta bili v mestu Cincinnati, O., pod v zet i dve veliki gradnji, namreč Carew Tower na levi na tej sliki, ter nova Union postaja (spodaj), ki bo stala sedemdeset milijonov cfolarjsv. Cincinnati je važno železniško križišče ter veiliko industrialno mesto z o» krog 500,000 prebivalci. Gradnje f paštn h poslopij kolodvorov in podobnih zgradb, katere so skozi zimo toliko obljuibovali, no v drugih mestih večinoma še vedno obljub«. \ V Cincinnatiju se je za omejitev brezposelnosti posebno zavzel mastni komisar, ki upravlja mesto, s y svojim odborom, toda par javnih zgradb ni moglo zapceliti velike ro-0 zervne armade. Toda tudi nekaj f je bolje kot nič, posebno sedaj, ko je stavbinika industrija takorekoč v zastoju. Duhovna kriza radi go spodarske bede ns »te ta j evoje kolone majhni kliki ljudi tu v Milwaukee, s Spartakom rtu čelu, koji so pri vsaki priliki blatili in zatartehovali naie ¿lanMvo ter druge rojake, tfer naravnost lagali ter Vako ikedovali nalim narodnostnim in drugim uatanovam. V«yfito, da Spartakova skupina šteje k večjemu 1 odstotek milwauikih Slovencev, drugi so taklnim odrelenikom obrnili hrbet. Upam, da bo Vsi list "Proletarec" v bodoče savzel bolj prijateljsko in nepristransko pot napram nalim ¿lanom in naaelbini v obče — drugače v resnici ne mbrete pri nas pričakovati dosti za^lombe. To.iko v prijazno pojasnilo. Joooph Kopuaar, tajnik druatva Sloga it 1 JPZS. V pojasnilo na to pismo naj pripomnimo, da v "Proletar-cu" ni nihče zasmehoval članstva JPZ. Sloge, niti drugih rojakov. Proletarec je gojil in goji do milwauške naselbine, *van*ne ** o*> 3. po-samo navadne barake. Navdu- ški kmetje, ki hočejo tu obde- poldtl€ v s,ov- nar- domu. šeni opisi "burnega življenske- lovati zemljo, so na dobrem, | ga ritma" v novi zemlji in "sa- vsaj gladovati jim ni treba. Ru- Statistika Tazporok Nemški statistični biro je ob- mozavestr Američana" ne ve- dar, ki je odšel iz Porurja in se Ijajo za delavca, marveč v naj- namestil tu kot kmet-farmar, je<, ""T boljšem primeru ,e za trsov- Jmjii. .aseH„ .vgo deco ^»¡^T^ZS^ ca. Te opise so pisali tisti, ki ši in bolj zdravi del. «« * so se mudili v Ameriki jedva * delovne *il« ^ ^inZl^Tz^T dva meseca in so bili navduše- »vetu preveč, je mesta s »^JO jave ^ip^dustrijnlizacijo ne bodo; Na ^^ ^ ^ Kdor ve ^ vsa j malo o Ameri- mogla sapo, i rt,. lega ne ta- cey imajo razporok |etno. Ru_ ki, ve, da je Chicago paradiž prememjo nobene zaloge sl«U|'sija 3Q5 7; Ze(J države 163 3; razbojnikov. Neki poznavalec nVtTafuV. . ... Avstrija 89.6; Japonska 79.1: je nedavno zapisal, da v Chi-' Pred petimi meseci je t^ivsa- gyica 6?5; Dangka 66; Nem cagu privatne skupine nezapo- *do verJex1' da bo Jesenl bo,JJe- ¿ija 61.6, in Francija 47.1. V slenih najemajo za denar pro- ZdaJ več ne verjame da AnfJiji je samo 8.6 razporok fesijonalne zločince, da z u-,*>° bolje spomladi. Med tem letno nft V3kkjh 100 000 prebi. strezajočimi "koraki" do delo- pa bogati ne poznajo bede in valcev# Vzrok je baje v tem dajalcev skrit>e, da sprejme de- še Poteklo nekaj ¡dft je y Angliji radi 8tark]skih lavce na delo. Seveda je ta si- časa* da se 60 v Ameriki Poja- pofltav tožjba za ločitev zelo steni privatne pomoči s straho ivlla Jasna razredna zavest Kotjdrag:a -n težavna proceti ta- ^<>r se je verjelo to doslej, kemu «»temu dobrotvorstva Ta vera je do temelja zrahlja-raste vedno bolj. V december- ~ ▼ A~nk. vlada kriza in- skih in januarskih snopičih dmdualizma.__ glavnih revij čitamo, da je dr- iava tista, ki bi morala odstra- DrilŠtVO Št 1 JPZS pOja« niti brezposelnost in da se s privatnim humanitarnim delovanjem ne bo storilo ničesar. Pa se je takoj našel senator, ki je izjavil, da ustava ne predvideva možnosti, da bi država snuje, čemu ne naroči ma jske številke Joseph Kopušar, tajnik druš. št. 1 JPZ. Sloga v Milwaukeeju intervenirala za podpore. Tako je pcelal upravništvu pismo z puste delavce, da trpijo in stra- opombo, da ffa lahko natisne-dajo. mo v prvomajski ali pa v kaki Amerika je sebi najbližja — drugi izdaji. V pismu poja-slišijo se sicer govorice, da je snuje, čemu to društvo ni na-v Evropi še slabše a da tega ni ročilo prvomajske številke, in občutiti. Tako se namerava vsled kakšnih vzrokov se jim danes v deželi, v kateri bi lah- je list zameril^ X wv, po ko živelo še na milijone ljudi na sano z namenom, da ga nob- življenju % že. farmah, dasi se ne bi bavili, čimo m tej želji radevolje u- ^ fp nft-ÉJl| JkrilH posebej z "zbiranjem denarja", i sitrežemo. (»lasi se : pretrgati vsako priseljevanje, Ceneno uredniitvo "ProleUrca": ^ B , . ,11. Vsie pismo — oiiroma vabilo na da se ne bi povečala konkuren- ^^^ Fprvo.majl!ke ildaje pileča. Nedavno je veliki irski SO- Urca Bem prečital na seji naiega cialist, ekonom in pesnik Geor- druitva "Sloga" it. l JPZS. Posn-am ge William Russell potoval po mišljenje naiega članstva —• ogrom- U S A in irovoril univerzitet- veilna koJe|fa * lavwia u. 3. A. in govoru univerziiei polo4aK v kojofn ^ ^^ naihaja ni inteligenci: Izdelajte zdaj deiav*tvo. Tudi se zaveda na*e *lan- .agrarno kulturo! Razvijte vsaj gtvo ^la iihod iz tegs poloiaja za- 'namero, da bi ljudje na svoji more povspeiiti močna ekonomska in zemlji prišli kam naprej!" Zdi polita,organizacija delavstva. Na- Glavna skrb albanskega kralja je, kako se varovati rojakov, ki strežejo po njegovem vzlic -pa je naÄp članstvo «ko-j nitev. Predno je postal kralj, je imel ženo mohamedanske vere, katero pa je pustil, ker ni plave krvi. Mislil je, da si dobi nevesto na kakem važnem evropskem dvoru, pa se ga menda "princeze" branijo, ker jim ni za dvorno življenje v Tirani. Ko je prišel kralj Zog meseca januarja na Dunaj, da si utrdi s pomočjo dunajskih zdravnikov zrahljano se, da te opazke ne bodo zale- raj #of|ÄBno odglasovalo prcrU prwi-[ zdravje, je začel veseljačiti in »Ia m i A A n n • ki n n m li^m n <1 no I/ D *____- ■ _____IÎ____« - II. '__Á___JI__1 i__t_ J 1 1 - _ I _____ _ m.___ gle nič, dasi bi nam Francoska ^gu, ^ druitvo naroči za svoje čla bila prav lahko vzgled, koliko ne prvo-majako izdajo "Proletarca". zavisi od tega, Francoska, ki je siku*aI ^ i9 k" .. - . , .__, . ¡ti razpoloienje med članatvom, da bi edina nc preveč industrializira- VBaj X>kaj izteov naročili, kot smo na velemoč. Francija je edina do «edaj zmiraj »torili, a ni nič iz- dežela, ki je morala importi-! dalo, rati delovno moč. Tega precej Mogoče ne bvo je zmiraj dobrega blagostanji ni kriva bjio med prvimj |n najboljlimi naro^ zaloga denarja, ki leži v Francoski banki, zakaj če ¡bi zavtaelo niki prvo-majake izdaje. Vzrok it se tudi zaljubil, kakor so poročali listi. Oprijel se je neke Frančiške Janko, ki je po poklicu igralka. Služba kralja Zoga I. torej ni težka, je pa "nevarna". Albanija ima s svojim pustolovskim kraljičem velike strošhe, toda se ga bo težko otresla, ker spremembe je, ker j« Val list odprl ima Muasolinijevo varstvo. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ (Nadaljevanje). V. MARXOVA EKONOMIKA. 1. Ricardovo delo. V uvodu tega spisa smo skušali pokazati Heglov vpliv na Marxa. Kar je bil Hegel za Marxa na filozofskem polju, to je bil zanj Ricardo na gospodarskem. Razumevanje Ri-cardovega dela je torej za ocenenjr Marxove ekonomike prav tako potrebno kakor razumevanje Heglove dijalektike za Marxovo zgodovinsko in družabno naziranje. David Ricardo (rojen v Londonu 1772, u-mrl 1823), je bil pravi gospodarski teoretik industrijske revolucije Velike Britanije v letih 1760 do 1820. Prehod Velike Britanije od agrarne v industrijsko državo je samo po sebi umevno rodil nešteto problemov, pre-grupacij, razrednih bojev in kriz. ki so zahtevale točnega razjasnjenja. V njegovih spisih, zlasti v njegovih "Principles of Political Economy and Taxation" (1817) se pretaka gospodarsko in politično življenje srednjega veka, ki ga je obvladala, kakor smo pravkar omenili, industrijska in poljedelska revolucija: doba preobrata rokodelskih obrti, uničevanje kmetov in malih obratov, preseljevanje prebivalstva v mesta, razvoj produktivnih sil, kakršnih ni bilo niti slutiti, hitrega dviganja zemljiške rente in žitnih cen, padanj a cen tovarniškemu blagu, poostrujoče-ga se konflikta med buržuazijo in plemstvom. Razen tega so prišle napoleonske vojne, ki so povzročile cel niz socijalnogospodarskih pojavov, ki so bili podobni današnjim: hitro dviganje cen življenjskim potrebščinam, siloviti mezdni boji, ludistično gibanje (nasilno uničevanje strojev po delavcih), povečanje nezamenljivega papirnatega denarja, inflacija itd. Zbegan in začuden je izobraženi Anglež gledal zamotane pojave. Kako se deli na-cijonalno bogastvo? Zakaj so veleposestniki vedno bogatejši? Kako vplivajo stroji na delavce? V kakem razmerju so si cene in in mezda? Kaj je sploh blagovna vrednost? Kako se določa te cene? Odkod pride zemljiška renta? Ali je carina na žito koristna ali škodljiva? Ali bodo cene in mezde padale, ako se odpravi carine? Ali naj vlada buržuazija ali plemstvo? Mesto ali dežela? Zakaj nastaja sovraštvo med delom in kapitalom ? Na vsa ta vprašanja je Ricardo skušal odgovoriti. Izšel je iz židovske rodbine, zgodaj se je posvetil kupčijskemu življenju, je obogatel, vendar se je posvetil znanstvenim študijam, zlasti narodnemu gospodarstvu, ki ga je obravnaval s svojim teoretičnim duhom in v napetem, koncentriranem slogu. Njegov nauk lahko na kratko orišemo, kolikor pride v poštev za našo temo, sledeče : Družba sestoji iz treh razredov: zemljiških posestnikov, industrijskih kapitalistov in delavcev. Razred zemljiških posestnikov