tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 47 (839) • Čedad, Četrtek, 5. decembra 1996 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Uslužbenci bodo ohranili delovna mesta Žarek u za Kreditno Zarek upanja za TrZaško kreditno banko. Ponudili so ga predstavniki likvidacijske uprave, ki so v torek zveCer v Boljuncu sklicali vse uslužbence, da bi jih seznanili s perspektivami banke. Zdravo zapuščino TKB naj bi še pred koncem leta prevzela nova banka. V tej zapuščini pa so všteti vsi uslužbenci dosedanje slovenske banke. Rešitev ni ugodna samo za osebje banke (ti pa bodo dobili za 20-od-stotkov manj piace, ohranili pa bodo delovni staž in starostne doklade), marveC tudi za varčevalce in kliente TKB, ki bodo z novo banko normalno nadaljevali dosedanje delovanje. Do sedaj pa ni znano, kdo je ta italijanska banka, ki namerava odkupiti tržaški slovenski denarni zavod. Med novimi partnerji banke naj bi bile tudi nekatere slovenske in hrvaške banke. Komisarji so povedali, da je italijanska banka že podpisala pred-pogodbeno pismo, kar daje jamstva, da so namere te banke resne. Po tem načrtu bi nova banka ohranila mednarodni značaj in specializacijo za vzhodne trge, hkrati naj bi postala tudi referenčna banka za slovensko manjšino v Italiji. Na skupščini z uslužbenci so komisarji povedali, da bo nova banka nastala tudi, Ce k njej ne bodo pristopile slovenske in hrvaške banke, saj italijanski denarni zavod, ki namerava odkupiti TKB, daje dovolj resne garancije. O tem je ta banka že obvestila Banko Italije. Pri tem pozitivnem znaku se jasno postavlja tudi vprašanje, kakšno vlogo bo nova banka odigrala v manjšinskem pogledu oziroma, Ce bo naša skupnost imela kakšno besedo pri njenih strateških izbirah. Priznanje za Darka Bratino Slovenski senator Darko Bratina je bil deležen posebnega priznanja. V Parizu, kjer se je sestala parlamentarna skupščina Zahodnoevropske unije, je bil imenovan za podpredsednika tega organizma. V podporo slovenskemu senatorju so glasovali vsi Člani italijanske delegacije Zahodnoevropske unije razen Severne lige, ki je predložila svojo kandidaturo. S tem imenovanjem se utrjuje vloga, ki jo Darko Bratina ima v mednarodnih evropskih organizmih, saj je v njih bil aktiven že v prejšnji mandatni dobi, ko je odigral eno vodilnih vlog v Srednjeevropski iniciativi. Clan SIs in župan Cerkna Podobnik predsednik parlamenta Janez Podobnik Janez Podobnik, pripadnik Slovenske ljudske stranke in župan iz Cerkna, je novi predsednik slovenskega parlamenta. Izvolili so ga na podlagi širokega dogovora med strankami (z izjemo Jelinčičeve SNS), tako daje na glasovanju novi predsednik Državnega zbora prejel 82 glasov na 90. Ob Podobniku so izvolili še tri podpredsednike, in sicer Zorana Thalerja (LDS), Heleno Hren-Vencelj (SKD) in Boruta Pahorja (ZLSD). Podobnikova izvolitev in odsotnost predstavnikov Janševe SDS v vodstvu par-•amenta odpira nove možnosti tudi kar zajeva sestavo vladne koalicije. Zna se zgoditi, da bo nova vladna ekipa nekoliko drugačna od zaCetnih napovedi. ‘Od duoma do... pakla’ Posvet Zveze izseljencev v soboto V soboto 7. novembra bo v Čedadu, v kongresnem centru cerkve Sv. Frančiška mednarodni posvet na temo “S trebuhan za kruhan. Od duoma do Čarnega pakla”, ki ga je organizirala Zveza slovenskih izseljencev F-JK -Slovenci po svetu v sodelovanju sindikatov Inas-Cisl in belgijske Centrale Chre-tienne. Posvet se bo zaCel ob 15. uri, na njem bo v imenu slovenskih emigrantov imel uvodno poročilo Adriano Martinig, predvidenih pa je dosti drugih posegov. V nedeljo bojo bivši rudarji praznovali njih zavetnico, Sv. Barbaro. Kot po navadi se bodo zbrali v Spetru, kjer bo ob 11. uri maša, nato bodo položili venec pred spomenik rudarju, ki je postavljen pred občino. Praznik bodo nadaljevali v Gaglianu v veseli an živahni atmosferi. V ponedeljek 8. decembra pa bo Zveza slovenskih izseljencev imela v Podbo-nescu svoj kongres. Spomenik rudarju v Spetru, kjer se bodo v nedeljo zbrali bivši beneški minatorji Veltroniju dokument o naši kulturi in športu Predstavniki ZSKD in SKGZ v Firencah Delegacija Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske kulturno gospodarske zveze je v soboto, na skupščini ARCI v Firencah, izročila podpredsedniku vlade Walterju Veltroniju dokument o položaju kulturnih ustanov in organizacij ter športnih organizacij in društev slovenske manjšine v Italiji. Dokument opozarja tudi na vprašanje tiska, založništva in specifično Primorskega dnevnika. V dokumentu so zaobjete osnovne zahteve v korist kulture in telesne kulture Slovencev v Italiji. Glede kulture je osnovna zahteva v tem, da vlada sprejme stalne zakonske norme, ki bodo urejale prispevke na jasen naCin. Le-ti morajo biti za stalno zagotovljeni in ne kot je danes odvisni od volje države oz. dežele. V dokumentu je poudarek na velikih birokratkih ovirah in težavah zaradi Cesar prihaja do nedopustne zamude pri izplačevanju medtem ko so kulturni in drugi delavci po veC mesecev brez plaC. Norme in zakoni v korist manjšine morajo ob kulturnih upoštevati tudi specifiko (maloštevil-nost) manjšinske skupnosti in omejenost njenega “tržišCa”. Spričo hude krize, ki jo je likvidacija TKB še pospešila, mora vlada ukrepati s hitrim tempom. Kot za kulturo, poudarja dokument, je treba dobiti ustrezne rešitve tudi za manjšinski šport, ki ne more računati s posebnim zakonom in je zaradi velike ekonomske krize in torej krize sponso-rjev izpostavljen finančnemu prepihu. Eden od pomembnejših akterjev družbeno-politične povojne Benečije Umrl je Mario Cont Bil je med ustanovitelji naSega časopisa in druStva Ivan Trinko Za slovensko skupnost v Benečiji še ena žalostna vest: na svojem domu v Spetru je v 76-letu starosti umrl Mario Cont. Najverjetnejši razlog za njegovo nenadno smrt gre iskati v zastrupitvi zaradi slabega delovanja plinske peci, Čeravno ne gre izključiti niti možnosti srCne slabosti. Smrt naj bi nastopila v Četrtek popoldne ali pod ve-Cer, ko je bil Cont sam v stanovanju. Tu so ga našli policaji in gasilci, katere je v Speter poklicala Contova soseda, ki je prva spoznala, da v bližnjem stanovanju nekaj ni v redu. Mario Cont, ki se je rodil v Ažli, je bil med pomembnejšimi družbeno-politi-Cnimi akterji povojne Benečije. Ze kot italijanski vojak v dalmatinskem Kotoru se je približal partizanskim enotam in jim pomagal s tihotapljenjem raznega blaga. Po razpadu Italije se je vrnil v Azio in zaCel sodelo- sneje se je vključil v delovanje SKGZ, postal podpredsednik sekcije VZPI-ANPI in se aktivno vključil v novinarsko življenje. Iz beneške Slovenije je namreč dopisoval za Časopisa Soca in Primorski dnevnik ter za ljubljanski in koprski radio. Leta 1950 je bil med ustanovitelji glasila Matajur in pet let kasneje kulturnega društva Ivan Trinko, ki mu je veC let predsedoval. Zaradi svojih idej in politične dejavnosti je kot ostali beneški narodni buditelji okusil trdo roko oblasti in protislovenskih organizacij. Svojo dejavnost je usmeril tudi v gospodarstvo in pred leti je bil eden od ustanovnih elanov beneške podružnice SDGZ. V zadnjih letih je svojo uvozno-izvo-zno podjetje prepustil sinu Igorju. Njemu, ženi Mariji in hCeri Tamari ter drugemu sorodstvu naše sožalje. vati s partizanskimi edini-cami. Bogato in razvejano je bilo Contovo družbenopolitično življenje. Bil je Clan odbora Siau-Uais, leta 1946 je zastopal stranko Partito d’azione v špetrski občini, bil je tudi tajnik krajevne sekcije KPI. Svojo politično aktivnost je izkazoval tudi v Demokratični fronti Slovencev, kjer je bil podpredsednik ter tajnik in predsednik za videmsko pokrajino. Ka- Deželna kriza se nadaljuje Težave na Deželi za sestavo nove vladne koalicije se nadaljujejo. Potem ko je že vse kazalo, da so prišli do dogovora (vlada Oljke z zunanjo podporo prenovljenih komunistov) se je spet zataknilo. Tokrat zaradi zelenih, ki so zahtevali zase večjo moC v vladni koaliciji. Zaradi tega so morebitno izvolitev vladne koalicije prenesli od torka na danes. Sicer znotraj strank Oljke se vsi ne strinjajo s takšno odločitvijo. Na zasedanju deželnega vodstva DSL se je senator Bratina izrekel proti prekinitvi odnosov s Severno ligo, Miloš Budin pa se ni strinjal s krizo Ce-cottijevega odbora, v kolikor ni bila razpoložljiva jasna in trdna večina. Sam deželni tajnik DSL Maran je namignil, da so možne tudi druge, alternativne poti pri reševanju deželne krize, tudi vlada širokih institucionalnih zavezništev. Četrtek, 5. decembra 1996 2 in previsione l’unione tra le associazione delle Valli del Natisone Una Pro loco per tutte L'esigenza principale è quella di coordinare e promuovere le varie iniziative Il problema della legge regionale che non prevede contributi per tali unioni Da tempo si sta lavorando, nelle Valli del Natisone, per la costituzione di un organismo che riunisca le Pro loco dei vari comuni. L’esigenza è quella di coordinare le varie attività (evitando così le sovrapposizioni che troppo spesso tolgono valore all’una o all’altra iniziativa) e di promuoverle. Più risorse, dunque, unite in una sorta di Pro loco delle Valli del Natisone. Fino ad ora c’è stata una serie di incontri esplorativi tra le varie associazioni, coordinati dalla Comunità montana ed in particolare dall’assessore Nino Cicco-ne, la cui delega riguarda, oltre lo sport ed il tursimo, anche il volontariato e la L’assessore Nino Ciccone cooperazione. Ciccone fa sapere che in questa fase si è deciso di studiare una bozza di statuto già appro- vato in realtà simili alla nostra, che dovrà essere adattato alle esigenze delle Pro loco locali. Pismo iz Kima Stojan SpetiC Paziti moramo, da ne gre v zatišje. Kajti bližajo se božični prazniki, nakupovalna mrzlica naraSča in reklamni stroj nas prepričuje, da smo vsi boljši in da je svet ena sama idila. Gre za najdbo stoletja za katero moramo pohvaliti arheologe demokracije, oziroma ljudi, ki ne verjamejo vsaki čenči. V rimskem predmestju je sodni izvedenec našel tajni arhiv. Urada za posebne zadeve pri