GrosuPlJe (centrala)
sP 908 II
NflŠ KRAJ I
2002 Z
352(497.4 Dobrepolje) o
120020104,11
š kraj ^
IHnik VIII, št. 11
Občina je počastila svoj občinski praznik
Občina Dobrepolje praznuje občinski praznik na rojstni dan Frana Jakliča, nekdanjega dobrepoljskega učitelja, gospodarstvenika, pripovednika in politika. V okviru letošnjega praznovanja seje zvrstila vrsta prireditev, ki so se začele že 30. novembra z zaključno prireditvijo "Urejena domačija2002" in nadaljevale s prireditvijo "Živimo z ljudskim izročilom", Miklavževim sejmom v Podgori, šahovsko simultanko in odprtim teniškim turnirjem. Osrednja prireditev je bila 7. decembra v dvorani
Jakličevega doma. Moški pevski zbor Rafko Fabiani (na fotografiji) je s slavnostnim koncertom praznoval 95-letnico svojega delovanja. Med koncertom je bila predstavljena nova Jakličeva knjiga Krajinske povesti. Stran 5
deoradwr 2002
Občinski svet se je sestal na svoji prvi seji
Svetniki, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, so se prvič sestali 3. 12.2002. Po konstituiranju novega občinskega sveta so najprej imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Stran 3
Vsem bralcem "Našega kraja"želimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter vse najlepše v novem letu 2003.
Čestitke tudi za državni praznik dan samostojnosti!
Uredništvo
Prireditve v prazničnih dneh: * koncert Mavrice v podgorski cerkvi ❖
❖ dva koncerta Godbe Dobrepolje ❖
❖ pohod z baklami na Kamen vrh ❖ (vabila na straneh 13,19 in 36)
•$Iz vsebine
Konstituiranje novega občinskega sveta Prireditve ob občinskem prazniku Drugo turistično medobčinsko ocenjevanje Intervju: Anka Novak
Pogovor o Jakličevi knjigi Krajinske povesti
Odprt prenovljen market Vele
Gostovanje Vokalne skupine Mavrica v zamejstvu
Božično novoletni in Miklavževi sejmi
TD Podgora vabi na "Pohod z baklami na Kamen vrh"
Šolske delavnice in prireditve Šport, šah, tarok
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 24.1.2003. Prispevke sprejemamo do 12. januarja.
120020104,11
Županova stran
december 2002
"Nori december"?!
Po časopisih in drugih javnih medijih se zadnje čase pojavljajo reklame s pripisom "nori december". Preberemo na primer: kupujte, saj je nori december, plešite, saj je nori december. Ali je december res nor? Saj ne more
biti, nori postajamo ljudje.
Včasih smo rekli, da je december mesec miru. Čas, v katerem se nekoliko ustavimo, pogovorimo, se poglobimo vase in seveda se tudi poveselimo. Veseli december je še vedno dobra oznaka, toda nori december ... Ne, to pa ne. Kdor nori, ni pri pravi. Sodobni potrošniški čas nas razoseblja, naredi nas robote, ki drvijo po črednem nagonu, kamor drvi vsa množica. Velike sodobne trgovine z množico kupcev, ki vsi nekaj kupujejo in iščejo, trgovine s tridesetimi blagajniškimi mesti, ki non-stop "kasirajo", delajo pri kupcih nagon po kupovanju, zgublja se občutek za pretehtan nakup. Nakupi so tako enostavni, vse je na razpolago, še denarja ni nič treba, saj samo potegneš s kartico. Super, če ni več nič gor, je pa še limit, čudovita iznajdba. Nekaj veljaš, če kupuješ. Kupuješ vsemogoče, če je potrebno ali ne in strahotno jamraš, kako je, ko nimaš dovolj za življenje. In ker pač kupuješ, moraš tudi zaslužiti in seveda ni dovolj osem ur, treba je pač delati še več, še nadure ali "fuš" in imaš komaj še toliko časa, da si spet v trgovini nabaviš po možnosti vse na instant, da se ne bi preveč mudili s hrano. Pa čisto vsi postajamo takšni, čeprav si morda še mislimo, da to mi nismo. Če se pa