živi od zemljiške rente, delavci od mezde. Kapital je gonilna sila produkcije, torej tudi ^družabnega življenja. On vzdržuje delavski razred in razred zemljiških posestnikov. Vrednost je urejujoče načelo delitve v produkciji nastalega bogastva. Središče Ricar-dove ekonomike je zatorej vrednostna teorija, ki jo definiramo sledeče: za produkcijo porabljena množina dela je osnovna in merilo vrednosti. Vrednost je naravna cena; obe sta identični s produkcijskimi stroški; drugačna je tržna cena. na katero vpliva pomanjkanje in pospeševanje in druge vsakokratne okoliščine, vendar pa vedno teži k naravni ceni (vrednosti). (Dalje prihodnjič.) NEPRIJETNA USILJTVOST Upton Sinclair je napravil mnogo za ameriške komuniste. Dovoljeval jim je, da so smeli rabiti njegovo ime v marsikateri svoji akciji. Imeli so ga v "odboru" Mednarodne delavske obrane in celo komunisti v Evropi, predvsem v Nemčiji, so se naslanjali nanj ter rabili njegovo ime v svojih proglasih in ko-lektah. Upton Sinclair je aktiven član socialistične stranke, toda iz simpatij ter ljubezni do ruske revolucije je storil veliko tudi v prilog komunistov. Ti so ga izrabljali in končno je Siifclair komunističnemu odboru v Berlinu sporočil, da njegovega imena na svojih proglasih ne smejo več rabiti, razen ako mu preje pošljejo v pregled besedilo. To zahtevo so ignorirali in tedaj je Sinclair poslal nanje javno zahtevo, da a tem prestanejo. V "zahvalo" je kmalu zatem priobčil ameriški komunistični list "Daily Worker" na prvi strani z velikim naslovom vest, da je postal Sinclair "orodje vojne propagande proti sovjetski Rusiji." Sinclair je listu poslal kratko pismo, v katerem je dejal: Pravilen naslov v vašem listu se bi moral g.asiti: "Upton Sinclair ne mara biti nikomur za orodje." "VSAKDO BI KRADEL..." Kadar vam "političar" zatrjuje, da bi vsakdo kradel, če bi le imel priliko, vedite, da je pred (vami človek, ki krade, dasi bržkone po postavah, katere so si v svoj prid in v pro-tekcijo zase prikrojili tatovi. I. In nekega lepega dne je dejala mati, prav ko sta obedovala, Vanjuški Kusinu: — Vanja, vsekakor boš moral iti v mesto. Vanjv', |V7 èv. i »w iv, »nt., >>7 à\ i à) CHAPLIN V ANGLIJI KRALJEVSKO SPREJET kot opazovalec l\ar". in "zgodovi- (Nadaljevanje.) V podstrešni sobici je Madaiena napisala pismo in naročila hišni gospodinji, naj ga , zjutraj na kak način odpravi na označeno mesto. Potem sta z Kantonom natovorila kov-čeg in izginila z vedno jokajočim črnim otro kocn v noč. Se preden je veliki kazalec na uri obkrožil enkratno pot, je vozil polnočni vlak v kotu tretjega razreda našo trojico skozi temno noč. • i —i. V tem času je sedel Burov za kamenito mizico in se žejno oziral po prihajajočih gostih. Trojica goiobradih mladeniče v se je priva-kia mimo njega. Eden izmed njih, ki je imel na spodnji ustni prilepljen ogorek, je vtaknil pred starcem roke v žep in se smejal. "Kaj me gledaš, dete?" je siknil Burov skozi zobe in premeril zibajoče se figuro >'«-ed seboj. "E|j, ta vaša brada, oče, je gotovo že zaspana, kaj?" se je zagugal fant. Tiati hip je planil starec kvišku, zgrabil, izaivača za vrat in ga zračnim potom poslal na tretjo mizo, kamor se je udobno usedel na polne skodelice vroče kav«. "Jaz ti pokažem pobalinr "je stisnil skozi zobe starec in zopet sedel za svojo mizo. Da nista v tem hipu vstopila dva stražarja, bi uaatal pretep, tako pa so se razburjeni in opečeni ponocujaKi Kmaiu pomirili, in ¿»Upec je zopet udaril po strunah gitare. Burov je stisnil pesti! Koliko opazk radi njegove brade! Kamor stopi, zijajo vanjo! Najraje bi si jo strgal raz obraz, skočil pred vse in jim pihnil: Evo me, imeni starec, pa tudi če oi se ima do takih ljudi sposiovanje. Smrkavci r ¿Nagnil je skodelico s kavo in mrko pogledal blede figure, "bolje je, da molčim, je zamrmral. "Sedajle mora priti dražestna Mane, moja hči bo — zunaj jo bom prižel in šia bova na lov." Plaho se je oziral po kazalcih, ki so takrat tako tiho bežali po krožni ploskvi. Kaj, ko bi je ne bilo? Danilo se je. "Prokletoi" je zarežal Burov po izpitih obrazih ponočnjakov, ki so bledi, drugi zamazani od prahu in pijače zijali vanj iz vseh kotov. Vstal je in odšel. "Pretkanka!" je pljunil na pragu, "ne bo je!" Oziral se je po ulicah ,se oziral po mračnih obrazih — zaman. Ni je bilo, njegovo upanje je mahoma utonilo v težki slutnji. Se tisto predpoldne se je vrnil. Povpraševal je točaja in mu popisal damo. "Moja hči je," je rekel, "ali ste jo kaj videli?" Točaj je molčal. Segel je v žep in pomolil starcu belo pismo. Burov je zasadil vanj prste in uprl oči v nejasne vrstice. 