notranjem ministrstvu. V baraki, namenjeni skladišču policijskih uniform, je bilo na stotine velikih lepenkastih škatel, v njih skrbno zložene mape s kartonasto platnico, zvezane s trakom, kakršne smo imeli Solarji po vojni. Map je bilo ogromno. Pravijo 150 tisoč. V vsaki tudi po deset ali več dosjejev. O najrazličnejših stvareh. Med njimi so zanimanje sodnikov vzbudile mape iz Škatle, na kateri je pisalo “attentati”. Teh je 265 in gredo od mafijskega atentata na sicilskem sedlu Portel-la della Ginestra med prvomajsko manifestacijo dni- narjv brez zemlje, tja do pokolov na bolonjski železniški postaji postaji in vlakih na progi proti Firencam. Tu je leta prikrito gradivo o zagonetnih pokolih na bresci-anskem trgu Lože in pred milansko kvesturo. NaSli so celo razstavljeni peklenski stroj. Urad za posebne zadeve, kot pove samo ime, je nastal zato, da bi se ukvarjal s stvarmi, ki so bile drugim prepovedane. Zavit v tajnost je vohljal za vsem, kar se je levičarskega dogajalo v Italiji, državi na robu sistemov, na katere se je delila Evropa. Danes vemo, da je njegov sef, pred kratkim umrli Federico D’Amato, bil črna senca premnogih demokr-Sčanskih notranjih ministrov. Zanje je opravljal umanazane posle, vohunil za nasprotniki, pripravljal provokacije. Njegov urad je bil pravo skladišče skrivnosti, o katerih bi bilo bolje molčati. Prvič je sodstvo zaplenilo njegov arhiv takrat, ko je bil razpuščen sredi sedemdesetih let. Ukaz o zaplembi gradiva je podpisal tedaj mladi milanski sodnik Gerardo D’Ambrosio, ki je vodil preiskavo o pokolu v milanski kmečki banki, 12. decembra 1969. Jaz sem tedaj občasno sodeloval z dnevnikom “U-nità”, pisal sem o “črnih mrežah”, pa me je D’Ambrosio poznal. Nekega dne me pokliče in vpraSa, kaj je “Unione slovena”. Je mar teroristična organizacija kakor IRA? Nikakor ne, sem pojasnil. Je le manjša politična stranka, ki deluje na Tržaškem in Goriškem. D’Ambrosio je namreč v kupu paprijev Urada za posebne zadeve naSel tudi obsežno mapo, na kateri je pisalo “Unione slovena - SI-OT”. Pa ni Slo za atentat na rezervoarje naftovoda pri Dolini, pač pa za umazano zadevo z denarjem razlaščencev. Dogodek vseeno priča o tem, kako smo bili Slovenci v Italiji pod drobnogledom oblasti, ki nam nikoli ni bila prijazna. Res upam, da bo članom parlamentarnega odbora za raziskovanje ozadja pokolov uspelo dobiti vpogled v sedaj zaplenjeno gradivo. Prepričan sem namreč, da bomo v njem našli mnogo odgovorov na naša dolgoletna vprašanja. Naprimer o tem, zakaj se je oblast tako zaganjala v naSe duhovnike v Benečiji. La bozza verrà inviata alle varie associazioni, che saranno chiamate a dare un contributo al testo. Lo statuto dovrebbe comunque essere approvato in gennaio. Lo scoglio da superare, o per meglio dire il primo problema che si troverebbe ad affrontare una eventuale Pro loco delle Valli, riguarderebbe i contributi che, in base ad una legge regionale, sarebbero destinati all’associazione. Attualmente infatti - afferma l’assessore della Comunità montana - la legge non prevede finanziamenti per l’unione di più Pro loco. Sembra però sia imminente una modifica della norma. Inizialmente, quindi, per la Pro loco delle Valli si profila soltanto un’attività di coordinamento tra le varie iniziative. “Certo è che un finanziamento adeguato - conclude Ciccone - permetterebbe di realizzare un parco di attrezzature (chioschi, palchi, ecc.) che servirebbe a dare maggiore dignità alle nostre feste”, (m.o.) Smučarska sezona na Kani Na kaninskem smučiSču je v tem času že čez meter snega, kar lahko pomeni, da se lahko sezona začne bolj zgodaj. Ce bo slo vse po sreči, naj bi odprli smučišče v soboto 14. decembra. Sedaj potekajo na gondolskem sistemu zadnja vzdrževalna dela. Sistem je varen pravijo odgovorni, ki pa že razmišljajo o njegovi posodobitvi. A za Sest kilometrov dolge žičnice in ostalega sistema bi potrebovali 10 milijonov mark. Predprodaja kart bo pote-laka do 20. decembra. Letos ponujajo tudi tedenske karte z možnostjo smučanja v sosednjih deželah, torej Sirijo svojo ponudbo in poglabljajo sodelovanje s smučarskimi centri pri nas v Italiji in v Avstriji. Slovenci bodo v nedeljo šli na referendum V nedeljo bodo Slovenci ponovno odšli na volišča. Odločili bodo za nov volilni sistem, ki naj bi ga država dobila. Referendumska izbira pa ni obvezujoča za parlament, saj jo lahko sprejme ali pa odloči, da ohrani sedanji sistem. Sicer je tudi res, da bi taksna odločitev bila skregana z logiko ljudske volje, kar pomeni, da bo referendumska odločitev vendarle prišla v poštev in da se bo parlament ravnal po izbirah državljanov. Referendumska preizkušnja prihaja v času precejšnje negotovosti, kar zadeva vni svet in bi ga lahko označili za kombiniran sistem med večinskim in propor-čnim. Polovico poslancev (44) bi namreč izbrali z večinskim sistemom, tako da bi Slovenijo razdelili na 44 volilnih enot, iz vsake bi izvolili po enega poslanca. Ostale 44 poslance pa bi izbrali po proporčnem sistemu. To pomeni, da bi vsak volilec dobil dve glasovnici: eno za večinski, drugo za proporčni sistem. Drugi predlog je izdelala Janševa socialdemokratska stranka in je izrazito večinski. Slovenijo bi namreč ra- Liderji pomladnih strank nazdravljajo volilnemu uspehu sestavo nove vladne koalicije in bo zato verjetno pogojevana od teh problematik. Stranke pomladi (SLS, SDS, SKD) razpolagajo s točno polovico poslanskih mest, zaradi česar potrebujejo pomoč drugih, da bi lahko sestavili močno in verodostojno vlado. In prav pri tem se zatika, saj te stranke želijo odigrati vodilno vlogo, medtem ko se Drnovškovi liberaldemokrati protivijo vsakršnemu podrejenemu položaju in vztrajajo pri dogovorih vseh z enakim političnim dostojanstvom ob upoštevanju volje volilcev, ki so največji konsenz izrazili prav LDS. Povrnimo se k nedeljskemu referendumu. Slovenski državljani bodo dobili glasovnico, na kateri bodo tri vprašanja. Izbrati bodo morali le enega, ali pa se izreči proti vsem trem, kar pomeni, da želijo ohraniti volilni sistem, ki je danes v veljavi. Prvo vprašanje zadeva predlog, ki ga je dal Drža- zdelili na 88 volilnih enot: iz vsake bi bil izvoljen kandidat, ki bi dobil največ glasov (sistem predvideva ba-lotažo, če v prvem krogu kandidat ni presegel 50 odstotkov glasov). Ta sistem sili v predvolilne koalicije. Ce bi do koalicij ne prišlo, bi recimo na novembrskih volitvah premočno zmagala LDS, ki bi s 27 odstotki glasov zasedla 68 odstotkov poslanskih mest, SKD pa bi z 10 odstotki glasov ne imela niti enega predstavnika v parlamentu. Tretji predlog je absolutno proporčni. To se pravi, da bi vsaka stranka dobila toliko poslancev, kolikor je zbranih glasov. Odpalde bi stranke, ki ne bi presegle kvoto glasov za en poslanski sedež (približno 12.900). Ta sistem daje možnost tudi manjšim strankam, da pridejo v parlament, povečuje pa zmedo, saj bi v taksnem parlamentu težko dobili trdno večino, (r.p.) V- Slovenia: piccoli evasori crescono Le recenti nevicate in Slovenia hanno paralizzatoil traffico, provocando tutta una serie di incidenti stradali, in particolar modo nel tratto autostradale Razdrto-Lubiana Contratto della discordia Negli ultimi giorni non sono stati registrati passi in avanti nel dialogo tra i datori di lavoro sloveni ed i sindacati riguardo il rinnovo del contratto nazionale per le attività economiche. Il principale punto di divergenza è rappresentanto dalla piattaforma generale del contratto, invalidato dai rappresentanti dei datori di lavoro che intendono ridurre visibilmente tutti quegli elementi che concorrono ad aumentare il costo del lavoro. Miss Alpe-Adria A Fiume si è svolta l’elezione di miss Alpe-Adria. Ad aggiudicarsi l’ambito premio è stata la ventunenne studentessa slovena Nataša Keuc, damigelle d’onore sono state elette Tina Djuraskovič di Fiume e Andrea Usjakova della Slovacchia. A contendersi il titolo di miss Alpe-Adria ben 24 ragazze in rappresentanza di otto Paesi (Italia, Germania, Austria, Svizzera, Slovacchia, Ungheria, Slovenia e Croazia). Piccoli evasori crescono E’ in aumento il numero degli evasori fiscali in Slovenia. Dai dati raccolti dagli ispettori alle finanze in tutto il paese sono circa 1700 le aziende che hanno evaso le tasse per un ammontare complessivo che si aggira intorno ai 4 miliardi e mezzo di talleri (50 miliardi di lire). Il maggior numero degli evasori, circa un terzo, è stato riscontrato nei comuni della fascia confinaria. Che abbiano imparato dai vicini? Premio letterario L’associazione slovena degli scrittori ha conferito il “premio Jenko”, la massima onorificenza nel campo della poesia, ad Alojz Ihan (per la raccolta “Južno dekle”) ed a Iztok Osojnik (“Klesani kamni”). La manifestazione si è svolta nel teatro Prešeren di Kranj. A Prato festa del folclore Četrtek, 5. decembra 1996 Gorska skupnost organizira tri božične koncerte Naš Božič letos V Tavorjani, na Lesah in v Špetru bodo sodelovali naši pevski zbori - Kulturno društvo Rečan pripravlja Devetico Per domenica prossima, 8 dicembre, il Comune di Resia e la Comunità montana Canal del Ferro - Val Canale, con il contributo della Regione Friuli-Venezia Giulia, hanno organizzato una manifestazione folcloristica internazionale. Vi parteciperanno, oltre al gruppo folcloristico locale Val Resia, il gruppo folcloristico I mercanti dogali di Montebelluna (Treviso) ed il gruppo folcloristico E-Jelweiss di Klagenfurt (Austria). La manifestazione avrà inizio in mattinata, verso le ore 11.30, con il saluto di benvenuto che si svolgerà nella sala consiliare del munipio a Prato. L’esibizione folcloristica è in programma per le ore 15 al centro culturale Ta Ro-zajanska kulturska hisa, sempre a Prato. Ospitare gruppi folcloristici a Resia non è cosa nuova. Anche due anni fa, in occasione della festa principale della valle, la S-marnamisa, l’amministrazione comunale e la ZSKD li Resia avevano invitato dei gruppi folclorisitici dall’Austria e dalla Slove- nia per esibirsi, insieme con il gruppo locale, alla