malo zamislim sam vase, pa je to res. Časa nima nihče več, družina se ne dobi več še na nedeljskem kosilu ne. Pogovarjamo se po telefonu, ker pač ne moremo priti skupaj. In ker je telefon že nekoliko zastarel in tako ali tako ni nikogar doma, moramo imeti vsi mobitele, od največjega do najmanjšega, da se vsaj po mobitelu še kdaj slišimo. No, sodobni čas zahteva tudi elektronsko pošto, da se lahko pogovarjamo tudi po njej, če pa pridemo skupaj na štiri oči, že ne vemo, kaj bi se pogovarjali. Potem pa spet visoki računi za telefone in spet še več delati, da bomo še to pokrili. Za puščajočo streho na hiši ali kakšen resnejši nakup pa že zmanjka denarja. Kaj še, da bi začel kdo razmišljati o investiranju v lastno delovno mesto. In tako se vrti začaran krog v brezglavi tekmi. Kdor te tekme ne dohaja, dobiva občutek manjvrednosti in zapostavljenosti, zapada v travme. Pa vendar se da tudi zamisliti in reči, brez česa vsega bi lahko tudi lepo živeli. Navkljub vsej tej potrošniški naravnanosti in informacijski tehniki pa postajamo človeško vse bolj odtujeni, sami in razočarani. Notranje prazni, saj vse svoje "datoteke" polnimo samo z materialnimi problemi in si kar še mislimo, da bomo bolj srečni, če bomo kupili še to in to. Liberalni način življenja nas tudi vse bolj navaja na to, da mislimo samo nase. Samo da bo meni v redu, drugi nas ne brigajo. In ker je temu tako, postajamo vse bolj narcisoidni, zagledani sami vase in vse bolj odtujeni in v strahu, da ja ne bomo kje materialno prikrajšani. V svojem narcizmu se ne maramo ne ženiti ne imeti otrok in, kar je ob tem resnično tragično, nismo bolj zadovoljni, čeprav je naš standard v poprečju
nekajkrat večji, kot je bil še recimo pred 25 leti. Nasprotno, vse bolj postajamo nezadovoljni. Pogledati čez lastni jaz, prisluhniti še stiski soseda ali koga drugega, mu pomagati, bi bilo v tej situaciji odrešilno. Človek, ki daje, ki je pripravljen dajati, je srečnejši od tistega, ki misli samo nase. To dajanje pa je lahko različno, lahko je to materialna dobrina, lahko prostovoljno delo, lahko javno delo v vasi ali občini ali državi, lahko sodelovanje v zboru ali gasilskem društvu. Važno je, da delamo odprto in z dobrim namenom in v zavesti, da svoje dobrine in talente delimo še z drugimi. Lahko pa je to dajanje tudi obisk pri človeku, izrečena dobra beseda ali izmoljen očenaš za nekoga v stiski.
In vse bolj se mi dozdeva, da v tej vrtoglavi tekmi ("nori" tekmi, to je res) vlečejo najkrajši konec naši otroci in naša mladina. Zasipanje z materialnimi dobrinami, katerega so deležni vsi po vrsti, čeprav se tega ne zavedamo ne starši ne otroci sami, in sočasno pomanjkanje naše pozornosti in ukvarjanja z njimi, puščajo v njih svoje sledi. Otrokom postaja samo po sebi umevno, da mora od staršev samo prejemati materialne dobrine, obratnih obveznosti pa ne čutijo več, ker jih v glavnem od njih tudi ne zahtevamo, ker je to vsesplošno in ker enostavno izgubimo živce in zaradi ljubega miru pustimo, da stvar teče, kot teče, saj nam pomanjkanje časa, ki izvira iz zgoraj opisanih dejstev, tega ne dovoljuje. Ko se po drugi strani soočijo z velikimi zahtevami, ki jih od njih zahteva šola in družba, postanejo zelo ranljivi. To ranljivost poskušajo utopiti v begu v hrupne zabave in vse bolj v alkoholno in drugo omamo. Potem se zadeva resnično sprevrže v strah zbujajočo resničnost. Mamila, kot vse kaže, so že krepko prisotna tudi v naši občini. Do mene kot župana prihajajo zastrašujoče vesti. Vem, da niso vse resnične, toda