2|poitovani g. Burov t Jako no veseli, da um ee »posnala s vami. Dovolile; jam som dotična cirkuška podgana . . . Obsalu-jom. da mi jo moj m os Rano« Marondini prepovedal ee a vami sotftajati ia ga lovili . . . Ako sto so dolgočasili, vas bo prav gotovo rasvese-lilo to pismo. Bodite overjeni, da se vas mnogo spo-miajaia Madalona in Ramon Marondini. Dobre četrt ure je Burov neprestano bulil v piMne. Sramoval se je samega sebe. t olika prevara! Stekel je na ulico, stisnil desnico in zaklel vanjo; "Vrag! Držala si Ze plen — ostal ti je papir . . . Naprej!" se je ojunačil. "Naprej na lov. "Zašel je v gnečo brbljajočih ljudi se prerival, kakor pobesnel, dokler ni hrpoma obstali in zavpil: .Stojte vi!" Ljudje so se ozrli, eden izmed njih je skočil v stransko ulico, starec je hitel za njim ... 14. "Desettisoč frankov bo pogoltnilo morje," se je nemirno prestopal po sobi gospod M o ver in sprijel roke na hrbtu. "Nič ougovora na pismo! Kaj ko bi . . .", obstal je 111 pribil pogled v gladki parket. "Ko bi tvojo kupčijo kjdo drugi prevzel?" se je ironično prismejala v sobo gospa lledy. "E, dragec, kar je živo, ni mrtvo! Piščeta ne skačejo sama v razbeljene lonce in živina tudi ne koraka sama po smrt k mesarju!" "Torej tudi ti dvomiš v uspeh?" je dvignil Mover pogled v soprogo." "Jasno, popolnoma jasno," je ubijala ona upanje v soprogu. Mover se je čutil tisti hip poraženega. Obstal je sredi sobe, nato pa za.n*»iuiii s pestjo. "Ne, no to mi ušla lisica. DesoiUsoc frankov, de:et ±veti:h ti.v>cnkov hočem položiti pred te Hedy. Cškaj, ni še konec mojih moči." "Ha-ha-ha," se je glasno nasmejala v njegov obraz soproga, da ga je streslo do mozga. Ta trenotek je sklenil, da ne odneha preje, dokler ne stopi pred njo in ji položi na mizo krono uepeha, desetih tisočakov. Nekaj dni pozneje je iskal poti. Pogledal je še enkrat na naslov, ki mu ga je bila dala v tistem pismu, zavil potem na dewn in po dobri un hoda dospel v udrto ravnico Izmučen od dolge hoje je prisopihal pod *nč. Tu je! je šepnilo vanj. Kako ga bo «prejela? 15 "Kakor že," je zamahnil z roko, "glavno je da sem pri njej. Kdo vraga naj bi jo našel v tem gnezdu?" Brez oklevanja je nadaljeval pot. Stopal je po griču, si otiral pot in premišljeval. Časih je za hip obstal, si o-čedil obleko, poravnal lase in zopet stopil naprej in še naprej, dokler ni dosegel vrh. Oddahnil se je. Na drugi strani je klopotalo mlinsko kolo. Ubral je bližnjico, skakal čez jarke in skale, dokler ni ves zasopljen obstal pred visokim človekom, ki je stal pred mlinom. Bil je bel po obrazu, kakor, da je pravkar prilezel iz močnate vreče. "Dober dan," ga je pozdravil Mover. "Bo že kako," je odvrnil mlinar in premeril sopihajočega tujca. "Koga iščete gospod?" je vprašal po kratkem molku. "Dovolite," je stegnil Mover desnico, "jaz sem Peter Argoso, soprog Madalene Argoso, ki biva tu pri vas; pokličite jo . . ." Mlinar je mrko otipal z očmi zbeganega tujca. "Vi ste soprog? Kateri? Prvi? Drugi? Tretji? . . ." "Kako, kako?" osupne Mover. "I nu, prvi soprog? Drugi soprog?" • "Njen soprog sem, prvi njen soprog," je povdaril. Mover. "A tako!" prikima mlinar. "In?" "Pokličite jo, prosim." "Ne morem," odkima mlinar. "Mnogo je že tod mimo preteklo vode ,odkar je odpotovala s svojim drugim soprogom." "Kako?" je odskočil Mover, "ona se je poročila?" "To ni nič posebnega," ga je\otel tolažiti mlinar, "dandanes se pari vse navskriž." "Lepa reč," se je ugriznil Mover. "Poiščite si tudi vi drugo ženo," je menil mlinar in si strkal predpasnik, da se je kadilo daleč okoli mlina. "Kam sta odpotovala?" je zakašljal Mover, ko se je najedel prahu. "K morju," je odvrnil mlinar in hotel oditi. "Čakajte, gospod," ga je počastil Mover, "vzemite tole!" Pomolil mu je bankovec. "Danes ne prodajam, še ni zmleto," je menil mlinar. "Vzemite, pravim," je silil vanj Mover. "Imate vrečo s seboj?" "Ne razumem vas," je upadla Moverju roka. "Povejte mi še kaj." "Aha!" se je začudil mlinar, "ja, ko je pa pri nas tako malo novic, gospod. In še to, kar človek pove ali stori večkrat ni prav." "Povejte mi samo to, ali dobro veste, da sta odpotovala k morju?" "Kakor sem kupil, tako prodam." 'Torej je resnica, da sta odšla?" "Menda že," je stopil mlinar Čez prag. Mover je obetal. Njegov trud je bil zaman. Vendar, do morja ni daleč, še je čas. Tisti hip se je mlinar na pragu obrnil. "Kako pa to," je rekel nazaj, "da ste ji onegavili črnega otroka?" "Kaj?" je odskočil Mover, "otroka? Črnega?" "Kot hudič," je pristavil mlinar. "Kaj?" "Uh, taka sramota za mojo hišo!" Mlinar se je obrnil in zaklenil vrata za seboj. Ko je Mover uvidel, da je trud, še kaj ujeti od mlinarja na uho zaman, je jadrno odhi-tel v vas. "Poročena!" je godrnjal, "in otroka ima in še črnega! Moj Bog, kako je to mogoče? Tem bolje," je sklenil glasno, "čim več jih je, tem lažje bo zasledovanj. Na prej!" WÊÊÊÊwS&> !» S -> ■ f v« pritaduÄ ê*°rîU.flim*l fcralec, po rodu Anglei, je pri nedavnem pnKodu viLondon doan*| gpreje» kakor t Angliji malokdo. V Angliji i„ * Evropi r sploe- Hki u Ä 1 ^ ,.