serata principale che si svolge per tradizione il 15 agosto. Negli anni passati, inoltre, il gruppo folcloristico Val Resia per dieci anni consecutivi aveva organizzato il festival internazionale del folclore durante i quali si sono esibiti gruppi folcloristici provenienti anche da diversi paesi europei. Sono queste occasioni molto importanti che permettono di conoscersi reciprocamente, di fare nuove amicizie e promuovere scambi culturali. E ciò è molto importante perchè con spirito festoso ed allegro si contribuisce a cercare una cultura della pace e del reciproco rispetto. Durante la manifestazione TV Koper/Capodistria effettuerà delle riprese televisive che poi verranno messe in onda nel documentario che avrà per tema la Val Resia e più in particolare il paese capoluogo Prato/Ravanca nel pomeriggio di domenica 29 dicembre. L.N. Po lanski pavzi, ko se je prekinila večletna tradicija, se bo letos v NadiSkih dolinah ponovil Božični koncert, ki nas približuje in pripravlja k čimbolj popolnemu doživljanju tega praznika v znamenju domače kulture in bogatega zaklada božičnih beneških pesmi . Pravzaprav gre za tri koncerte, organizator katerih je Gorska skupnost Na-diških dolin. Prvi bo v Ta-vorjani v soboto 14. decembra in na njem bodo nastopili trije pevski zbori: mešani pevski zbor iz Po-dutane, pevski zbor iz Tavolane in Nediški puobje. Drugi koncert bo v soboto 21. decembra na Lesah, kjer bojo predstavili bogatstvo slovenskih božičnih pesmi mešani pevski zbor Pod lipo, moški zbor Matajur in Beneške korenine. Zadnji koncert bo v soboto 28. decembra v Špetru. Tudi tega koncerta se bodo udeležili trije pevski zbori in sicer mešani pevski zbor Rečan, mešani pevski zbor Harmonia iz Čedada in pevski zbor iz Kravarja. Ko že govorimo o božičnem času in na prireditve, ki ga spremljajo moramo povedati, da bo kulturno društvo Rečan letos ponovilo Devetico božično, ki je bila lani tako lepo sprejeta. Oživiela je tako zelo stara in lepa božična verska navada, ki je žal počasi šla v pozabo. Rečan jo je vključil v svoj program dela, saj je njegova prva skrb ohranjati an valorizirati ljudsko kulturno bogastvo, ki je v naših dolinah tako močno povezano z verskim življenjem. Tako je kulturno društvo Rečan prinesel na dan pesmi in molitve ter pripravil brošuro tako, da so lahko vsi aktivno sodelovali pri i-niciativi. Devetico molijo tako kot je bilo v stoletni z- godovini. Spremenili so jo samo v tem, da namesto, da bi se podoba Matere božje premikala devet dni pred Božičem iz hiše v hišo, “potuje” iz ene vasi do druge. Na tak način je Devetica postala molitev in duhovna priprava na Božič za vso, ali malomanj vso grmiško občino. Al Ristori ancora teatro e musica E’ iniziata mercoledì 4 dicembre, con le “Quattro stagioni” di Vivaldi, la stagione sinfonica organizzata dall’assessorato alla cultura del comune di dividale. Sei in tutto gli appuntamenti nel teatro Ristori con l’orchestra ed il coro del “Giuseppe Verdi” di Trieste. Mercoledì 18 dicembre verrà presentato il “Concerto di Natale”. I concerti proseguiranno con le musiche di Men-delsson e Mozart, mercoledì 15 gennaio, e con quelle di Stravinskij e Milhaud per il “Concerto di carnevale” di mercoledì 12 febbraio. Una serata gospel con il coro “Cad-mos Ensamble” avrà luogo il 12 marzo, mentre il concerto di chiusura, il 23 aprile, sarà affidato alle musiche di Mozart e Beethoven. Prosegue intanto, sempre al Ristori, la rassegna teatrale. Il prossimo spettacolo è previsto per domenica 8 dicembre con “Candida”, protagonista Marina Malfatti, mentre sabato 14 dicembre il palco del teatro comunale o-spiterà “Historie du sol-dat”, musicato da Stravinskij, con Giuseppe Bevilacqua. La stagione teatrale proseguirà fino al prossimo marzo. L’ultimo spettacolo è previsto per il 23 di quel mese con “La stanza dei fiori di china”, protagonista Angela Finoc-chiaro. A Copriva mostra di libri per ragazzi Da lunedì e fino a domenica prossima, 8 dicembre, presso il centro sociale di Capriva del Friuli si svolge una mostra di libri per ragazzi. L’iniziativa - realizzata nell’ambito della rassegna “Libro amico” si deve alla biblioteca comunale e all’assessorato alla cultura in collaborazione con il Centro Alberti di Trieste. Accanto alla rassegna vera e propria sono in programma anche le presentazioni di alcuni libri. Oggi, giovedì 5 dicembre, alle 17, verrà presentata una pubblicazione di Giacomo Vit sulla scrittura della poesia in friulano nella scuola. Seguirà un incontro con la casa editrice Edit Fiume, con l’intervento di Melita Sciuc- ca su “La produzione libraria del gruppo nazionale italiano di Slovenia e Croazia”. La giornata si concluderà con la presentazione di “Dinosaurus Histriae” di Flavio Forla-ni, in cui sono illustrate le scoperte di fossili di dinosauri nel territorio istriano. Domenica invece sarà la volta della fiaba “Jubi-za e Arpit” scritta da Mjuta Povasnica ed illustrata da Luisa Tomasetig per le edizioni “Flores”. L’iniziativa comprende anche due mostre, una sulle illustrazioni di Luisa Tomasetig per “Jubiza e Arpit”, l’altra sull’editoria per ragazzi nelle lingue delle minoranze. Le mostre sono aperte fino a domenica con orario dalle 15.30 alle 18. “Musica insieme” a Cividale Una bella iniziativa a favore dei disabili viene dalla Longobardi basket Gesteco di Cividale, che ha organizzato per sabato 7 dicembre, nella palestra dell’istituto agrario, alle 10, una dimostrazione dal vivo dell’attività di riabilitazione e di recupero psicologico attraverso il basket. L’esibizione sarà però solo un primo appuntamento. Per domenica 15, alle 20.30, nel teatro Ristori di Cividale, è previsto uno spettacolo dal titolo “Musica insieme” organizzato dalla Longobardi basket e dall’associazione “Cividale futura”. Si tratta di una serata di beneficenza a cui interverranno artisti, atleti di fama e musicisti (tra questi Quin-tavalle e la sua orchestra, Lia Bront e Andrea Zucco-lo) per uno spettacolo che servirà a raccogliere fondi Per i ragazzi paraplegici che praticano il basket in carrozzella. Gorica: spominski večer o Venu Pilonu Ob stoletnici rojstva v Kulturnem domu Pred sto leti se je v Ajdovščini, v družini furlanskega očeta in slovenske matere, rodil Veno Pilon. Poznamo ga kot vsestranskega uumetnika, slikarja, fotografa, filmskega igralca, ki se je v Gorici uveljavil že v dvajsetih letih. Kasneje je dolgo let živel in delal v Parizu, po 2. svetovni vojni se je vrnil domov, v rojstno Ajdovščino, kjer je umrl leta 1970. V njegovi rojstni hiši v središču Vipavske doline je Pilonova galerija, v kateri so njegova dela in kjer prirejajo tudi občasne razstave. Pred kratkim je tam bila večja antološka razstava njegovih del, tudi takšnih, ki so bila prvič na ogled v tej galeriji. Priredili so tudi mednarodni simpozij o tem pomembnem primorskem likovniku. Pilonovo stoletnico bodo počastili v Gorici, v Kulturnem domu (ul. I. Brass, 20), v sredo 4. decembra, ob 18.30. Govorili bosta dr. Irene Mislej, ravnateljica Pilonove galerije v Ajdovščini, in dr. Maria Masau Dan, ravnateljica muzeja Revoltella v Trstu. Dr. Mislej bo govorila o celotnem Pilonovem opusu, o vlogi, ki jo ima njegova ajdovska galerija in o načrtih za ovrednotenje njegove osebnosti. Dr. Masau Dan pa bo govorila o goriškem delu Vena Pilona, o njegovem prijateljstvu z Lojzetom Spacalom, ter o delih, ki jih hranijo tudi v goriškem pokrajinskem arhivu (več let je tu bila ravnateljica), kot tudi o načrtih, da bi Pilonovo umetnost predstavili tudi v Trstu. Spominski večer bo povezoval novinar Marko Waltritsch. Beneške koranine nastopile v Dijaškem domu in na RA1 Naše koranine v Trstu Predstavile so venček ljudskih in izbor sodobnih avtorskih pesmi V petek 29. novembra so v Dijaškem domu v Trstu, kjer je precej beneških univerzitetnih študentov, priredili prijeten večer posvečen kulturnemu ustvarjanju v Benečiji. Nastopila je vokalna skupina Beneške korenine, ki nas pod vodstvom Davida Clodig, zelo kvalitetno predstavlja. Beneške korenine, ki imajo že zelo bogat spored pesmi, so predstavile tako venček beneških ljudskih, kot izbor sodobnih avtorskih pesmi. V glavnem gre za skladbe, ki so bile predstavljene na Sejmu beneške piesmi na Liesah v zadnjih dvajsetih in več letih. Današnjo sliko Benečije so podali tudi s teksti poezij, ki sta jih številni in topli publiki v Dijaškem domu prebrali Eva Golles in Majda Clodig. Naj povemo še, da je naslednji dan skupina Beneške korenine snemala na RA1 -radio Trst A izbor pesmi, v pogovoru z Ivom Tullom je predstavila tudi svoje poglede o naši stvarnosti. Oddaja gre v eter danes, četrtek 5. decembra ob 16.30. uri. Arhivska slika vokalne skupine Beneške korenine, ki se je v zadnjih časih močno številčno okrepila novi mata]ur četrtek, 5. decembra 1996 4 V soboto bo v Gorici občni zbor katoliške organizacije Ruttar j e va ocena o delovanju SSO Aktualno V soboto popoldne bo v goriskem kulturnem centru Lojze Bratuž občni zbor Sveta slovenskih organizacij. Riccardu Ruttarju, podpredsedniku SSO za videmsko pokrajino, smo v vidiku sobotnega kongresa zastavili nekaj vprašanj. SSO se je komaj pred leti pojavila v Benečiji. Bi lahko podali obračun opravljenega dela? “SSO v Benečiji je ponu-dil priložnost za deželno agregacijo tiste komponente Slovencev, ki se niso prepoznavali v SKGZ, ko se je ta na Videmskem razdvojila v Zvezo Slovencev. Reči je treba, da na tem območju, s prisotnostjo društva Studenci, sta že delovala dva različna pogleda v zvezi z manjšinsko problematiko, s pristopi za dosego zaščitnega zakona in s kriteriji za reševanje etnolingvistične problematike Benečije. Volja po negaciji teh različnih pogledov je dala povod za organizirano prisotnost SSO v videmski pokrajini. Njegov glas (SSO) je priSel na površje in izpostavila se je logika, da vprašanje zaščite ne zadeva samo tiste, ki so podpisali Listino pravic”. Kako gleda vaSa organizacija na zdajšnje stanje Slovencev v videmski pokrajini? “Kot celotna skupnost, tudi videmski del je v