KRAJEVNA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA TABOR Koordinacijski odbor LJUBLJANA, Rozmanova 12 V zvezi z ustavno preobrazbo in preoblikovanjem kra-jevnih skupnosti, ki naj bi se razvijale v še humanejšo krajevno samoupravo socialističnih odnosov vam, na te-melju usmeritve Ustave SR Slovenije, resolucije skup-ščine SFRJ, resolucij XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZK Slovenije, 9. seje Mestne konference ZKS Ljubljana, aktivnosti občinske organizacije SZDL ter dosedanje raz-prave v nekaterih krajevnih družbenopolitičnih organiza-cijah ali njihovih vodstvih ter aktiva ZK naše krajevne skupnosti, koordinacija za ustavno preobrazbo in preo-blikovanje KK SZDL daje OSNUTEK Predlog za samoupravno preobrazbo in prostorsko preoblikovanje KS Tabor ki ga je pripravil koordinacijski odbor pri KK SZDL, ga obravnavalo in sprejelo predsed-stvo KK SZDL na svoji seji dne 26. 2. 1980, o osnutku predloga pa bo razpravljala in sklepala KK SZDL KS Tabor, na seji 3. 3. 1990 V prihodnjem obdobju morajo vse subjektivne sile v večji meri kot doslej posvetiti pozornost vprašanjem preo-brazbe in preoblikovanja KS. Vsi tisti, ki s svojim ravnanjem, odločitvami in neposrednimi posegi tako ali drugače vplivajo na razvoj krajevne samoupra-ve in uresničevanja potreb in intere-sov krajanov, bi se morali temeljito seznaniti z ustavno koncepcijo in idej-nopolitičnimi usmeritvami razvoja krajevne samouprave. Le tako bomo lahko ocenili, kaj naj bi bila resnična skupnost krajanov v okviru katere so dani vsi temeljni pogoji za razvijanje pristnih in humanejših medčlbveških odnosov. V osnutku predloga navedeni podat-ki naj bi prispevali k temu, da bi bila zahtevna politična akcija poglobljeno in temeljito pripravljena ob upošteva-nju specifičnosti dosedanjega razvoja ter pogojev za preobrazbo in preobli-kovanje krajevne skupnosti. Za boljše razumevanje ter pregle-dnost in tudi lažjo opredelitev kraja-nov, koordinacija posreduje najpo-membnejše podatke, organizacijo in delovanje skozi prikaz sedanje KS Ta-bor ter ustrezni variantni predlog za preobrazbo in preoblikovanje v temle zaporedju: I. PROSTORSKA IN SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST KRAJEVNE SKUPNOSTI 1. Prostorska opredelitev 2. Prebivalci a) stalni b) začasni 3. Zaposleni v organizacijah združe-nega dela v krajevni skupnosti 4. Prometni položaj 5. Družbeni center 6. Organiziranost samouprave 7. Družbenopolitična in društvena organiziranost 8. Organiziranost na področju ljud-ske obrambe, družbene samozaščite in narodne zaščite II. POLITlCNA OCENA III. VARIANTNI PREDLOG ZA VSEBINSKO PREOBRAZBO IN PROSTORSKO PREOBIJKOVANJE 1. Vsebinska preobrazba 2. Prostorsko preoblikovanje ZAKLJUCEK I. PROSTORSKAIN SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST KS 1. Prostorska opredelitev Krajevna skupnost Tabor je po svoji urbani zasnovi tipičen mestni predel, z relativno funkcionalnimi kareji, ki jih oklepajo s severne, vzhodne in zaho-dne smeri prometno močno obreme-njene Masarykova, Njegoševa in Res-ljeva cesta, z južne strani pa Ljubljani-ca. Na površini komaj 0,54 km2 stoji 30 gospodarskih objektov, 11 objektov v katerih so prostori upravnih, obramb-nih, samoupravnih in družbenih služb ter 237 stanovanjskih zgradb, v katerih je poleg stanovanj še 48 poslovnih