*t*i? LttAUe' ki ~ fi,™kimi ¡"»'ci Ob tej pri- Si.j chapii„n ä*wä ^premierjÄ "-«o*-""- v j:LpI Newburski cirkus CWvcland, O. — Nove aorte cirkus" amo imeli 28. feb. v Slov. del. dvorani. Izvor ima v dopisih z gotovih strani in napadih na soc. klub ter socialiste sploh. Ker amo bili v lokalnih listih večkrat ozmerjani, smo s. A. Kužniku, ki se je v to ponudil, dovolili, da pokliče prizadetega dopisnika na debato, češ, s tem ae bodo pojmi zjasnili in razsodni ljudje bodo izprevideli, kaj je na stvari. Kad ali nerad moram priznati, da pri nas niso vsi ljudje razsodni in tudi ne vsi tolerantni. Prvi debator, poziv-nik, je govoril tolerantno, toda izmed poslušalcev so se ču-li pritajene opombe : "Po kaj pa je on prišel sem ! Dol bi ga vrgli! In podobne pripombe. Ko pa je nastopil protivnik in začel udrihati s svojo nestrpnostjo po vsem, kar je naprednega in socialističnega, so mu nezavedni ljudje aplavdirali. Pametni ljudje niso hoteli dalje prisostvovati komediji ter so se umaknili iz dvorane. Ko človek opazuje tako-le maso, se vprašuje, kje je še delavska izobrazba? Izgleda, da bomo še dolgo v suženjstvu da bo sedanji sistem še dolgo skoro neovirano izkoriščal neuko rajo. Žal, da morajo radi nezavednih trpeti tudi zavedni organizirani delavci. Slednji imajo vsaj zavest, da skušajo v prid delavskega razreda storiti vse najboljše. — Človek. nam pošlje agitatorja v to svr-ho?. Tu imamo orgamizacijo, ki se največ uveljavlja, namreč "Club Sloveti ia". V pravilih ima, da dcbiva na svoje pri-redsbe govornike, ki so naprednega duha. Dozdaj se v tem oziru ni še nič pozitivnega storilo, ker pač pazijo na to, da se nikomur ne bi zamerili. Smatrajo, da store v danih o-kolščinah kolikor največ morejo, in to je že nekaj. Ni pa seveda zadosti, zatto bi naselbina res potrebovala en klub, ki bi energično zastopal stališče zavednega delavstva. S temi vrsticami ne mislim napraviti vtisa, da je situacija brezupna. Tudi ni namen tega dopisa odnošajev poslabšati, nego pripraviti tiste, ki mislijo, k ideji, da se stvori organizacija, katera bo odprto m določno širila ter agkirala za svoj delavski program. Ako bi kdo prišel sem in mi pokazal enajst imen takih oseb, ki so pripravljene napraviti odločilen korak, bi bil jaz dvanajsti ne da bi kaj več vpraševal. In potem bi delali. Torej kdor misli na delo in agitacijo, naprej ! Somišljeniki lahko izvedo moj naslov v uredništvu Proletarca. Dop . . . Pri nas eni ljudje vsepre-malo mislijo, namesto, da bi stvari, pri katerih sodelujejo dobro preudarili in si določili pametno taktiko. Govornik na primer, ki se v predmet poglobi, ne potrebuje šepetalca. Pri nas se dogaja eno kot drugo. Zato priporočam, nič šepetal-cev pri govornikih, ker ni nobena sramota, če človek sam čita. namesto da bi drugi zanj bral. Ali pa je treba znati na pamet. — Dopisnik P. je dejal v Prosveti tudi nekaj o boju in delu za človeške pravice. Dva od "Orla" imata baje vselej izgovor, kadar je treba kaj storiti za človeštvo. To bi od njiju ne bilo lepo, ampak v Pueblu se na to nekoliko razumemo. Delo za človeštvo, za narod in proti fašizmu ne presojamo vsi z enakim merilom. Kar eden smatra za koristno delo v prid ljudstva, bo drugi dejal, da je zavajalno in kvarno. Naj sodijo ljudje tukaj sami. Imajo upogled v društva i»n v delo njihovih odborov. Naj preudarijo in presodijo, kje je več iskrenostih več zaslug ter pravega napredka. , Cemu bi delali za kulisami! ljuje naša povprečna dramska dela. V igri sodelujejo poleg _______ ciganov, ki so glavna atrakci- Narodu je treba pokazati pot, ja, tudi nepravi cigani, naduto ki je prava, pot, ki je po ide- sodno osobje s svojo ohlapno jah pot zavednega delavstva, moralo, malomestna elita, po- ne pa brezciljnega cincanja. tujoči igralci, rokovnjači in Blodnje v mraku niso koristne mladi vojaki. Avtor je vpletel nikomur in ljudstvu škodljive. v igro tudi mnogo pevskih točk, kupletov in plesa, kar daje delu še poseben efekt. "Dramatis Personaes" šteje nad trideset oseb. Poleg satire je igra prepletena tudi s pristnim slovenskim humorjem. Med dejanji bo občinstvo zabaval s. Nograšek s svojimi ku-pteti, Mre. Verlič in Mre. Pe-trič pa pojeta "Ciganska sirota". Glasbene točke dirigira s. Berlisg. , Vstopnice gredo kot "Hot cakes"; v predproda-ji stanejo 50c, pri blagajni pa 60č. Publ. odaek. Opazovalec. Momaričen proračun Prošli kongres je določil v proračunu za to fiskalno leto vojni mornarici $358,000,000. Od tega gre mnogo za nove vojne ladje. 