če jih je samo pol, je to mnogo preveč. Ne smemo si več zatiskati oči in o tem govoriti samo po tihem, o teh zadevah moramo spregovoriti na glas. O tem se moramo poučiti in pričeti resno ukrepati. Nobena naša družina ni več imuna pred vdorom mamil, tega se moramo zavedati, se dati poučiti, okoli sebe opazovati in seveda bo nujno tudi opozoriti drug drugega, ker drugi običajno vedo o nas ali članih naše družine več, kot mi sami, ker se to običajno pred domačimi prikriva. Prva stopnja tega mamilaštva pa je prav gotovo nekako obredno opivanje z alkoholnimi pijačami, ki pa je že skoraj postalo kot nujnost in veliko mladih in žal, tudi starejših, je prepričana, da prave zabave ne more biti, če v glavi ne brni in je lepo samo takrat, kadar si totalka zadet. Reševanje te problematike ni enostavno, pogojeno je z vsem tem, kar sem našteval zgoraj in še z marsičem drugim. Narobe je misliti, da to lahko izkorenini samo policija ali pa samo
šola ali pa starši sami. Potrebno bo v skupno akcijo in dosleden in trdovraten boj. Za naše otroke gre, ne moremo jih pustiti, da omagajo ali propadejo na začetku svoje poti. Tudi nobene tolerance ne more in ne sme biti pri teh zadevah.
2e na prvi seji občinskega sveta sem predlagal, da bomo v občini ustanovili odbor za preprečevanje odvisnosti. Prepričan sem, da bodo svetniki to v celoti podprli. Ta odbor seveda ne bo magna karta za rešitev vseh teh problemov. Poskušal pa bo vsaj začeti z nekim resnim in kontinuiranim delom na tem področju.
Ta problem me teži že nekaj časa in teži me mnogo bolj, kot bi si kdo mislil in mnogo bolj kot vsi materialni ali, če hočete, politični problemi v občini. Vsa brezplodna prerekanja in razno razne laži, kijih mora človek požreti, nima nikakršne teže s problemom, ki prodira med nas kot strupena kača. Zato me je tako presunila ta besedna zveza "nori december" in moral sem povedati na glas.
Pred nami je božič in novo leto in cela vrsta praznikov, ne preživimo jih "noro", pač pa veselo, v družinskem krogu. Domače, v prijetnem klepetu, brez naglice, brez oglušujočih petard, ki so samo odraz notranjega nemira in nezmožnosti resničnih notranjih doživetij. Obiščimo cerkev in tudi molimo. Molitev pomirja in daje moč. In tudi mladim bi priporočal, naj si tudi sami vzamejo urico časa in naj se jim ne mudi tako strašno odleteti vsako noč v "neznano". Morda pa bodo starši prav v teh dneh pripravljeni na tisti pogovor, ki ste si ga že dolgo želeli, pa ni bilo priložnosti zanj. Voščimo drug drugemu prijazno besedo, besedo, ki pomirja.
Vaš župan Anton Jakopič
"Pohitimo tjakaj v Betlehem, počastimo Besedo, ki dana je". Tako poje starodavna božična pesem. Božji sin Jezus, čigar rojstvo praznujemo na božični dan, se je rodil po besedi, po božji besedi in beseda je postala človek-Bog. Učlovečena Beseda, za nekoga fraza, odrešenje za tistega, ki veruje.
Vsem občankam in občanom, mladim in starim, bolnim in zdravim, želim prijetno in doživeto praznovanje božičnih praznikov. Učlovečena božja Beseda naj bo nam vsem vir novih moči in življenjskega optimizma.
Vsem želim tudi prijetno praznovanje novega leta in izpolnitev vseh skritih želja v letu 2003. Želim, da bi bilo leto, kije pred nami, leto dobre besede, besede, ki ne bo ranila, ki bo opogumljala, ki bo dajala upanje, ki bo združevala, ki bo dvigala, ki bo opogumljala. Besede, ki bo dajala moč, besede, ki nas bo razveselila. Izrecimo takšno besedo drug drugemu, ne samo enkrat, stokrat in hvaležni bodimo vsakemu, ki nam bo dobro besedo izrekel.