pro-storov organizacij združenega dela družbenega sektorja in še 37 poslovnih prostorov zasebnih obrtnikov ter 4 po-slovni prostori odvetnikov. Zazidalnih površin, ki na severnem območju kra-jevne skupnosti je največ še približno 5 ha, medtem ko v ostalih predelih praktično ni več možnosti graditve, ra-zen če se poruši del dotrajanih stano-vanjskih hiš ob Trubarjevi ulici, ki ni-so spomeniško zavarovane. Kar zadeva komunalno ureditev, ka-mor štejemo vodovod, kanalizacijo, ulično in cestno povezavo, mestni av-tobusni promet in zelene površine (parki), je zadovoljiva, pereči pa so problemi prehudega prometa osebnih in tovornih vozil, ki z dnevnim in noč-nim hrupom ter onesnaževanjem zra-ka močno motijo zdravje in počutje krajanov, razen tega pa je zaradi pro-metne neurejenosti in pomanjkanja parkirnih prostorov in garaž stanje že neznosno. K onesnaževanju zraka pri-spevajo tudi kurišča na trda goriva, saj je na mestni toplovod priključenih le majhen del poslovnih in stanovanj-skih zgradb. Prav tako ni zadovoljivo stanje telefonskih priključkov, plino-voda in javnih skladišč. 2. Prebivalci: a) stalni Število stalnega prebivalstva se je v primerjavi z letom 1976 tj. z začetkom planskega obdobja 1976-1980, zmanj-šalo od 6166 na 5924, torej za 242 ali za 3,9%, in sicer pri moških za 110 ali 4,1%, pri ženskah pa za 132 ali 3,8%. Zmanjšanje stalnega prebivalstva pri-pisujemo naslednjim dejstvom: - v preteklem planskem obdobju ni bilo zgrajeno na območju krajevne skupnosti niti eno stanovanje, pač pa je bilo porušenih nekaj dotrajanih sta-novanj ob Trubarjevi in Vidovdanski ulici, precejšnje število neustreznih stanovanj pa je bilo izločenih kot ne-primernih (VI. in VII. kategorija); zato se je večina preselila na tista mestna območja, kjer so bila ustrezna stanova-nja na voljo, - preostali del zmanjšanja stalnega prebivalstva odpade na umrle, pred-vsem starejše občane. Gostota stalnega prebivalstva na km2 je izredno velika, saj znaša kar 10.970, če pa prištejemo še 1892 nestal-nih prebivalcev, ki stanujejo v 7 različ-nih domovih na območju krajevne skupnosti, znaša gostota kar 14,474 prebivalca na km2. Starostna sestava je v primerjavi z republiškim povprečjem zelo neugo-dna, saj je mladine do 20 let starosti v krajevni skupnosti komaj 18,1%, v re-publiki pa kar 31,1%, medtem -ko je krajanov starih nad 60 let kar 23,5%, v republiki pa komaj 14,5%. V primerjavi z republiškim povpreč-jem je delež moških aktivnih prebival-cev za 4,4% manj, medtem ko je aktiv-nih žensk za 2,7% več. V zasebnem sektorju je zaposlenih komaj 1,5% stal-nih prebivalcev, med katerimi je veči-na v zasebni obrti, manjše število pa je odvetnikov in drugih svobodnih po- klicev. Dnevna migracija zaposlenega stal-nega prebivalstva na kraj zaposlitve in nazaj je zelo močna, saj je na območju krajevne skupnosti zaposlenih komaj 6,9% stalnih prebivalcev, medtem ko je 93,1% zaposlenih v drugih krajevnih skupnostih občine Ljubljana Center, 32,2% je zaposlenih v drugih občinah mesta Ljubljane, 1,9% pa v občinah izven mesta. Glede oddaljenosti kraja zaposlitve od kraja prebivališča imajo ženske nekoliko boljši položaj kot mo-ški. b) začasni Poleg stalnega prebivalstva stanuje na območju krajevne skupnosti še po-membno število tako imenovanih za-časnih prebivalcev, ki so nastanjeni v