določeni krizi, v obnovitvenih procesih in tudi v določeni rasti. Padajo stare pregrade in ljudje si želijo jasnosti glede bližnje in daljne preteklosti in to ne samo zaradi hude krize v TKB. V zavesti večine naSih ljudi sicer ni še prišla na dan pozitivnost pripadnosti neki manjšini. Krizo identitete, ki je ka-rakterizirala nase ljudi, je treba premostiti ob upoštevanju realnih zahtev naše skupnosti in ob jasno zastavljenih ciljih in izbirah sredstev. Pri tem je treba upoštevati tudi izbire in same statute naSih občinskih uprav. Najboljši zaščitni zakon nas ne bo rešil, če pri tem si ne zasiguramo aktivno parteci-pacijo celotne naše narodnostne skupnosti”. Pred meseci se je ustanovilo združenje Blankin, ki je o sebi dejalo, da je krovna katoliška organi- Riccardo Ruttar zacija Slovencev v Benečiji. To pomeni, da SSO prepušča Blankiniju vlogo “krovnosti” v Benečiji? “SSO je vedno imela za najbližjega sogovornika katoliško komponento v Benečiji. V njeni notranjosti so se različna gledanja med skupino okoli Doma in društvom Studenci (in vse, kar temu društvu spada zraven) udejanjala z veliko težavnostjo in nelagodjem. Društvo Studenci je prispevalo k uveljaviti SSO-ja v Benečiji, četudi nekatere poglede v zvezi z identiteto, Solo, jezikom SSO ni jemal za svoje, kvečjemu jih je dobrohotno toleriral. Skupina Dom pa je kljub številnim pozivom le v zadnjem času optirala za SSO in ni v nikakršni povezavi s Studenci. Forum za Benečijo se je ustanovil v prvih mesecih leta skoraj istočasno kot združenje Blankin in oba sta se v odnosu do SSO-ja predstavila z vlogo krovnosti. Zadnji dogodki znotraj Studencev, s potezo zamenjave predsednika (Ruttarja op. ur.), so prispevali, da je SSO med dvema opcijama izbrala raje “krovnost” Blankinija”. Pred leti se je ustanovila Zveza Slovencev videmske pokrajine z namenom, da postane nekakšen okvir organiziranosti v Benečiji. Kljub velikemu odzivu vo-lilcev, ni dosegla zastavljenega cilja. Kako to ocenjujete? “Vsi smo po letu 1991 bili prepričani, da je treba obnoviti SKGZ. Krajevni predstavniki te organizacije so se odločili za volitve-far-zo, saj je zveza dobila vodstvo, ki je bilo enako tistemu iz pokrajinske SKGZ. S tem, da ni prišlo do predčasnega dogovora o metodologiji, volilni bazi, kadidatu-rah in vsebinah je pripeljalo k neuspehu oziroma do ugotovitve, da je Zveza postala le sigla, ki jo alternativno rabiš, namesto SKGZ-eja, ki je ohranila dokaj jasne strankarske konotacije”. Večkrat ste v javnosti nastopali s tezami, ki so Sle proti toku, kar je seveda sprožalo določene konflikte znotraj skupnosti. Kaj bi k temu rekli? “Teze proti toku, ki mi jih pripisujete, niso samo moj izraz, čeravno sem jih v prvi vrsti iznašal in jih branil. Te teze so izšle kot rezultat določenega študija na teritoriju, ob stiku z ljudmi. Izsledki na psihološki, teritorialni, zgodovinski in jezikovni ravni so nam dali koordinate, da smo na konkretni bazi ponudili pogoje za etnolin-gvistično autozavest, ki bi vodila k rasti tako posameznega subjekta kot skupnosti. Bolj kot teze jaz sem ponujal protiteze, da bi vzpodbudil določeno sintezo gledanj, ki se ni uresničila. Postavil sem vprašanja, potegnil sem zaključke potem ko sem analiziral zbrane podatke. Za primer, da ostanem v logiki protitoka, naj navedem naslednje: kakšno valenco dajemo podatku, da 40 očetov in 40 mater 55. otrok, ki obiskujejo Spetrski dvojezični center, so lani na vprašanje o narodni pripadnosti odgovorili: italijanska?” Rudi PavSiC A Cividale certificati in qualsiasi momento L’impianto acquistato dalla “Popolare” A Cividale è stato instal- filli PÌCCOLI FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 lato un impianto automatico per il rilascio dei certificati anagrafici. E stato collocato in corso Mazzini accanto all’area self-service della Banca popolare di Cividale. Si tratta di un buon servizio offerto ai cittadini in quanto sarà u-tilizzabile 24 ore su 24, compresi i giorni festivi. Niente più code dunque all’ufficio anagrafe e rilascio di certificati in qualsiasi momento. Il pagamento dei diritti può avvenire in contanti o per i clienti della Banca popolare tramite tessera bancomat. Zanutto interviene sul caso Podrecca Risposta del sindaco di S. Leonardo al suo predecessore Non avrei mai pensato che lo spunto e l’opportunità per poter fare definitivamente luce su questa controversa vicenda mi venissero offerti proprio dalla persona che più di ogni altra, considerato il ruolo ricoperto, ne porta la responsabilità, piccola o grande che sia, man mano che il procedimento giudiziario intrapreso dalla parte ritenuta lesa si avvia verso la sua naturale conclusione. Non è mia intenzione fare polemica. La situazione mi vuole, mio malgrado, protagonista passivo, liquidatore materiale di una sentenza di equo indennizzo, la prima, comunque, di un iter giudiziario che, pur volgendo verso la conclusione, non si risolverà tanto presto. La verità sulla complessa vicenda non può essere che una sola. La mia è stata definita dall’ex sindaco incompleta, parziale e di parte. La sua l’abbiamo letta, è stata pubblicata sulle pagine di questo giornale. La presente ricostruzione degli avvenimenti ha lo scopo di stabilire, nell’interesse di tutti, la verità dei fatti basata esclusiva-mente sulla documentazione e-sistente al riguardo. Quanto sotto riportato è uno stralcio del verbale relativo alla delibera n" 73 del Consiglio comunale di S. Leonardo del 18 settembre 1992. «Il giorno 18.11.1986 il Consiglio approvava la costruzione della L fase degli impianti sportivi di base, in osservanza alla variante 19 del P. di F. Veniva poi esteso il piano parcellare di e-sproprio sull’area interessata, che era di 10 mila mq. Il Comune fissava in 6.500 lire al mq. l’indennizzo ai proprietari del terreno espropriato, accantonando quindi 65 milioni per lo scopo. Il 27.10.1989 la Commissione provinciale per la determinazione delle indennità di espropriazione fissava in 8.500 lire al mq. l’indennità. 1 65 milioni diventavano 85. Il giorno 10.10.1991 la parte che ha subito l’esproprio si opponeva alla Corte d’Appello di Trieste chiedendo un indennizzo più adeguato. Il Comune si opponeva alla richiesta della parte lesa. In data 6.1.1992 la Corte d’Appello incaricava un tecnico professionista per la determinazione dell’indennizzo. Il 22.4.1992 il professionista convocava sul luogo oggetto di stima le parti (il sindaco di S. Leonardo con tecnico comunale ed un rappresentante della parte lesa con tecnico di fiducia) e si faceva consegnare dal Comune copia del Piano di Fabbricazione e del piano particellare di e-sproprio. Dall’incontro emergevano anche dubbi sulle normative urbanistiche. Allo scopo di chiarirle, il giorno 11.5.1992, alla presenza dei consulenti di parte, i tecnici della Comunità montana confermavano che lo strumento urbanistico vigente per la zona sportiva che interessava i terreni oggetto di stima e-ra quello contemplato nella variante 19 del P. di F. Era anche confermato che il Comune aveva approvato la costruzione della la fase degli impianti sportivi di base, incaricando per la progettazione un tecnico di sua fiducia. Il tecnico incaricato dal Tribunale appurava con sorpresa che era stata fatta una perizia suppletiva e di variante al progetto, chiedeva la consegna del- la documentazione in merito e appurava che il 19.8.1988 il Consiglio comunale, con successiva integrazione della Giunta, aveva approvato una perizia suppletiva e di variante al progetto originario della la fase dei lavori. Questo aveva provocato 10 spostamento della strada di penetrazione più a sud rispetto al piano originale. Di conseguenza l’area da espropriare risultava superiore a quella indicata nelle planimetrie. Constatata la diversità di superficie tra gli atti documentali e la situazione di fatto, il tecnico notificava tale situazione alla Corte d’Appello, che dava l’assenso all’esecuzione di un rilievo pianimetrico dello stato reale. Il rilievo dava un riscontro di 13.419 mq., quindi con 3.419 mq. in eccedenza rispetto a quanto riportato dal piano particellare di esproprio. Veniva quindi stimato il valore dei terreni oggetto del contenzioso ed 11 tutto veniva notificato alla Corte d’Appello. Il giorno 31.7.1992 la parte lesa notificava al Comune l’assunzione della gravissima responsabilità che lo stesso si era assunto nell’occupare senza alcun titolo terreni di proprietà e-sclusiva, diffidandolo a riconsegnare immediatamente le aree. Chiedeva poi che l’Amministrazione comunicasse senza indugio il nome del responsabile del procedimento in questione. Il 19.8.1992 il sindaco rispondeva affermando tra l’altro che “una parte dell’area è stata ormai trasformata e pertanto non può essere restituita, mentre può essere restituita la parte residua a nord, vicino al fiume, per la cui precisa determinazione si prega di contattare il tecnico comunale...”