Od tertje bolezni na dalje.
Sim bral v 50. listu ^Novic'^ sestavek z napisom : Vinorejci ne bojte se!
V tem sostavku govori nekdo od plesnjevca na tertjih listih tako, kakor da bi to nič nevarnega ne bilo, in pravi, da take bradovice se vidijo tudi na hrastih, lipah, bukvah itd.
Ne vem, če je mož, ki to pripoveduje, na-tanjko oboje pregledal in razločil, kar je razločiti, in tudi ne vem, če je štajerski plesnjevec tak, kakoršen je naš.
Res je, da se je na drevji že večkrat vidilo dovolj spuhlin , in se tudi letos vidijo , posebno na berstu, pa tudi na lipah, bukvah, topolih itd.; pa ko slm take drevje spuhline pregledoval, sim v vsaki kakega červiča ali pa jih več najdel, da je bilo viditi, da so se take spuhline od kakega merčesa naredile, ki je ondi svojo zalego pustil. Xa tertjih listih pa ni nič tacega, ampak
1)  Ko smo na tertjih listih plesnjevec spo-veličavnikom (Vergrosserungsglas) ogledovali, smo na sirovem listji nekako belo reč, svitlo, kakor zmlen sladkor ali sol vidili. Na drevjih listih se kaj tacega ne more spoznati.
2)  Ko sim tak plesnjev list na jezik pritisnil zvediti: kakšen slaj ima, sim kmalo začutil nekako vročino v ustih in žerenje po goltu; slanega pa nisim nič občutil; drevje spuhnjeno in nekoliko ples-njevo listje ni storilo nič tacega.
3} Možje, kterim sim to prikazin razkazoval, so v svojih vinogradih take zlo bradovičaste terte do korenin odkopali, in korenine so bile ondi vse bele ali plesnjeve ravno kakor na listih.
4)  Terte, ktere imajo zlo bradovičasto listje, so začele veniti, grojzdiči še razcveteni ne, se začno sušiti in odpadejo; mladike se čemijo.
5)  Kjer je bilo v lan i kaj tacega na listih, je grojzdje potlej ko je ocvelo in ribjeku debelo bilo, y.ačelo tako plesnobo dobivati, grojzdje se je začelo černiti, in ni dalje ne rastlo, ne zorilo. Samo da vlani je uima pozneje se začela, ne tako zgodej spomladi.
Prosim: kako more ta reč tako mč nevarna in nedolžna biti, kakor mož v zgorej imenovanem sostavku terdi? Bolezin je, kuga je. Gre tisto pot, kakor krompir.
Naj bo meni pripušeno povedati, kar mislim, ne pa kakor da bi hotel le sam prav imeti.
Bolezin je, nevarnost je. Vzrok moramo najti in ne bomo prej mirovali ^). Kje je, išimoga!
V^ zraku ga ni, scer bi tudi nam^), mislim, škodoval.    Červiči niso, ker jih ni najti.
V zemlji mora biti. Kaj dobivajo rastline iz 5'emlje? Razne soli, solitar, lugasto sol, fosfor, gaze, vodo in zemljine.
Gazi, voda, zemljine ne morejo delati take bolezni ^), Ostanejo tedaj rudske reči, soli in fosfor. Fosfor ne kaže, da bi bil, ker ga je zlo malo. Preobilne soli tedaj so, ki tenke tenke rastlinske žilice zaprd in bunke ali spuhline narede, in 8 svojo razjedljivostjo škodvajo. Ktere pa? Lugasta sol ni, ker smo večkrat, obilo z močnim lugom, z dobrim pepelom sadeže gnojili in ne le nič škode ali take plesnine ni bilo, ampak le zala rast. Druge hujši soli, misčnja, svinčja itd. niso tako povsotne, umpak zlo redke. ,, Ostane zdej še solitar. Solitar se nareja nar bolj po širokem, in to sol terdim, dokler od druge prepričan ne bom.
Hočem zdrave terte s solitarjem v vodi stopljenim in pa s solitarjevo kislino z vodo stanjšano okoli tacih tert toliko politi, da se bom prepričal, ako bo to enako bolezen naredilo ali ne. Če bo naredilo, je reč dognana, solitar bo kriv.
Želim,  da bi tudi drugi ^) to poskusili.   Pa v deževji je to težavna in manj verna poskušnja; tudi
') Tako je prav. nec je sila važna in zasluži^ da se po nji sledi, kakor delječ človeška vednost more.
^) V zraku je dosti škodljivih pa neznanih reči, ki jih zdravniki »miasma« imenujemo, po kterih zbolijo včasih le ljudje, včasih sama živina, včasih le rastljine. Omenimo v spričbo tega le ene živinske bolezni, ktera je sploh znana: bolezni v gobcu in na parkljih (Maul- und Klauenweh). Mahoma napade ta bolezin včasih govejo živino cele dežele in dostikrat več dežel ob enem po tisuč in tisuč glav. V vodi, piči, hlevih, strežbi itd. se ne da vzrok bolezni najti, ker v zlo različnih krajih so ti življeji tudi zlo različni; tudi ena živina od druge bolezni nalesti ni mogla, ker ob enem se je začela na več in daljnih krajih. O takem primerleju ne ostane zdravnikom nič druzega, kakor da pravijo: neka posebna v zraku skrita napaka (miasmaj je napravila bolezin po širocem svetu. So tedaj gotovo škodljive reči v zraku, čeravno jih natanjko popisati ne moremo in tudi ne povedati: od kod da so v zrak prišle, — al tak sila škodljiv zrak za govejo živino je neškodljiv dostikrat za vsako drugo pleme, in je brez vse škode skor vselej tudi za človeka. Nasproti bi pa zamogli tudi izglede povedati od tacih miasmatičnih bolezin pri ljudeh, ki ne škodjejo živini. Gotovo je tedaj, da zrak zamore bolestno kal v sebi imeti, brez da bi škodovala vsim organskim stvarem.
^)    Zakaj ne?    Prosimo to dokazati.
*)   Radi bi tudi iz Vipave zvedili: kako je letos tam? Vred.
List 52.
se mora to početi,  dokler rastline še rastejo,  dokler koreninice iz zemlje živež vlečejo.
Priložim v pregled plesnjev tertji list ^3*
V Škocjanu kresnika dan 1853.
____________                          Zal o kar.
—  206   —
*) Lepa hvala za poslani tertji list, kterega pokvara pa ni taka, kakor smo jo mi pred dvema letama v kmetijskem zbora v Salcburgu vidili, ko smo za pravo grojzdno boleznijo bolno terto in grdjzdje iz Tirolov v zbor poslano ogledovali. Pri tistem je imelo listje čeme maroge, tudi steblica so bile tam pa tam take, zacernele, kakor snet-jave, po vec krajih pa, kakor z moko poštupane, tudi drobno grojzdje je bilo s tako belo štupo (plesnjivcem) prevlečeno. Al to je bilo takrat že mesca kimovca, tedaj se ne prederznemo že mesca rožnika sodniki o ti važni zadevi biti, o kteri smo častitemu gosp. fajmoštru sercno hvaležni, da se na vso moc trudi: izvediti lastnost, vzrok in zdravilo te tertje bolezni, ker tako ravnajo povsod umni kmetovavci. Veseli bomo, ce bo daljne preiskovanje pokazalo, da, kakor danes mislimo, to ni prava tertja bolezin, in da bomo v prihodnje dobro vedili razločke med kosmato rijo in pravo tertjo boleznijo.                                                                             Vred.