raznih domovih, katerih gostitev na ta-ko majhnem prostoru je edinstvena na območju mesta Ljubljane. Začasni prebivalci predstavljajo do-datno obremenitev pri urejanju od-nosov v krajevni skupnosti, ker se iz različnih objektivnih razlogov ne mo-rejo enakopravno vključevati v krajev-no samoupravo. Velika večina, tj. kar 83,1% začasnih prebivalcev je mladih, saj je med njimi 70% mladincev in mladink, le v domu upokojencev so zelo stari ljudje, kate-rih večina potrebuje stalno zdravniško pomoč. 3. Zaposleni v organizacijah združenega dela v krajevni skupnosti Na območju krajevne skupnosti ima svoj sedež 135 organizacij zdru-ženega dela in poslovnih enot v kate-rih je zaposlenih po stanju 31. 12. 1978 kar 6667 delavcev brez obrti. Ogromna večina teh delavcev ima svoje stanova-nje izven območja krajevne skupnosti, saj je zaposlenih v teh organizacijah komaj 198 stalnih prebivalcev krajev-ne skupnosti'ali 3%. V primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi občine Ljubljana Center je delež zaposlenih v industriji na ob-močju naše krajevne skupnosti abso-lutno in relativno največji, kajti v ob-činskem povprečju je zaposlenih v in-dustriji 10,8% vseh, v naši krajevni skupnosti pa kar 41,7. To pa pomeni, da je v naši krajevni skupnosti zapo-slenih v občinskem merilu 51,3% vseh delavcev v industriji. 72,4% industrij-skih delavcev je zaposlenih v severni polovici krajevne skupnosti, ostali pa v južni. Takšna koncentracija industri-je na manj kot 25 ha površine severne-ga dela krajevne skupnosti povzroča nemajhne prometne in druge težave, ki neugodno vplivajo na počutje tam-kaj stanujočih prebivalcev. 4. Prometni položaj Kareje stanovanjskih in poslovnih zgradb oklepa 18 cest in ulic, po kate-rih teče tovorni in osebni avtomobilski promet. Prometno obremenjene so najbolj tri ceste oziroma ulice in sicer: Resljeva cesta, ki je ena najbolj obre-menjenih v Ljubljani ter Njegoševa z delom Šmartinske in Rozmanova, ki prehaja v Maistrovo. V smeri vzhod--zahod so najbolj obremenjene Ko-menskega, Ilirska in Masarykova uli-ca. Druge ulice so sicer nekoliko manj obremenjene s prometom, so pa zato preko dne stalna neurejena parkirišča predvsem ljudi, ki so zaposleni v de-lovnih organizacijah v bližini krajevne skupnosti, pa tudi tujcev in občanov iz drugih krajev izven mesta Ljubljane, ki prihajajo na to področje po svojih opravkih, zlasti pa občanov izven me-sta Ljubljane, ki prihajajo na obiske svojcem, ki se zdravijo v kliničnem centru, ki je v neposredni bližini kra-jevne skupnosti in ki nima ustreznega parkirišča. Oba zelena otoka v naši krajevni skupnosti, Tabor in Hrvatski trg, ki naj bi služila za oddih in rekrea-cijo sta prav tako neurejeni parkirišči delavcev, ki so zaposleni v krajevni skupnosti in njeni bližini, Tabor pa je poleg tega startno mesto za vse avto šole mesta Ljubljane ter parkirišče to-vornjakov in avtobusov. V ponazoritev obremenjenosti ene prometnejših ulic v naši krajevni skupnosti naj navedemo rezultate štet-ja motornih vozil na Komenskega uli-ci, ki ga je opravila Osnovna šola Ledi-na 23. aprila 1979. V desetih urah t. j. od 6. do 16. ure so namreč našteli 14.954 motornih vozil, kar predstavlja 1495,4 na uro oziroma 25 motornih vo-zil na minuto, pri čemer se ne spušča-mo v zgostitve ob konicah! Drugo področje, ki je prav