. La risposta veniva ritenuta insufficiente. Successivamente la parte lesa sporgeva denuncia-querela nei confronti del sindaco pro-tempore che esperiva le procedure di esproprio e di occupazione delle aree interessate, degli allora amministratori comunali per la rispettiva parte di competenza, dei tecnici preposti all’esecuzione dei lavori». Tutto questo aggiornato all’agosto ’92. Come si è potuto constatare, lo spunto iniziale dell’intera vicenda è stata l’esigenza di realizzare strutture sportive per venire incontro alle aspettative dei giovani (sono parole dell’ex sindaco). Ma di sportivo le strutture che sono state costruite non sembrano a-vere nulla. Discutibile inoltre risulta il loro inserimento nel contesto urbanistico locale. Il progetto, per il quale era stato richiesto un contributo in base alla legge 71/82, prevedeva la realizzazione di impianti sportivi di base, ma dopo la concessione del mutuo e ad iter espro-priativo avviato è stata predisposta una perizia suppletiva di variante che ha permesso di costruire strutture dalla tipologia architettonica difficile da definire in maniera razionale. E’ noto che quegli “impianti sportivi” vengono utilizzati ora quasi e-sclusivamente per la sola festa di S. Rocco. E’ stato opportuno e sensato procedere all’esproprio delle a-ree, delle quali almeno una parte aveva caratteristiche di edificabilità tali da non giustificare poi l’utilizzo penalizzante al quale sono state destinate? Nella convulsa operazione di tra- sformazione si sono inoltre commessi errori ed illeciti dei quali nessuno sembra voglia assumersi la responsabilità. Oggi la situazione può essere così sintetizzata: 1 - esproprio regolare per i primi 10.000 mq. 2 - occupazione erronea di 3.419 mq. 3 - superficie di 880 mq. (1500?) intercluso, il cui indennizzo è rivendicato dai proprietari. L’ingiunzione di pagamento pervenuta obbliga il Comune all’indennizzo del solo punto 1. Per quanto riguarda il punto 2 è invece ipotizzata una situazione di illecito per i quali andranno individuati i colpevoli. Non tanto diversa sembra la situazione che riguarda il punto 3. E ora lo spazio per alcune repliche, che ritengo doverose. Sono stato accusato dall’ex sindaco di aver fornito nel corso del Consiglio comunale del 18.10.1996 una verità incompleta e di parte. E’ vera la soli, definizione “incompleta”: è stata una mia scelta, era mia intenzione infatti dare solo la notizia, in attesa di chiarimenti. Ritengo piuttosto sia stato l’ex sindaco ad aver omesso qualcosa di molto importante, visto che nella sua esposizione ha compieta-mente trascurato la vicenda delle aree abusivamente occupate, che costituisce la patte più grave del contenzioso. L’ex sindaco sostiene che la somma di 102.632.599 lire, che il Comune dovrà pagare, non è distante in termini economici da quella di 65 milioni, poi diventati 85, accantonata a suo tempo. Vale rilevare che questa cifra costituisce circa la metà di quella che si sarebbe dovuta pagare senza l’entrata in vigore, a contenzioso già avviato, della legge 395/92 che prevede che l’indennità di esproprio per le aree edi-ficabili venga determinato facendo la media tra il valore venale ed il reddito dominicale. Questo ha permesso di contenere la cifra. L’importo di 102 milioni va in ogni caso integrato con il calcolo degli interessi, per cui la somma supera i 199 milioni ai quali vanno aggiunte le spese legali, arrivando così a circa 224 milioni. Come reperire i fondi? Ringrazio l’ex sindaco, ma visti i precedenti preferiamo fare da soli. Verrà costituito un muto con la Cassa depositi e prestiti, ma una parte dovrà trovare capienza nel già dissanguato bilancio comunale. Non corrisponde al vero poi quanto sostenuto dall’ex sindaco circa il contributo ottenuto ai sensi della legge 71/82 ammontante, lui dice, a 87 milioni 500 mila. I contributi concessi al Comune di S. Leonardo sono stati due: uno di 50 milioni per la realizzazione di un campo da tennis, l’altro di 20 milioni per la costruzione di una gradinata. E’ stata questa Amministrazione a riconvertire il progetto originario in quello attuale, prevedendo la costruzione di un campetto di sfogo per il calcio, accanto a quello di tennis la cui collocazione è prevista, queso sì, nella “preziosa” area espropriata. Questo ci sembra un segnale di impegno e buon senso per cercare di amministrare al meglio tutto ciò che costituisce il patrimonio comunale. Lorenzo Zanutto Kronaka novi matajur četrtek, 5. decembra 1996 rave.. Dragi brauci, če želta puhlikat kako novico, se troštamo lepo, a! puhlikat kako vaSo fotografijo, tela stran je vsa vaSa. Telefona j ta al pa pridita tle h nam v Ulico Ristori, 28 v Čedade. Vas čakamo! “Na stuojta pravt, de fotografija je liepa zak muoj tata je fotograf! Resnica je, de je liepa zak sem ist na nji!” Takuo nam prave mali Francesco Paul Antonio Parillaud iz Pariza. OtroCiC je zaries liep an močan. PoStudierita, ima samuo an miesac Življenja, sa’ se je rodiu 4. novemberja lietos, an kuo se zna že parstavt pred fotografsko makino! Francesco je ponos an vese-je mame Chiare Fantig - Maškovičove družine iz Po-cere an tata, ki je an Francuoz an se kliče Emanuel, pa tudi nonu Rine an Tonija, tetè Genny, ki živi v Nemčiji an strica Marina, ki je pa v Londonu. An tudi za kar se tiče Marina, imamo ’no lepo novico. V tistim mieste, kjer živi an se je šuolu do seda, je parsu h koncu s svojimi Studjami an se lepuo “laureu” v “architettura d’interni”. Rina an Toni imajo ki bit veseli tele zadnje cajte an mi jim želmo, de bi jim Slo nimar takuo napri. Francesco, de bi ti rasu zdrav an srečan an... pridi nas gledat! Marino, tebè pa čestitamo an ti Zelmo puno uspehu, sodisfacjonu v tojim Življenju. Vesele iz Pocere jih “Se srečamo spet le za tisto mizo...” Uoščila od Terese za božične an novolietne praznike Seda bojo zadovoljni, sodisfani, vsi tisti, ki so nas vprašali zaki niesmo še publikaI fotografije od poroke Giovannija Marseu, ki dieta na Ures - Sdgz v Čedadu an njega žene Angele Manzini! Tarkaj jih je bluo, an vse so ble lepe, de niesmo viedel katero vebrat, takuo je cajt šu napri. Giovannu an Angeli, ki sta se oženila 14. setemberja an živta v Podboniescu, želmo še ankrat vse nar-buojše v njih življenju. Vse narbuojše mu žele tudi njega kolegi an... kolegice! Petar iz Kravarja rad nose čarno srajco ku njega parjateu Rauti, an zdaj je napravu pa biele majce, kjer so napisane vse vasi od Benečije. Tudi Giovanin je rad nosu tisto majco, de je lahko brau vasi od naših dolin, an kadar mu se je arzstargala, tiste vasi jih je napisu pa na kožo gor po Zuote. Takuo, de na harbatu je imeu napisano Spietar, tam spriet Kosca, na adni roki Tarbi, na ti drugi Oblica, na adni nogi Ažla, na ti drugi Marsin an gor na piže-line pa DK! - Ka’ je tiste za na vas? - ga j’ vpraSu njega parjateu Beput, kadar sta Sla plavat tu ve-rin - nisem nikdar ču imenuvat tiste vasi! - Tista je vas od moje muroze Milice - je odguoriu Giovani - Seda je piZelin mokar, za-tuo bereš DK, pa drie-ve, kar Milica me mo-čnuo objeme, bo brala Dolenj Garmak!!! - Al vieS, de muoj parjateu Tonca ima taj-sno glavo, de j’ Skoda jo nosit vsakdan, urie-dna bi bila jo nosit samuo za praznike! - Pa ti, al vieS, de moja parjateljca Tonin-ca ima tajsno rit, de j’ Skoda jo nosit tam zad, uriedna bi bila jo nosit tam spriet! ! ! *** Snubit tu saboto vi-čer je ries 'na slava navada za kimete zatuo, ki če tu nediejo gre daž, na vedo ki die-lat!!! - Ist imam rad kimete - je poviedu an poglavar - ker niso zadost vešuolani za pravit neumnosti!!! Samuo kadar poslušajo tu spovednic adno Zensko, fari an manih so veseli, de se niso oženil!!! Je biu tajSan šleut, de ni znu Se rogi sam runat, mu j’ muorla pomagat njega Zena!!! *** Se preglavjamo za ubivat cajt an na vemo, de je cajt, ki ubiva nas druge!!! Al poznata tele gospe? Mislimo de ja. So tiste, ki lietos poliete so veforale, spraznile kaso od “kažino” v Rimini, kamar so ble šle na počitnice, ki jih je bla organizala naša Gorska skupnost. Te narbuj par lie-teh je Celeste Bucovaz (ta trečja s čeparne roke) jih ima, na bota vierval, 89 lieti Zad za njo, gled liet, je Ernesta Vogrig iz Hlocja, ki jih ima pa 86. An tudi tuo je težkuo viervat. Ona je ta parva s te prave roke. Pogledita, kuo se dobro darzi ! Te druge dvie gospe ta za mizo so Paola HlaSča-njova iz Sriednjega (ta parva s čeparne roke), ta za njo je pa Veronica Tinajo-va iz Preserji, ki pa živi blizu Vittorio Veneto, pa pogostu parhaja tle tode. Tele šjore so se že diele da-kordo, de se uSafajo tudi drugo polietje. Pa ne samuo, so že “prenotale” mizo! “Skuoze Novi Matajur” pise Teresa Trusgnach iz Hlocja “Želim an veseu Bo-Zil an srečno Novo lieto njim an vsi liepi skupini, ki je bla kupe z mano na liepi h počitnicah v Rimini. Vse narbuojše želim tudi “asistentam” Gorske skupnosti, ki so takuo skarbie-le, za de lepuo preZivmo tele dneve na muorju, pru takuo gospi Gabrielli Toto-lo. Vsiem pravim: “Nasvidenje druge lieto!” Ker smo par tem, imamo Se adno fotografijo, ki nam priča kakuo nasi ljudje preživljajo njih dneve an noči na počitnicah v Rimini, ki jih organizava Gorska skupnost Nediskih dolin. Nam pravejo: “Hodemo dol za se odpočit, za se zdravit...” Tele dvie fotografije nam pravijo, kjek druzega! Na teli tle zdol vi-demo par iz Hrastovijega. On je Ilario Scaunich, ona je pa njega žena Norma. Slika niema potriebo obe-dnega komentarja, kene? Sama nam pravi, kakuo se imajo Sele rada po tarkaj liet poroke Ilario an Norma. De bi se jim nimar takuo dobro godlo jim vsi mi iz sarca zelmo. (Za tele fotografije mu-ormo zahvalit Tereso Trusgnach - Vukuovo iz Hlocja, ki je poskarbiela za nam jih parnest.) “V Rimini hodemo za se odpočit..." Natalino Crainich obliečen v financarja, čeglih ni biu. On je biu njih kuhar (lieta 48-50) dan priet, ko se je plaz utargu je odloču, da zapre mlekarin-co zavojo snega. Su je do nje, vzeu je uro an druge stvari, ki je tam imeu, lepuo je zaklenu an se podau pruot Dreki, kar je ču an guč. Pogledu je gor pruot an vidu ’no veliko magio vso bielo. Hitro je zasto-pu, ka’ se je gajalo, vargù se je pod zidič od teleferike an takuo se je riešu. Zad za plazom ni ostalo nič: drievja, hiše, hlievi... vse je bluo posuto. Miesce potlè so odparli drugo mlekarinco gor na Kraju. Marija an Luigi Katinin iz Cuodra sta muorla spet zazidat hiso. Telekrat na buj varnem prestoru. An v tisti hisi Marija Sele živi an šiva Zeke za žlahto an parjatelje, doma an po sviete. Sergio V spominih Marije Katinine iz Cuoderna Ko je plaz odnesu hišo an mlekarinco Parslo je lieto 1952. 