Vsem občankam in občanom tudi iskrene čestitke ob državnem prazniku dnevu samostojnosti.
Vaš župan Anton Jakopič
Zadnja seja Občinskega sveta v prejšnji sestavi
Člani Občinskega sveta drugega mandata so se zadnjič sestali 19. novembra 2002. V svojem štiriletnem mandatu so se sestali 37 krat. Zadnja seja je imela le pet točk dnevnega reda. Ena od njih je bila informacija o gradnji Jakličevega doma, ki jo je podal tajnik Anton Rus. Povedal je, da se v fazi II. b gradnje izvajajo zaključna dela pri izdelavi zunanje ureditve objekta. V prostorih za upokojence so zidarska dela končana, prav tako so končani betonski tlaki. Izvedena je groba instalacija vodovoda ter razvod elektroinstalacij. Tudi v prostorih glasbene šole so že končani betonski tlaki ter postavljene predelne stene med kabineti. Končane so grobe instalacije vodovoda in elektrike ter instalacija centralnega ogrevanja. Ker je lokacija glasbene šole v drugem nadstropju prizidka, je bilo potrebno finalno obdelati tudi stopnišče ter prostore, ki so neposredno vezani na stop-
Slediloje poročilo podpredsednika Okrajne volilne komisije Boruta Brezovarja o poteku in izidu lokalnih volitev. Po njegovih besedah so volitve potekale po predpisih, korektno in brez večjih zapletov. Tudi formalnih pripomb na zapisnik volilne komisije ni bilo, vsaj takih ne, ki bi zadevale kršenje predpisov ali ki bi bistveno vplivale na volilni izid.
Svetnik Alojzij Palčar iz LDS, pridružili pa so se mu še nekateri drugi, s poročilom ni bil zadovoljen. Dejal je, da se podatki v prilogah ne ujemajo s poročilom in da gre za razliko petih glasov, ki so bili poslani po pošti. Po njegovem volilna komisija ni opravila svojega dela dovolj dobro.
niščni del. V sklopu izdelave zunanje ureditve se je izvedel tudi zemeljski razvod instalacij za osvetlitev športnega igrišča.
V nadaljevanju seje je bil sprejet Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Dobrepolje, s čimer je prišlo do uskladitve z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Odlok prinaša manjše spremembe v nekaterih členih, med drugim ima ravnatelj šole odslej 5-letni mandat, pomočnika ravnatelja pa imenuje in razrešuje ravnatelj.
Zadnji odlok, ki so ga sprejeli svetniki pa je bil Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila. Sprejetje odloka je pogoj za vpis glasila Naš kraj v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo, kar je po lani sprejetem zakonu o medijih obvezno, da lahko glasilo sploh izhaja. Odlok bo objavljen v naslednji številki.
M. Steklasa
Podpredsednik in tajnica OVK sta očitke o delu OVK v celoti zavrnila in dejala, da je uradno poročilo popolnoma točno in da ga ne bodo spreminjali. Do razlike petih glasov v prilogah pa je prišlo zaradi tega, ker so v prilogah kasnejši izpiski iz računalnika, ki kljub večkratnim poskusom ni sprejel vseh podatkov. Priloge so po besedah Boruta Brezovarja le interpretacija izida volitev, ki na uradno poročilo ne vplivajo, zato "ne dovoli dvoma v izid volitev". Polemika seje končala s sklepom, da OVK pripravi do naslednje seje uradno obrazložitev oziroma popravi priloge, da se bodo ujemale s poročilom.
Sledilo je konstituiranje
občinskega sveta. Ker ni bilo ničesar spornega, so svetniki potrdili mandate občinskih svetnikov v paketu. Prav tako so potrdili mandat župana.
Presenetljivo hitro in brez razprave je bila imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima po statutu tri člane, ki jih imenuje občinski svet na predlog župana ali katerega koli člana občinskega sveta. Komisija ima pomembno vlogo, saj razpravlja in pregleduje kadrovske potrebe v občini ter pripravlja predloge za odločanje na občinskem svetu. Z večino glasov so svetniki podprli županov predlog, ki je predlagal v komisijo Tino Shawish, Staneta Jakiča in Marka Marolta. Komisija bo že na naslednji seji posredovala prvo poročilo in pozvala svetnike, da pripravijo predloge za članstvo v odborih. Župan je predlagal, da poleg odborov, ki so določeni po statutu, ustanovijo še odbor za preprečevanje odvisnosti v občini.