tako po-membno za oceno stanja pri tako ime-novani dnevni migraciji prebivalcev iz in preko krajevne skupnosti, je število pešcev, ki iz kakršnihkoli razlogov pri-hajajo v ali preko krajevne skupnosti. Ocenjujemo, da prehaja preko naše krajevne skupnosti dnevno preko 30.000 pešcev, kar predstavlja štiri-Jtratno število stalnega in začasnega prebivalstva krajevne skupnosti sku-paj! Kolikšen je vpliv na čistost v kra-jevni skupnosti ob splošno znanem nepravilnem odnosu ljudi do okolja, ni treba posebej poudarjati. 5. Družbeni center Trenutno stanje na tem področju vsekakor ni zadovoljivo, saj prostori, ki jih ima krajevna skupnost v ta na-men ne zadoščajo potrebam tolikšne-ga števila krajanov, ki naj bi se tu se-stajali in opravljali svoje samouprav-ljalske funkcije in se tudi vključevali v kulturno in telesnokulturno dejav-nost, za katero so na območju krajevne skupnosti ugodni pogoji. V dvorano krajevne skupnosti, ki ima maksimal-no 80 sedežev, in sejno sobo, ki ima 20 sedežev se lahko hkrati zbere največ 100 volivcev. To pa je seveda občutno premalo, saj ima najmanjša soseska 526, največja pa celo 1521 volivcev. Zaradi prostorske stiske smo v sode-lovanju s stanovanjsko skupnostjo si-cer dobili dodatni prostor za urejanje zadev s področja stanovanjske samou-prave in obrambnih priprav na Hrvat-skem trgu, kakor tudi skladišče za shranjevanje opreme civilne zaščite v kletnih prostorih stanovanjskega blo-ka na Taboru. Prav tako smo v sodelo-vanju s TVD Partizan uredili klubske prostore za krajevno organizacijo ZSMS. 6. Organiziranost samouprave Krajevna skupnost je po sedanjem stanju razdeljena na 5 volivnih enot, katerih območja predstavljajo istoča-sno tudi soseske, ki so opredeljene v 22. čleriu statuta krajevne skupnosti. Število volivcev po soseskah je na-slednje: soseska I oziroma 24. volivna enota 713 15,3% soseska II oziroma 25. volivna enota 596 12,8% soseska III oziroma 26. volivna enota 1521 32,8% soseska IV oziroma 27. volivna enota 654 14,1% soseska V oziroma 28. volivnaenota 1160 25,0% Skupaj 4644 100,0% Soseske so zaokrožene, prostorsko približno enake, vendar je gostota pre-bivalcev oziroma volivcev zelo različ-na, kar nazorno kaže gornji pregled. Vsaka soseska ima 5 članski odbor, izvoljen na zborih krajanov sosesk. Organi krajevne samouprave so po veljavnem statutu organizirani takole: skupščina delegatov krajevne skupnosti 60 delegatov svet skupščine krajevne skupnosti 13 članov delegacija KS skupščine DPS 20 delegatov 7 posebnih in 1 splošna delegacija SIS 79 delegatov poravnalni svet 18 članov svet potrošnikov 19 članov zbor stanovalcev krajevne skupnosti 118 delegatov 11 komisij pri svetu skupščine KS 68 članov 115 hišnih svetov 618 članov odbor za ljudsko obrambo 13 članov štab civilne zaščite 9 članov skupaj 1035 Ce torej primerjamo število izvolje-nih delegatov in članov svetov ter ko-misij v krajevni samoupravi, tedaj lah-ko ugotovimo, da je vsak četrti krajan neposredno udeležen v krajevni sa-moupravi. 