14. februarja je začelo snežit. Tri dni se je medlo, po vasi ga je bluo ’ne tri metre. Na Kolou-ratu pet metru! Tu an zlah se je iz briega utargu an plaz. Zad za te parvim so se utarga-li drugi Stieri. Je biu takuo velik, de je vse nesu pred sabo. Dol par Cuodre je pobrau Skemiejcovo hišo an skedin. V hisi je biu stari oča Stiefan. Biu je v pastiej, ker je biu bolan. V skednju je biu pa njega sin Angelo. Po plazu so par-skočil na pomuoč vasnjani. Stiefna so ga ušafal pod tra-muovam od hiSe, od Angela ni bluo slieda. Njega parjateu Pasquale Crainich - Ivanu ga je sanju, ko je biu par zidu pod senikam. Sli so gledat, če je bluo takuo an takuo je bluo. Ušafal so ga tri dni potlè. Judje so utekli iz vasi. Samuo adan je uagu iti gover-navat Zvino, je biu Pasquale Zuodar. Mlieko ga je dajau kravam sa’ drug plaz je biu le tiste dni odnesu mlekarinco, ki je bla v Dolenji Dreki. V mlekarinci so do ’no lieto priet Ziviel financarji an je bla njih sreča, de so se tisto lieto priet preselil v hiso Bepcja TamaZovega iz Trinka, čene jih je bluo tazdol ujelo. Ser an drugo orodje, ki so ga nucali v mlekarinci, so jih ušafali na puomlad blizu Pa-cuha. Mlekar je biu tenčas Tranquillo Ivanu. Glih tisti Stara slika Dreke: tisti hram, kjer se vidi samuo strieho, je mlekarinca, ki jo je odnesu plaz lieta 1952 Četrtek, 5. decembra 1996 Era cominciato a nevicare, inaspettatamente, la vigilia dell’Epifania. La neve venne con lo scirocco e la nevicata aveva l’aria di essere abbondante. Chi risaliva tardi da Udine in bicicletta, si accorse presto che il mezzo di trasporto costituiva più un impiccio che un utile mezzo di locomozione. Cominciò a fioccare forte già a S.Gottardo, quando ormai si faceva notte. Sul ponte del Torre la neve prese a scendere così abbondante che fu impossibile pedalare. A Remanzacco il disgraziato viandante era costretto a procedere solo a piedi, ma all’altezza di Moimacco cominciò a tirare un’aria gelida e tagliente, che prima di Cividale ( divenne una bora tagliente con la neve che sferzava di petto. Nel buio profondo si accumularono smisurati mucchi di neve, che costrinsero il viandante ad uno sforzo estremo per proseguire e sul petto si modellò una pesante corazza di neve gelata. Pavlic ricorderà poi quella neve della notte dell’Epifania, quando vedrà un giorno le fotografie, formato cartolina, portate al paese da qualche reduce della campagna di Russia. Fra le fotografie ne ricorderà più delle altre una: quella di un soldato italiano, fotografato durante la ritirata, nell’atto di condurre, nella neve, un cammello, animale la cui immagine era nota solo per la sua immancabile presenza nei presepi insieme ai re magi. Quella fotografia si collegherà poi alla memoria della notte di neve dell’Epifania e sarà una delle lontane ragioni di questo lungo racconto. Non l’unica. Olga conserva dunque le reliquie del suo passato, gli Le ragioni del racconto di una donna - Epilogo 20 Olga Klevdarjova La metafora della semente di grano degenerata oggetti che le sono rimasti fra le sue mani da più di mezzo secolo. Per lei non sono quelle misere cose che ognuno è libero di considerare tali. Sono i suoi ricordi, questi, le cose che la legano al passato, alla sua storia, alla sua esistenza combattuta e sofferta. Vediamole, queste cose. Intanto una bottiglia. Una bottiglia di cognac che cin-quantaquattro anni fa ha compiuto tre volte il viaggio di andata e ritorno dalla Russia, ad ogni licenza di qualche amico del marito, una volta Guido Ko-blankov di Tarpeò, una volta Gigi Mon di Spietar, e poi uno di Utana. Poi nessuno la portò in Russia per la quarta volta. Una scatola di metallo, un portamunizioni dell’esercito ellenico, venuto dalla Russia recuperato per i canali misteriosi delle intendenze militari italiane. La scatola recava del caffè in grani, caffè che resterà intatto e non sarà mai tostato nè macinato. Poi una cassetta di legno, quella che lui aveva costruito con le sue mani utilizzando le assicelle delle finestrine di una izbà. Avrebbe dovuto contenere sei chili di grano, perché Olga facesse le tagliatelle. La cassetta viaggiò invece tre anni, con i semi di grano dentro. Rinchiuso lì dentro il grano sentì ugualmente il prepotente richiamo della natura e delle stagioni. Perciò venne, per quei semi, il tempo di germogliare e di allungare un inestricabile groviglio di filamenti bianchi. Mancò poi alla germinazione del grano il suo spazio vitale. Di conseguenza degenerò in un intrico nero e compatto che ormai forzava le fessure della cassetta. Come questi semi di grano la vita della Slavia, se vogliamo accettare la metafora, invece di trovare la pace agognata, prendeva ad aggrovigliarsi per le ragioni della vita e della ristrutturazione dell’economia mondiale. I contadini della Slavia, appena dimesse le divise militari, lasciarono ancora le case e i paesi e intrapresero, dopo quelle delle guerre, le strade del mondo nero delle miniere, del fragore dei mestieri industriali, del grande esodo che a-vrebbe condotto il salasso umano alle estreme conseguenze. Anche la casa Klevdarjova presto si svuoterà e i membri della famiglia seguiranno il proprio destino. Emilio terminerà la sua vita in un incidente provocato da pescatori di Savodnja con la corrente elettrica: stava dipingendo la corriera e accorse, senza pensarci, per staccare un bambino dal filo. Battista e Maria Ancora una curiosa fotografia della ritirata in Russia (1943) prenderanno la loro strada. Angelo sarà emigrante in Francia e Olga si affannerà un giorno a cercarne le tracce. Pietro partirà per l’Australia. Anche Zef Ce-plieSkin e decine di uomini come lui, si disperderanno senza ritorno sulle strade del mondo. Intanto, nella casa Klevdarjova, come del resto in centinaia di case della Slavia, il vento, la pioggia, il gelo, le intemperie si stu-dieranno di infiltrarsi fra le tegole dei tetti, negli interstizi e nelle fessure, nelle screpolature dei pajuoli e degli infissi, di rodere i vecchi muri, i legni neri, le vetuste strutture. Verranno poi le scosse micidiali dei terremoti, poi di nuovo le acque torrenziali dei nubifragi, le nevicate. Di molte case rimarranno solo monconi con i buchi aperti delle finestre in attesa che qualche lontano parente ne prenda pietosamente cura, con imprevedibili resurrezioni grazie a portentosi restauri. Della casa Klevdarjova, presso la quale i fratelli a-mavano ritrarsi, per ricor- do, nei rari ritorni, invece non è rimasto che il segno del sedime sul quale le vecchie generazioni costruirono, tre-quattrocento anni fa, il loro nido domestico. Lo stesso per altre case di TarpeC, un tempo popolate di bambini vocianti. Le case restano, la gente si muove. Della grande casa dei discendenti del pastore di pecore Domeniš - dove un tempo pre’ Valentin insegnava la dottrina cristiana per mezzo di apologhi istruttivi come quello della bacchetta educatrice. («Ka store šiba?», «Siba store mašo piet».) -s’è fatto un condominio. La casa Puoncerjova con la sua aia, il portico, la bella vecchia abitazione con la grande cucina, la cantina e la stalla, aspettano che qualche sconosciuto erede ne ricavi qualcosa di moderno. E così via, come è nel destino delle cose. *** La memoria, si vuole concludere, non è l’unica ragione di questo racconto. La ragione sostanziale è, diciamo pure, di carattere teosofico. È quella della ri- cerca, forse scriteriata, di chi ha raccontato la storia di Olga Klevdarjova, della parte che l’Onnipotente ha assunto in questa massima fra le umane sventure, la guerra, prendendo come e-sempio l’ultima e la più sanguinosa, di cui l’Italia ebbe gravi responsabilità. A discarico di parte di essa, qui si è ventilata, purtroppo senza il necessario approfondimento, l’ipotesi che alla base delle umane disgrazia fosse da individuare il Grande Gioco. Si è trattato in fondo poco più che di una provocazione priva di seguito, perché oggi, entrati come siamo a pieno titolo nella civiltà dei profumi, vediamo molto ridotti i già angusti spazi per la riflessione. Ci conforta semmai di osservare come in questa provocazione non siamo soli. Prendiamo un momento “Cuore di pietra”, l’ultimo romanzo di Sebastiano Vassalli. In questo libro, fin dalla prefazione, assistiamo al divertimento degli Dei (prudentemente Vassalli richiama quelli dell’Olimpo) nell’imbro-gliare le matasse ai mortali, per ridere poi sguaiatamente dei loro impacci, delle loro battaglie, della loro vana ricerca di beni e di potere, assilli che regolarmente finiscono nella polvere del tempo. Mentre gli Immortali, lassù, se la spassano facendosi beffe degli uomini, compresi naturalmente i potenti, utili idioti degli indefinibili disegni del Cielo. Meglio forse ignorarli, gli dei, per ricorrere magari ad un improbabile appello alla ragione, di cui l’uomo - si spera in misura, superiore a quella finora utilizzata - sembra sia dotato per il momento in cui si imporrà di evitare i danni ed i disastri peggiori? M.P. llllfliff i S1 i UCIMO SE MODROSTI ALI SI PREDSTAVLJATE TIŠINO. KI BI NASTALA, CE BI LJUDJE GOVORILI SAMO TISTO, KAR VEDO? Karel Capek ' IM 11111«* UGANKE ♦ Tri oCesa, en pogled pa zaustavi ves promet. ♦Da nas ne bi namočilo se mu skrijemo pod k-rilo. ♦ Iz slik in besed v skrinji ujet pisani svet. Niko Grafenauer Petelin na kotalkah Igrajmo CE PREMAK- NEŠ STIRI VŽIGALI- CE, DOBIŠ DVA KVADRA- TA Drvel je in drvel z vse večjo hitrostjo a ustaviti se ni znal, saj ni hodil na tečaj Petelin je brskal po dvorišču in našel zlato zrno. Nesel ga je v mesto prodat in si kupil kotalke. Nataknil si jih je kar v trgovini, previdno stopil čez prag in zdrvel po pločniku. Drvel je z vedno večjo hitrostjo, a ustaviti se ni znal, ker ni obiskoval tečaja kotalkanja. Ljudje na ulicah so se čudili, ko je petelin na kotalkah Švignil mimo, deska, ki je ravno stopil iz gostilne, je zajel piS drvečega petelina in prestrašeno je jecljal: «Ma-ma mašinca, kaže, da sem po-popil kozarec preveč! Zdaj se mi že prikazujejo petelini na kotalkah. Hm, bolje bo, da ta teden ne pijem več alkohola.» Gospodinja, ki je nesla s trga košaro jabolk, je nergala: «Na, saj pravim! Kaj si bo Se izmislila ta mularija! Da se mulec obleče v petelina in dirka po pločnikih! NezasliSano“» Otroci, ki so se vračali iz Sole, so se zapodili za petelinom, tekli so za njim, a petelin je bil zares hiter in kmalu jim je izginil izpred oči. Ravno, ko je zavil v sedemnajsto ulico, ga je opazil policaj Jože. «Aha, spet nekdo, ki vozi prehitro pa Se po pločniku!» se je jezil policaj Jože, vključil sireno na motorju in odbrzel za petelinom. Dohitel ga je na koncu mesta, mu z loparčkom mahal pred kljunom, a petelin se ni ustavil (seveda, saj se ni znal!). Zdaj je policaj zapeljal predenj, petelin se je zaletel vanj, se odbil, padel na kup gnoja in se ustavil. «Kakšna sreča!» si je dejal petelin, «mislil sem že, da se bom moral voziti do konca življenja!» Nato je snel kotalke, se peš odpravi) v mesto in kotalke zamenjal za knjigo z naslovom: napravi sam svoj kurnik. Da taka knjiga je precej manj nevarna od kotalk, petelin bidejal, da je tako nekako bolj mirne narave kot pa kotalke. Šport novi mata]ur Četrtek, 5. decembra 1996 7 La squadra ducale sconfigge il Campeglio e raggiunge il Santa La Polisportiva in vetta Alla Savognese sfugge ancora una volta la vittoria Juniores e Allievi, due larghi successi per sperare Dopo nove giornate di campionato la Savognese è ancora alla ricerca della prima vittoria. I gialloblu del presidente Bruno Qualizza sembravano sulla buona strada per ottenerla nell’incontro casalingo con il Cise-riis. Passati in vantaggio su calcio di rigore trasformato da Nicola Sturam, venivano raggiunti nella ripresa dalla rete degli ospiti. Goleada degli Juniores della Valnatiso-ne, che hanno stravolto il malcapitato Corno con un risultato tennistico. Hanno fatto centro due volte Cristian Specogna ed una a testa Simone Bordon, Davide Del Gallo, A-lessandro Bergnach, Stefano Moreale ed E-manuele Bertolutti. 