99 Par dni kesneje, je prejela njegov a soproga Hedy pismo sledeče vsebine : Predraga Hody! Lisici na sledu. Dosscttisoč frankov prinesem, zlati:«. Za čas povratka ne vem. IQupim si konja, bitrejči bo od lisice ... . Vročo te ljubi Mover. I Gospa Hedy je vrgla prečitano pismo po mizi, stopila k ogledalu in nadaljevala toile-to. "Doroteja!" je čez čas poklicala služkinjo. "Izvolite?" "Kadar ugledate, da prihaja gospod Leander Duray, mi to takoj naznanite! Pristavite si k oknu stol, da boste večja in glejte po u- lici." Doroteja je v znak poslušnosti upognila hrbtenico in se podala na opazovanje. Kazalci na uri so bežali. Gospa Hedy je sedela v fotelju in se zamislila. Leander Du-ray! Impozanten človek! Človek nadnaravnih moči; lep, skratka prikupljiv po obnašanju in zunanjosti! Kolika razlika med njim in M o ver jem ! V tem hipu je v kuhinji padla Doroteja s stola. "Milostiva," je zastokala in se postavljala na noge, "gospod Leander Duray prihaja." (Dalje prihodnjič). "Ne capljajte. Sen Francitco, Califi— Proletarca redno čitank (xl kar sem naročniki in čit*Msem ga tudi pred tem v čitalnici, ako sem ga dobil v roke/ Zadnjič sem z zanimanjem /ledil potopisnim vtisom J. 0vna, ki je bil tu na obisku. Kraje in lju-ui je dojio piedočil. Posebno je zadel v živo z geslom. "Ne capljajte iz ene stranke v drugo . . ." Pri nas, žalibog, je to že stara navada, in s^ara navada je železna srajca. V San Fraaiciscu sjho nekcč že imeli socialistični klub. Imel je približno 20 članov. Kakor hitro je zrohnel tukajšnji župnik Kev. F. Turk, da so vsi člani tega kluba in njihove družine prodani zlodju, pa je klubu odzvonilo, bil je onemogočen in sledil je razpad. Naše mesto ima ime po svetniku, torej kaj bi se silili v tako svetem kraju s "pregrešnim socializmom" ter se e tem izpostavljali vragu! Kar se tiče capljanja od stranke do stranke, bi Oven dobil še boljše vtise, ako bi bil tu v Času volitev. Videl bi, kakšen dirndaj je bil tukaj! Teka se zdaj tja, zdaj sem, samo da letamo . < . V svojem poročilu pravi O-ven, da so v naši naselbini možnosti za ustanovitev soc. kluba, toda manjka pravih agitatorjev. To je resnica. Morda bi zunanja pomoč več dosegla.* Ali bi stalo JSZ. preveč, ako "Cigani" v Radničkem domu Iz gosli strun milo zveni, kar srce tiho mi želi. Le čuj kak vabijo sladko in vzdthajo in prosijo. Detroit, Mich. — Mehko božajoče kakor skrivnostni šum potoka, ter zopet ¡bučno kot orkan bodo odmevale melodije zaprtih ciganov v nedeljo dne 15. marca v Kadničkem domu na 1349 Ferry Ave. in Kussell. Dramski odsek socialističnih klubov JSZ. vprizori namreč tega sijajno satirično komedijo v treh deja- Pueblska polemika Pueblo, Colo. — Dne 29. jan. sem imel v "Proletarcu" dopis, ki je povzročil precej pisane in ustmene polemike. Eden dopisnikov mi je svetoval, naj se rajše nazivam za zgodovinarja, kot za opazovalca, ker pišem vesti, ki so že zgodovina. Odgovarjal je Fr. Pečnik v Prosveti, in "Proletarcu" z dne 26. feb. se je oglasil še L. Korošec. Nekje sem enkrat bral, da se ljudje največ in najlaglje uče iz svojih izkušenj ter iz zgivKlovine. Prijatelji, ki so hudi na dotični moj dopis o ponesrečenosti shoda, bi storili boljše, če bi se ravnali po prej navedenem pravilu. L. Korošec pravi, da ni bil odbran za govornika. Kako to, da je govoril? Dalje piše, da sem enega glavnih govornikov izpustil. Krivice s tem menda nisem storil, kajti go-" vornikov je bilo cela legija. Gre se zopet radi "Orla", ki je društvo SNPJ. Eden dopisnik pravi, da bi "Orel" pri pripravah in v določitvi govor- bi Zdi se Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointment«, .tesidence Tel.:'Crawford 8440 Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry MKkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poeot njih "Cigani". Namen avtor- _ _ ja Jakob Dolinarja je bil oči- nikov lahko kaj rekel, kar vidno, ožigosati gnili avstrijski zaleglo. Zdi se mi, da je re-sodni aparat, kar se mu je do- kel svojo, kar je še več zale-cela posrečilo. Literarno iALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLMI 5 NIC! •d 9. «'o 10. ionoldnn ob torkih, _četrtkih in eobotah. VWWVWWVWVAAWWWWWV Milwaukee Leader Največji ameriški aocialieti Sni dnevnik.—Naročninat $6.00 na leto, $3.00 ta pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslovi 828 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. da se bi podajal v kompromise s krogi, ki ne bi nič dobrega prinesli. Upam, da odbor ostane vedno pri takem mišljenju. Jaz mu dajem priznanje FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tel. 1382. Crawford Pristna in okusna domača jedila. Cene smerno. Postrežba točna. VWWVWVWMMMVWWVVVVVV^JVV1 I * Martin Baretincic & Son \ ____ - ) POGREBNI 7AVOD } 324 Broad Street Tel. 1478. JOHNSTOWN. PA ' OGLAŠEVALCE V PROLETARCU t vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, i ker oglašajo v Proletarca 5 V UlflJEJftU Yf > vl/M/fV? Vf Vf Mf/^t yf