7. Družbenopolitična in društvena organiziranost Krajani se poleg neposrednega udej-stvovanja v krajevni samoupravi, udejstvujejo in aktivno sodelujejo tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, kot kaže naslednji pregled: Krajevna konferenca SZDL, ki šteje 49 delegatov s 15 članskim predsed-stvom, 7 članskim izvršilnim odborom in 3 člani nadzornega odbora; v krajev-ni konferenci deluje 7 sekcij, ki jih vodi 5 člansko delegatsko sestavljeni odbor iz vseh družbenopolitičnih or-ganizacij. Na območju krajevne skupnosti de-luje 5 terenskih osnovnih organizacij ZK s skupno 140 člani, v organizacijah združenega dela pa še 28 OO ZK s 701 članom. ZSMS je na območju krajevne skup-nosti organizirana v 13 osnovnih orga-nizacijah v organizacijah združenega dela in v domovih učencev s skupno 98 člani. V organizacijah združenega dela na območju krajevne skupnosti deluje 33 osnovnih organizacij sindikata, ki or-ganizacijsko niso še povezani s krajev-no skupnostjo. Terenska organizacija zveze borcev in vojnih invalidov šteje 605 članov. Društvene organizacije in društva, ki delujejo na območju krajevne skup-nosti so naslednje: Zveza rezervnih vojaških starešin, ki ima skupaj 132 članov. Društvo upokojencev, ki ima 1100 članov. Rdeči križ, katerega člani so skoraj vsi odrasli krajani in šolski otroci. Društvo invalidov dela, ki ima 316 članov. TVD Partizan, ki ima 874 aktivnih članov. Društvo prijateljev mladine, ki ima 15 članski odbor, število članov ni znano. Taborniki, ki imajo 110 članov. 8. Organiziranost na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in narodne zaščite Poleg izvoljenih oziroma imenova-nih članov odbora za ljudsko obrambo in štaba civilne zaščite je 223 usposob-ljenih krajanov in krajank razvrščenih v enote CZ, ustrezno število pa tudi v enote teritorialne obrambe. V večjih stanovanjskih objektih (blokih, stolpnicah) so izvoljeni pover-jeniki CZ, ki skrbijo po hišnih svetih za varnostno-zaščitno osveščanje sta-novalcev in kadrovanja za pripadnike CZ in NZ v krajevni skupnosti. Dejavnost organov krajevne skup-nosti in družbenopolitičnih organiza-cij je na področju družbene samozašči-te usmerjena predvsem na obravnave varnostne ocene za območje krajevne skupnosti, prirejanje občasnih preda-vanj krajanom za njihovo osveščanje ter splošnega dviga nivoja varnostne kulture. Na tem področju organi kra-jevne skupnosti tudi tesno sodelujejo z organi javne varnosti. V okviru krajevne skupnosti je 463 že delno usposobljenih narodnih za-ščitnikov, ki so že večkrat dobro opravljali svoje dolžnosti. V pripravi je še nadalje usposabljanje ostalih kraja-nov in krajank ter njihovo vključeva-nje v narodno zaščito kot konkretno obliko družbene samozaščite v KS. Na območju krajevne skupnosti ima 13 organizaci] združenega dela lastno enoto narodne zaščite, 22 organizacij združenega dela pa se je s samouprav-nimi sporazumi vključilo v narodno zaščito krajevne skupnosti. II. POLITIČNA OCENA V dosedanjih širših in vsestranskih razpravah na različnih nivojih v KS je bilo ugotovljeno, da je treba nekaj ukreniti, da se bo krog samoupravno delujočih krajanov kot nosilcev v naši družbi in uveljavljanju KS kot najbolj humane skupnosti v kateri se razrešu-jejo aktualna skupna vprašanja, ki za-devajo potrebe krajanov, razširil in po-globU. Kljub številnim doseženim uspe-hom in skupno uspešno izvršenih ak-cij (akcija NNNP, akcije CZ in NZ, stanovanjske samouprave, sploh pa delovanje KS v širšem pomenu) in po-litičnem delovanju delegacij, organov, komisij, družbenopolitičnih organiza-cij in društev so se pojavljale določene pomanjkljivosti: - kljub temu, da