1 ragazzi allenati da Claudio Moratti, con due gare da recuperare, possono tornare nelle posizioni di classifica che contano. Dopo il k.o. provvisorio causato dalla rete del Natisone al 18’ del primo tempo, gli Allievi della Valnatisone hanno rimontato al 28’ grazie ad un rigore concesso per un atterramento in area ai danni di Marco Domeniš A destra e trasformato dallo stesso Giovanni giocatore. Nella ripresa, al Dominici 20’, Almir Besič ha portato i e Diego valligiani in vantaggio, pun- Petrussi teggio ribadito a due minuti della dalla fine dal bel gol siglato Polisportiva da Domeniš. . Valnatisone. Passati per primi in van- Sotto taggio con la rete di Patrick Stefano Podorieszach, i Giovanissi- Rossi mi dell’Audace non sono (Valnatisone) riusciti a controllare la gara sul campo del Bressa. I padroni di casa si sono portati sul 4-1 ed hanno subito poi il gol di Maurizio Suber. Iacuzzi show, Chiabai decide CORNO 1 VALNATISONE 2 Valnatisone: Venica, Valentinuzzi, Sturam, Chiabai, Daniele Specogna, Segalina, Scidà (M-linz), Rossi, Masarotti, Iacuzzi, Mottes, Campanella (David Specogna). Corno di Rosazzo, 1Q dicembre - La Valnatisone ha collezionato oggi la sua quinta vittoria di campionato contro una formazione molto determinata e volitiva, che cercava un risultato positivo per riscattare l’ingiusta sconfitta subita nel turno precedente a Cividale. Nella squadra di S. Pietro è rientrato Luca Mottes, assente dalla gara con il Pagnacco, dove aveva riportato la frattura al braccio. Un grande Iacuzzi cercava già nel primo tempo di superare il portiere locale Cantarut. Al 15’ iniziava la serie del centravanti sanpietrino con una conclusione respinta da un difensore in angolo. Più tardi un tiro cross dello stesso giocatore attraversava lo specchio della porta avversaria. A cinque minuti dal termine della prima frazione di gioco, un atterramento in area di Drusin da parte di Venica consentiva a Cavagneri di trasformare il conseguente calcio di rigore. 1 valligiani cercavano subito di riportarsi in parità con l’intraprendente Iacuzzi che si vedeva respingere da Galloro sulla linea di porta il pallone indirizzato di testa nel sacco. Quindi il portiere Cantarut, di stinco, respingeva l’ennesima conclusione di testa della punta ospite. Al rientro in campo dopo il riposo la Valnatisone si spingeva in attacco per ottenere il pari. La squadra veniva premiata alla mezz’ora, quando Mottes trovava Pangolino alla sinistra del portiere locale su calcio di punizione. Sulle ali dell’entusiasmo gli ospiti cercavano insistentemente la rete della vittoria. Al 35’ ancora Iacuzzi, su punizione, sfiorava la segnatura con il pallone che usciva a pochi centimetri dal palo. La rete del successo giungeva due minuti più tardi con Chiabai. Il giocatore, intercettando un cross proveniente dalla destra, anticipava il diretto avversario e metteva il pallone in rete. Il Corno reagiva con Drusin che tentava la conclusione dal limite, ma il suo tiro veniva respinto da un difensore. Continuava lo show di Iacuzzi che, a tempo ormai scaduto, ini- 1 I IMMOBIlIfte «ora» pegnava severamente Cantarut, il quale riusciva a respingere a fatica con i piedi. Turno di riposo per gli Esordienti che hanno recuperato lunedì 2 la gara di Manza-no, mentre i Pulcini hanno perso l’ultima gara del girone di andata contro l’Azzurra. Ora per queste due categorie sono previste le gare di recupero. Durissima battaglia a Pulfero tra la squadra locale ed il Fagagna. Il Reai Eilpa allenato da Severino Cedarmas è riuscito, grazie ad un gol messo a segno da Fazio, ad allungare il proprio vantaggio nei confronti delle inseguitrici. Nel campionato amatoriale di Prima categoria la Valli del Natisone ha subito una sconfitta sul campo di Attimis ad opera del Racchiuso. Gli “Skrati” sono scesi in campo deconcentrati a causa della mancanza dell’allenatore Barbiani, colpito da un lutto familiare. Il Pub Luca e Sonia di Drenchia è stato beffato, nell’incontro casalingo con il Go-dia, da un infortunio all’arbitro che ha dato forfait a 10’ dal termine. I valligiani si trovavano in vantaggio. La gara dovrà quindi essere ripetuta. Con il successo sul Campeglio la Polisportiva Valnatisone di Cividale raggiunge al primo posto in classifica del girone B di Terza categoria, a quota 12, la formazione di Santa Margherita. Dopo un primo tempo incolore i ducali, grazie ad un calcio di punizione battuto da Giovanni Dominici, sono passati in vantaggio. Gli ospiti si sono visti annullare il possibile pareggio per un fuorigioco. Nel finale di gara una clamorosa occasione non è stata sfruttata a dovere da Cecutti. Negli Over 35, infine, bella impresa del Bar Campanile di Cividale che, grazie alla rete di Arnaldo Venica, si è imposto in trasferta sulla Telecom. Nel tiro a segno in gara le forze italiane e slovene Come da tradizione, anche quest’anno il personale delle forze di Polizia della Repubblica italiana e di quella slovena si sono fronteggiati in una serie di competizioni sportive. Queste si sono concluse il 27 ottobre scorso, in Slovenia, con la gara di tiro a segno a cui hanno preso parte 24 elementi, tra personale della stazione di Polizia di Bovec, di Kobarid, della dogana ed i poliziotti, carabinieri e finanzieri italiani. La Polizia slovena si è aggiudicata il primo posto con 359/600 punti, seguita dalla stazione di Bovec e dalla Polizia di Stato. Il miglior tiratore in assoluto è risultato lo sloveno Marjan Mav, di Bovec, con 102 punti, seguito da Giuseppe Liberale, del commissariato di Cividale con 97 punti. Terzo è giunto Aleksander Vončina, della stazione di Kobarid, con 96 punti. Proclamato il vincitore del torneo sociale del Circolo ippico Friuli orientale Gabriella Sandrini, la migliore in sella Kritična ocena na srečanju v Predstavniki Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji so v Ljubljani opozorili na težaven položaj med Slovenci v Italiji in s tem povezano tudi na probleme, s katerimi se otepa zamejski sport. Na povabilo Olimpijskega odbora Slovenije so se v slovenski prestolnici srečali Športniki iz našega in koroškega prostora. Predstavniki ZSSDI so bili v Ljubljani dokaj kritični. “Športna sfera se čuti zaigrana na oltarju tistih hotenj, ki so prikazana z večjim pompom in napisana z bolj markantno jokajočo tragiko. Obe krovni organizaciji ne izpolnjujeta svojih obveznosti v smislu, da dodeljena sredstva ne prihajajo na nas naslov v takem obsegu, kot bi morala”, so povedali zastopniki ZSSDI v Ljubljani, (r.p.) Con la cena sociale si è concluso il programma annuale delle attività sportive e sociali del Circolo ippico Friuli orientale. Nell’occasione è stata proclamato il vincitore del torneo ippico della società. E’ la giovane fantina Gabriella Sandrini, di Cividale, che si è ripresa lo scettro detenuto anni fa, scettro conquistato nel ’95 da Arrigo Pianina. 11 presidente del sodalizio Giuseppe Paussa ha ricordato che anche il terzo e quarto posto nella classifica sono occupati da giovani fantine: Patrizia Meroi di Buttrio e Sabrina Nardini di Pradamano. Risultati 1. Categoria Corno Valnatisone 1-2 3. Categoria Savognese - Ciseriis 1-1 Juniores Valnatisone Corno 7-0 Allievi Valnatisone - Natisone 3-1 Giovanissimi Bressa - Audace 4-2 Esordienti Manzanese - Audace:(rec.) 0-0 Pulcini Audace - Azzurra 0-1 Amatori Reai Filpa Fagagna 1-0 Racchiuso - Valli Natisone 1-0 Pub Luca e Sonia Moruzzo sosp. Poi. Valnatisone - Campeglio 1-0 Telecom Bar Campanile 0-1 Calcetto Lo Spaghetto Rubignacco 2-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone Reanese 3. Categoria Nimis - Savognese Juniores Romans - Valnatisone Allievi Lestizza - Valnatisone Giovanissimi Audace - Pagnacco Esordienti Audace - Buonacquisto Pulcini Buonacquisto - Audace Amatori Chiopris - Reai Filpa Valli Natisone - Pers Grigioneri - Pub Luca e Sonia Fandango - Poi. Valnatisone Bar Campanile • Autosotia Calcetto Merenderos Spaghetto (6 dicembre) Classifiche 1. Categoria Cividalese 27; Pagnacco 23; Torreanese 22; Valnatisone, Vesna 20; Tarcentina 19; Corno, Union 91 16; Costalunga 14; Reanese, Riviera 13; Tavagnacco 11; Medeuz-za, Opicina 9; Forgaria 5; Zaule 4. 