MfTAfTff Dramski odsek klubov J. S. Z. Detroit, Mich* vprizori v nedeljo IS* marca v RADNIeKEM DOMU na 1349 East Ferry Avenue j PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA. 1 »ijajno komedijo • petjem v treh dejanjih "CIGANI" [GBPSIES] Pričetek točno ob 3. pop. VSTOPNINA: V PREDPRODAJI 50c PRI BLAGAJNI 60c. Vv š\V iw àW êw êw ivï M êVv iW êw âwàvvàw iA av/ êw êW êw êw êU Med dejanji dueti in kupleti. __ __IGRA IZBOREN ORKESTER. mjm&m ? v r Y n Y ntmiw Ï. «n^črt^i^ Reports and Comments TIMELY survive the industrial and scientific revolution unless the capitalists meet the demands of the wage-turner« for OBSERVATIONS ««curity ™ employment. ' Just as v naawiiv aUre «a capitalism succeeded feudalism* so will socialism take over its reign. John Kutch, Canonnbutg, Pa. What is the matter with the American banking system? This ia a question heard everyhere. Our banking system, in fact our whole capitalist system noeds readjustment. It ia collapsing. V In 1930 over 1300 ba63» W. IStfc Si. CHICAGO, ILL.. MARCH 12. 1931. T*l*pkon«i Rockweit 2SS4. VOL. XXVI. Oar Doings Here and 7 here By Jotui Rak. CHLIGHT By Donald J. Lotrich Comrade Frank Crosswaith, now on a speaking tour for the Socialist Party, will be in Chicago from March 20 to Matrch 26 inclusive. He will give a series of lectures to various organizations that have engaged him. Branch'No. 1 JSF in conjunction with the Bohemian'comrades have arranged to have him speak Wednesday evening, March 25, at the SNPJ Hall. John Collins, socialist candidate for mayor of Chicago, is also listed as a speaker for that evening. Admission is free. Everybody invited. - Child Labor y A yesr ago we were only able to one of the young boys is being tried speak of unemployment insurance as a thing of the future; at leant, it seemed as something far away. Developments within 'the. year however- for murder and rape and four other» are in line for the same ordeal. A id m «»me ordeal. The defense is doing eveirythmg it possibly can to - " , .. -------------van n have brought u» closer in realm lg discredit every definite and establish-what unemployment insurance really ed truth, with experts of ill repute, means. The drafti.#; of a model bill Corroboration of evidence meets by the Sociali* Party and pushing counter corroborations. You wouW it eo that it has already reached five think that the court would not State Legislatures is the present permit them. That's Why our courts achievement. Whether it tfcall pass have oftei been pronounced a place of injustice. When you have the iunds to procure experts and lawyers i.o and be voted upon by the legislators,, is depevdant upon the in in Thursday night, March 12, is the regular meeting of the English division of»branch No. 1 JSF. Comrades Katherine Beuk and Vera Malovar will give a short talk on Milwaukee's city administration while John Kopach and John Rak will mention what's going on in Chicago. Members not having as yet accounted for tickets of the February 22, can pay the secretary at this meeting. Invite your friends and have them become members of our branch. pressure placed upon the State, you can be saved from the electric Senators and Representatives, us- chair. One other thing that cannot pecially upon the committees con-j be taken as good ethics, the son of sidering these bills. It is the duty the judge is one of the defense of every citisen with or without a oou isel. Not fair in my way of Job to urge the State Senator *«id thinking. Representative of his district to vote • • • for this measure. One of the pro- And we all had a good tirfi*. Yes ponents of the bill says, "we are air, w£ did ami the be* part of it aslciig for the workers thai. Which is all was that our editor an! his wife f The dramatic committee of branch No. 1 JSF produces three play annualy. Their date of Sunday March 22, on which they were to stage a drama, has been granted to Anton Subel and Svetozar Banovec, tw0 opera singers, who will render a joined concert at the CSPS Hall. Following their concert the committee will sponsor a dance with Johnny i Kochevar's orchestra playing. Admission tickets for this concert and dance can also be bought at the office of Prole-tarec. In Springfield, 111., the dramatic section of branch No. 47 JSF will produce "Old Sins", a 3 act Slovene comedy, Sunday, March 22, at the Slovene! Home. In Chicago this play well satisfied the audience and kept them laughing throughout the entire performance. Treat yourself to a good comedy by seeing "Old Sins". given every horse or mule in bad knew nothing about it before. So times. Food and a place to sleep; that, it was a complete surprise. The that's all." This is logical. We must whole affair took place last Thursday