si je SZDL v KS zastavila nalogo, da organizira delo v soseskah, sekcijah in preko mreže po-verjenikov, v zborih stanovalcev v hi-šah, potrošniškem svetu, te naloge ni-so bile zadovoljivo uresničene. - vpliv na izgrajevanje demokratič-nih odnosov ima tudi delo, ki se odvija v krogu stalnih aktivistov in ne prodi-ra v širino. Tak način dela in papir pa ne moreta nadomestiti žive besede in vzpostavljati humanejše odnose med krajani, - delegacije KS in SIS nimajo stal-nih in intenzivnejših stikov s krajani, delegati se redko srečujejo s svojimi volivci, delegacije se problemsko ne povezujejo med seboj, njihovo delo je zavrto tudi z nepravočasnimi in nepo-polnimi povratnimi informacijami in odgovori, udeležba delegatov na sejah pa je na meji sklepčnosti, - SŽDL je sicer frontno organizira-na, le da še vedno ne deluje frontno, ker delujejo le vodstva DPO in dru-štev, izvršilni odbori in komisije, delo ostalih članov pa ni dovolj prisotno, - aktivnost članov terenskih OO ZK je zadovoljiva, aktivnost ostalih članov v KS pa je odsotna in je ni čutiti, - vodstva DPO in društev delujejo, toda članstvo je v veliki meri odsotno od dogajanj v KS, - kljub prizadevanjem DPO je orga-nizirano delo mladine v glavnem od- sotno, ker niso dovolj opredeljeni inte-resi mladih, - sodelovanje organizacij združene-ga dela in osnovnih organizacij sindi-kata se v KS prepočasi uresničuje kot pomemben element v razvoju KS, pa tudi koordinacijskega odbora sindika-ta še ni, - HS in zbori stanovalcev predvsem v večjih stavbah vse premalo ali pa sploh ne obravnavajo in ne rešujejo tista vprašanja, ki so nujna za sožitje in humanizacijo odnosov, - varnostna kultura krajanov še ni dovolj močno prisotna, predvsem v njihovem bivalnem okolju, - nezainteresiranost večjega števila krajanov za aktivnejše delovanje in izražanje interesov (znatno število za-časnih prebivalcev v internatih in nad-povprečna starostna struktura), - povezava s sosednimi KS ni do-volj prisotna. III. VARIANTNI PREDLOG ZA VSEBINSKO PREOBRAZBO IN PROSTORSKO PREOBLIKOVANJE 1. Vsebinska preobrazba Pomen akcije za vsebinsko preob-razbo bo prišel do izraza le, če bo pove-zan z vrsto vsebinskih poglobitev: - uveljavljanje hišne samouprave - krepitev delovanja zborov stano-valcev po hišah - poglobitev delovanja sosesk in ustrezna kadrovska okrepitev - aktiviranje krajanov in delovnih ljudi, ki so usposobljeni in pripravljeni delovati na določenem specifičnem področju, predvsem v sekretariatu sekcij - aktiviranje krajanov za razreševa-nje nalog po interesih preko delovanja sekcij - hitro, objektivno in učinkovito in-formiranje - v pripravah za različne odločitve aktivirati manjše delovne skupine - poglabljanje stikov z DO in občin-sko skupščino - vključevanje mladine za aktivno delovanje v hišni in krajevni samou-pravi - razvijanje delegatskih odnosov med krajani, .delegati in delegacijami *• osveščanje krajanov o njihovih dolžnostih, ne samo pravicah. 