3. Categoria Libero Atl. Rizzi, Stella Azzurra 21; Lumi-gnacco 20; Moimacco, Fulgor 18; Rangers 16; Gaglianese 13; Ciseriis, Corrnor 12; Fortissimi 7; Faedis 6; Savognese 5; Celtic 2; Nimis 1. Juniores Cussignacco 18; Serenissima, Cividalese 15; Romans 13; Lucinico 12; S. Gottardo 10; Valnatisone, Fortissimi, Natisone, So-vodnje 8; Fogliano 7; Faedis 6; Corno 3; Azzurra 1. Valnatisone 2 partite in meno, Faedis e Fogliano una partita in meno. Allievi Bressa 22; Cividalese 19; Valnatisone, Faedis 18; Natisone, Pagnacco, Buonacquisto, Cussignacco, Sangiorgina Udine 13; Poz-zuolo 12; Lestizza 11; Basaldella 9; S. Gottardo 8; 7 Spighe 6; Bertiolo 5; Fortissimi 3. Giovanissimi Savorgnanese 25; Flumignano 22; Bressa 21 ; Cussignacco 13; Rive d'Arcano 10; Ge-monese 9; Audace, Sangiorgina Udine 8; Pagnacco, Astra 92, Majanese 7; Buonacquisto 5; Cassacco 0. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 14; Fagagna, Invìilino 11; Mere-to 10; Pantianicco, S. Daniele, Manzano 9; Chiasiellis 8; Tolmezzo, Chiopris 7; Tar-cento 5; Warriors 4. Amatori (1. Categoria) Amaro 14; Valli del Natisone. Treppo 11; Turkey pub 10; Rubignacco, Vacile 8; Racchiuso 7; Pers 6; Montegnacco, Calligaro Buja 5; Reai Buja 3; Gemona 2. Amatori (2. Categoria) Alla salute Ziracco 15; Deportivo 14; Godia 11; Savorgnano 9; Pub Luca e Sonia Drenchia, Rojalese 8; S. Lorenzo, Bocal Ziracco 7; Remanzacco 6; Piaino, Povolet-to 4; Adorgnano 3. 8 novi mata j ur Četrtek, 5. decembra 1996 Kronaka SOVODNJE Matajur - Tarčet Noviči Je bluo vse niekan živuo pred kamunam v Sauodnji telo zadnjo saboto, 30. no-vemberja. Zbral so se parjatelji an žlahta mladega para, ki tisti dan se je ože-nu. Novica sta bla Dorina Gosgnach - Mulonova iz Matajura an Enrico Dor-bolò taz TarCeta. Novicam, ki bojo živiel v rojstni vas Enrica, želmo vse narbuojse v njih Življenju. DREKA........... Praponca Zapustila nas je Marija Drejčkova V petak 29. novemberja smo se zbral go par svetim Stuoblanke za dat nas zadnji pozdrav Mariji Trinco, poroCena Crainich. Bila je Benjova iz Trinka an se je poročila v DrejCkovo družino na Praponco. Limarla je v Cedajskem spitale. Marija je imiela 75 liet. Na telim svietu je zapustila moža Pepa, sina Natalina, ki Živi Ze puno liet v Svici, hčere Marto, ki se je potem ko je živiela puno liet z družino v Franciji vantila blizu duoma an živi v Čedadu an Gianno, ki živi dol v LaSkem, neviesto, zete, navuode, pranavuode an v-so drugo Zlahto. Naj ji bo lahka domaCa zemlja. Trinko - Videm Zbuogam Alma V sriedo 27. novemberja zjutra se je pretargala življenjska nit Alme Na-mor - Bularjove iz Trinka, ki je po dugem tarplienju umarla v videmskem Spitale. Imiela je 72 liet. Nje življenje je bluo za-ries s tarnjam posuto. Z možem Fabiam Trinko -Bularjov iz Trinka je pra-vala težkuo življenje rnina-torske družine v Belgiji. On je gore “zaslužu” sili-kozo, boliezan rudarjev an pezijon. Varnila sta se v Italijo s hCerjo Loretto an si napravla duom blizu Vidma. Skarbi an problemov pa nie bluo se konac. Takuo so šle reci, de sta Fabio an Alma, Ze zmaltra-na an bouna, ratala nona an le grede tudi mama an tata dvieh navuodu, Sergia an Luca. Nie bluo lahko. Almi pa ni nikdar parmanjkala ne volja, ne kuraža an obe-dnega se nie ustraSla. Zlo huduo pa je bluo, Sest liet od tega, kadar je umaru nje mož Fabio. Uša-fala se je sama z zaries veliko odgovornostjo na ra-manih, pa ni popustila, Ce-glih jo je boliezan maltrala. Daržala je tarduo, dokjer nista puoba zrasla, se veSu-olala an uSafala dielo. Njim, ki sta zda ostala brez moCne podpuore, hčeri an vsi drugi žlahti naSe kondoljance. Alma pa naj počiva v mieru. ^SPETER^ Umaru je Lindo Cencig Na svojim duomu, v objemu svoje družine nas je za nimar zapustu Gelin-do Cencig, buj poznan kot Lindo. Imeu je 75 liet. Tele zadnje cajte ni biu pravega zdravja, vseglih pa niesmo misinli, de nas takuo hitro zapusti. Lindo je biu zlo poznan miez naših judi, posebno miez naših Študentu, sa’ je uozù puno puno liet korie-re. Z njega smartjo je v veliki žalost pustu ženo Valentino, hčere Nadio an Pa- olo, zete Gianfranca an Ra-faelna, navuode Giulio, Luca an Micheina an vso žla-hto. Na njega pogrebu, ki je biu v Spietre v Cetartak 28. novemberja popudan se je zbralo zaries puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. Spietar -Barnas Se ’na smart tle v Spietre Po dugi boliezni je umaru Renzo Gubana, klaSa 1922. Renzo je živeu tle v Spietre, kjer je lieta nazaj daržu “Belvedere” an v Spietre je biu njega pogreb v pandiejak 2. diCemberja popudan. V žalost je pustu ženo Milvio, sina Paola, hci Michelo, zeta an vso drugo Zlahto. ^SVEnJENARj^^ Kozca Pogreb v vasi Za venčno nas je zapustu Giandario Pontoni, buj poznan kot Giovanni (parjatelji pa so ga klical S-tok). Dopunu je biu 65 liet. H zadnjemu počitku smo ga spremljali v sriedo 27. novemberja popudan. Barnas: denunciai Mlada brieza za nase otroke Od 22. do 28. septembra je biu v Dolenjim Tarbju, v hotelu Belvedere, korš slo-vienskega jezika za naše otroke. TeCaju (koršu), ki ga je organizu Studijski center Nediža taz Spietra so dali simpatično ime “Mlada brieza”. Direktor teCaja je biu profesor Beppino Crisetig iz Skrutovega. SlovienSCino je učila profesorca Jasna Hon-zak. Petje je uciu profesor Nino Specogna iz Marsina. Kadar je Center “Nediža” dau iniciativo za organiziranje telega teCaja so mislili, Regalo quattro bellissimi cuccioli di cane nati il 5 novembre. Signora Odilia Medveš, Gabrovizza -Savogna (tel. 714154) novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPl/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% de se bo vpisalo največ 12 otruok, tudi zatuo ker za se udeležit (partecipare) so muorali starsi plačat, tudi živež an spanje v hotelu. Usedno se je vpisalo 27 otruok, narvic iz Spietra. Celuo so muorli ustavit vpisovanje, ker nie bluo vic prestora. Nasi otroc so se na tečaju uCil puno reci. Poleg slovi-enskega jezika an petja, so se spoznali od blizu z naravo. Spoznali so imena ze-liSC, kumetusko posodo, arhitektonsko strukturo an stil naSih his. V tem jim je biu dobar učitelji, meStri, arhitekt Valentino Simonitti iz Spietra. Tale iniciativa je ries hvalevriedna. Pametno pa bi bluo, da bi jo razSeril tudi na druge vasi, da se omogoči uCenje tudi tistim otrokom, katerih starsi ne morejo placati hotel. (Novi Matajur, 1.10.74) SPETER Dolenj Barnas Denuncjal so Italcementi 30. setemberja je bluo lahko parslo v Barnasu do velike tragedije. V kamnolomu, v gjavi, kjer kopajo opoko za fabriko cementa v Čedadu, je eksplodirala tisti dan na moCna mina. Vargla je velike skale kamanja na korca an med judi Dolenjega Bamasa. Ries je bla sreca, da nie kajSnega ubilo, a nie bla nevarnost samuo tisti dan. Judje te vasi živijo vsak dan v nevarnosti. ViC- krat jih zaženejo iz puoja, kadar striejajo mine. Tudi te Škode, do katere pride z za-puščanjam diela na puoju, jo Italcementi ne placa. Domačin, arhitekt Valentin Simonitti, je pregledu lece an odkriu, da je prepovi-edano strejati mine blizu vasi, ker spravijo v nevarnost vasi, judi an njih premoženja. Naredu je denun-cjo na oblasti an v petak zviCer je na konferenci v Barnasu podrobno poviedu, kaj misli o telem problemu. Na konferenci, ki jo je organizu Studijski center “Nediža” se je zbralo nad 100 ljudi iz Barnasa an okolice. Najprej je spreguoriu prof. Paolo Petricig. Za Pe-triCiCam je spreguoriu arh. Simonitti, ki je jau, da je tehnika paršla do takega stroja, do tajsne makine, de se lahko kopa opoko brez stre-jat mine, ki spravijo v nevarnost ljudi. “Na niekem furlanskem kraju, kjer imajo fabriko cementa, so se ljudje uparli, da jim ne bo padavu prah po solati. Fa-brika je muorla kupit depu-rator. Tle par nas pa padajo Skaje kamunja po korcah an med judi an obedan ne protestira.” Po Simonittijevim govoru se je razvila diskusija, v katero je poseglo vic ljudi. (Novi Matajur, 15.12.74) DREKA Težave za prevoz naSih Študentu DreSki kamun ima raz-stresene vasi pod Kolovra- tom an po dolini. V nasi parvi lietošnji številki smo pisal, da je asfaltiral komun vse naSe ciesta. Zatuo gre pohvala našemu šindaku Namorju an drugim kamun-skim možem, ki mu pomagajo. Liepa ciesta pomeni puno za vsako vas, a ne vsega. Imamo Se puno problemu. Adan od tistih, ki nar-buj žuli DreCane, je prevoz dielucu na dielo an šuolarju v Suolo. Iz dreških vasi hodi na sriednjo Suolo v Skrutovo 20 otruok. V Suolo jih vozi zjutraj tisti avtobus, ki vozi dieluce na dielo. Nekateri od njih so previe oddaljeni od miesta, kjer jih Čaka avtobus. Ustati muorajo že ob peti zjutra, da jim avtobus ne uide. Ko pridejo v Skrutovo, muorajo Čakat Se drugo uro, da jim odprejo Suolo. Dol so zapuščeni sami sebe an je paršlo že vičkrat do nasreče, da so otroke povozil. Kajšan profit, kakuo naj se uče trudni an zaspani otroc, nam lahko povedo profesorji, pedagog, kateri so solidarni z našimi starsi, ko zahtevajo od oblasti, da pametno riesijo problem prevoza otruok. Naj povemo, da so vsi starsi podpisal pismo, ki je bluo posjano na deželo (Regjon), da bi jim dali kontribut za kupit an šuolabus, ki bi parSparu našim otrokam po narmanj dvie ure na dan, ki so jim takuo potriebne za počitek. (Novi Matajur, 15.2.75) Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODO. DO 15. DICEMBERJA Sriednje tel. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 7. DO 13. DICEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Cerco urgentemente casa o appartamento in affitto nei comuni di San Pietro al Nati-sone, San Leonardo o Stregna. Telefonare al (0432) 727732 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoto Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an Cetartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Guargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnoto Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak an petak od 11.00 do 13.00 Ostetricia/Ginecologia v Cetartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 ( od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina 12 Cedadav Videm: ob 6.10 *,7.00,7.26 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17, 18, 19.08, 20, 22.10.(od pand. do Cetanob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *,7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22 40 * čez iedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731987 Ronke LetališCe..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281