unite to force this issue to the floor.» at the SNPJ Hall and Mr. and Mrs We mUst act at once; before the bill Frank Zaiti were the principals and is killed. Don't lay down and expect u hail full of guests were there to do the next man to do it all The issue honor and homage to their happy is vital. You want help. Will you, wedded life. A valuable gift, was help yourse.f? This is your chance, presented. Measeis Subelj and Ba-• • # were also present. Membere Just such a bill has been propored| °f Sava livened up the party with at the Illinois Legislature by H^p. «*>ngs. Otto A. Buck and the big business • • • interests are on tlhe Job to "kill" it. Wthile we mentioned Subelj and The bill provides that any single Banovec, we must repeat that .heir person out of employment would re- combined conceit will be held1 Sunday ceive non less than $12.00 per week March 22, 1931 at the CSPS Hall, insurance and a married man 10% Socialist Club No. 1 has sub-leased above that. The state and the Corp- the haii for the afternoon to these orations would share the premiums songs.ers but the club will hold a equally. On the job you Illinoisans. da ice in the evening. Johnny's boys Send you letters at once. If you will play. Tickets are 76 cents, know not your representative write « • • to Mr. Buck at Springfield. ... . . ^ , m , Where will this factionalism bring Exactly the same is the feelinr Ut>U tFy * ^^ ** atUck about our tc™Party A year ££ ^ ^ £t ^^ ago—and today. What a difference. JTtL? ¿T ^^^J?* Good results and the indicator says, ^ betU'r' "going stronger every day". ^^A^Xl k^ est, e nthusiasm, spirit and work has h*re made it such. Let us instill these " JT^l^1 V 80 <*"nm*1 fundamentals into every local of our * * 5? T^ Wlth I*-.!__™ j but its so mighty hard to push a Every locality has the same hardships. And yet you can\ For a time there was a decrease in child labor, but i.he period of so-called prosperity gave employers the chance to increase it again. It kept increasing until about the middle of j '1930 when the slump halted the process as it has halted the process of employing grown-ups. The southern states are the worst sinners in the exploitation of the children. Southern chivalry is conspicuous by its absence. It always was a fake anyhow. Southern em ployers, the "best people", do not hesitate to make little children, boh girls and boys, work long hours factories, when they should be school or at play. But the north has plenty of sins to keep it humble. There is not state in which the child labor laws will not stand great improvement.. The hope of the workers, in this as in other respects, lies in the d*e velopment of labor's industrial and political power. Build up the unions Buiid up the Socialist party. These can bring the pressure to bear whic will result in better laws. One way in which 'Jhe workers of England are tackling this problem i by increasing the comjpuisory schoo attendance age from 14 to 15. This will keep many boys and girls in school who would otherwise go into industry and jeopardize the jobs of adults. It will serve the double purpose of giving the boys and girls a better education and also easing up the unemployment of adults. While we should do everything possible to get better child labor laws we must not forget that the problem cannot be completely solved this side of Socialism—for it is only under a system of public ownership that school children could be given an opportunity to connect short-time manual labor with their mental studies and gain a rounded education without throwing ad!ult« out of jobs or lending themselves to exploitation for private profit.— -f Milwaukee Leader. Poor Advice The lax d.y. .re , jugi CUM. Federatio i too. back of us. Hie days of work and unity are before us. We must answer iu Now—not tomorrow. Our people "Dadf, gimme a penny." "Son, don't "ou think getting pretty big to be asking for pennies continually?" "Wei, I guess you're right, dad; gimme a dollar!" . THE BUND GOD The ancient Greeks had a proverb that Pluto the God of Hades (Hell) and Wealth, was blind. The rich in all ages have always been blind—blind to the sufferings of the common masses. The Roman nobility was blind to the oppression of the people and! Rome fell. A French nobility was blind to the *>eople's cries for bread, and* the French nobility fell King George was blind to the protest of the American colonies, and he lost them. Crar Nicholas was blind to the conditions of his Russian subject, and |he fell. Through all ages, the rich have only been able to see the good things that money will buy. Wealth has always been blind to the milling, complaining masses below. History has told the same story repeatedly, and today it is