2. Prostorsko preoblikovanje Krajevna skupnost Tabor se uvršča med tiste krajevne skupnosti na ob- močju mestnih občin Ljubljane, ki je prekoračila, gornjo mejo števila prebi-valstva, ki naj bi bilo optimalno za ustavno opredeljeno krajevno skup-nost. Glede na to in ostale ugotovitve da-jemo v razpravo variantni predlog pro-storskega preoblikovanja naše krajev-ne skupnosti. Po prvi varianti naj bi ostala krajev-na skupnost Tabor prostofsko nespre-menjena. Po drugi varianti bi iz sedanje kra-jevne skupnosti nastale dve in sicer: Krajevna skupnost Tabor, ki jo tvo-rita celotni dosedanji soseski I in II ter dosedanja soseska V z nekaterimi po-pravki na Vidovdanski in Trubarjevi ulici ter na Petkovškovem nabrežju. Krajevna skupnost Ledina, ki jo tvo-rita dosedanja soseska III v celoti in dosedanja soseska IV z nekaterimi po-pravki na Vidovdanski in Trubarjevi ulici ter na Petkovškovem nabrežju. Krajevna skupnost Tabor naj bi po tej varianti obsegala naslednje ulice in hišne številke: - Soseska I: Njegoševa od št. 1 do 7, Vrhovčeva od št. 2 do 10, Rozmanova od št. 2 do 12, Trubarjeva od št. 89 do 93, Hrvatski trg od št. 1,2,3 in 4, Ilirska od št. 30 do 36 in od št. 23 do 31; - Soseska II: Njegoševa od št. 9 do 23, Šmartinska od št. 3 do 17, Vilharje-va od št. 16 do 22, Metelkova od št. 8 do 12, Tabor št. 2,2a, 3,3a, 13 in 14, Vrhov-čeva št. 1 do 15, Maistrova od št. 2 do 14, Friškovec od št. 1 do 5 in od št. 2 do 6, Prisojna od št. 1 do 7 in št. 6, Masary-kova od št. 24 do 36 in od št. 13a do 23; - Soseska V: Ilirska od št. 1 do 21 in od št. 2 do 28, Tabor št. 4, 5. 6, 7, 8 in 9. Rozmanova št. 1 do 15, Petkovškovo nabrežje od št. 49 do 67, Znamenjska 2 in 4, Trubarjeva od št. 55 do 85 in od št. 52 do 78. Krajevna skupnost Ledina naj bi po tej varianti obsegala naslednje ulice in hišne številke: - Soseska III. Metelkova od št. 1 do 19, Masarykova od št. 4 do 14 in št. 13, Resljeva od št. 16 do 38a, Čufarjeva št. 13,15'in 17, Kotnikova od št. 2 do 18 in od št. 9 do 21, Tabor št. 10, 12 in 12a, Slomškova od št. 11 do 31 in od 12 do 20, Vidovdanska št. 5, 7 in 9; - Soseska IV: Resljeva od št. 2 do 14, Petkovškovo nabrežje od št. 33 do 47, Usnjarska od št. 1 in 2, Trubarjeva od št. 34 do 50 in od št. 37 do 53, Komenskega od št. 20 do 38 in od št. 13 do 19, Čufarjeva 14 in 16, Kotnikova št. 1 in3. Za lažje razumevanje in boljšo orien-tacijo predloga za prostorsko preobli-kovanje navajamo nekaj osnovnih pri- merjalnih pokazateljev za sedanjo KS ter za variantni predlog za KS Tabor in KS Ledina: A. Površina Sedanja KS___________________________KS Tabor____________KS Ledina 54,00 ha________________________________31,32 ha_______________22,68 ha B. Prebivalci 31. 12. 1978_________________________________________________________ _______________________Sedanje KS____________Tabor___________Ledina stalni ' 5924 3536(59,7%) 2388(40,3%) začasni 1892 546 1346 skupaj________________________7816_______4082 (52,2%)______3734 (47,8%) volivci________________________4567_____________2608_____________1959 povprečna starost_________________37___________ 37_______________38 _________________________C. Članstvo v DPO_________________________ _______________________Sedanja KS____________Tabor___________Ledina Člani ZK v KS 941 525 184 + 232 Dom MP Terenske OOZK -člani 140 120 20 ČlaniZZBNOV 605 419 186 (83 v DU) ČlaniZRVS_____________________132______________101_______________31 Skupaj 1678 1045 401 + 232 Dom MP Iz pregleda članov ZK v terenskih organizacijah ZK sledi, da bi se, ob preoblikovanju KS, morale številčno okrepiti OOZK Tabor III. in IV. z ne-katerimi člani iz tega območja, ki so sedaj organizacijsko vezani v OZD.