Že na prvi seji so bili svetniki aktivni pri točki vprašanja, predlogi in pobude.
Alojzij Palčar je med drugim vprašal, kdaj bo asfaltirana cesta mimo kompoljske šole in če je igrišče v Kompoljah ustrezno, glede na to, da vsi vaščani z njim niso zadovoljni. Poleg tega ga je zanimalo, kdaj bo dobil odgovore na 30 vprašanj, ki jih je postavil že v prejšnjem mandatu. Zupan mu je odgovoril, da bo omenjena cesta asfaltirana takrat, ko bodo sredstva za to namenjena v proračunu. Glede igrišča pa je pojasnil, da je gradnja zadostilo vsem normam, vendar dela še niso končana. Predsednik Športnega društva jih je opozoril, da morajo povečati sklone, da se na igrišču ne bo zadrževala voda. Glede 30-ih vprašanj pa je dejal, da so se ponavljala in da je na mnoge že večkrat odgovoril. Nekatera vprašanja pa omenjeni svetnik večkrat ponavlja, ker nanje ni dobil takšnih odgovorov, kakršnih je želel. Polemiko o tem je prekinil Stane Jakič, ki je vprašal predsedujočega, če bodo z izvolitvijo novega občinskega
sveta začeli z novim delom ali pa bodo nadaljevali z debatami iz prejšnjih sej.
Novo izvoljeni svetnik Jože Samec pa je vprašal, kakšno je stanje v Predstrugah. Načrtovano je bilo marsikaj, nikjer pa po njegovih besedah ni videti, da bi se kaj delalo. V pojasnilu je župan dejal, da trenutno potekajo take aktivnosti, ki se jih ne da videti. To je odkup zemljišča za igrišče, pomožnih prostorov in zemljišča za razširitev ceste. Omenil je tudi spremljajoče težave, saj po njegovih besedah nakup zemljišča ni tako enostavna zadeva, ker mora biti za to tudi prodajalec, s katerim je treba uskladiti ceno. Do zdaj so dosegli izmero za igrišče, pogovori za nakup pa tudi potekajo. Tudi pogovori z zadrugo za odkup pomožnih prostorov do zdaj še ni bilo uspešno. Zemljišče za cesto pa se je le delno odmerilo. Sredstva bodo zato prenesena v proračun za naslednje leto.
Jože Samec je poleg tega še vprašal, zakaj se občina ne zmeni, da bi odpisala zemljišča, ki so jih mnogi ljudje v dobro vseh odstopili občini. Po županovih besedah občina to opravlja, vendar so postopki dolgotrajni in povezani s stroški. V primeru Predstrug pa gre za regionalno cesto in je odkup v rokah države.
Franci Žnidaršič pa je predlagal, da bi z novim mandatom realizirali predlog Staneta Jakiča izpred štirih let, da bi bili svetniki na vsaki seji seznanjeni, kaj je bilo na materialnem in stroškovnem področju narejenega v obdobju od pretekle seje in kaj se planira za naprej. Pobudo, ki je naletela na podporo vseh svet n i kov, so obi i kova 1 i v sklep, da bo občinska uprava pripravila krajše pisno poročilo, ki bo po potrebi dodatno obrazložen.
Dve pobudi je nato posredoval še Alojzij Palčar. Spomnil je na razbito ogledalo v Kompoljah in že zdavnaj obljubljeno ogledalo v Predstrugah. Predlagal je, da občinska uprava opozori JKP, naj organizira pobiranje nevarnih odpadkov v primernejšem času in zahteval,
Konstitutivna seja novega Občinskega sveta
Prva redna seja Občinskega sveta tretjega mandata novonastale občine Dobrepolje je bila 3.12.2002. Ponovno izvoljeni župan Anton Jakopič, ki je vodil sejo, je v uvodu najprej čestital članom sveta za izvolitev, hkrati pa je izrazil željo po tvornem sodelovanju, da bi se vsi skupaj prizadevali za dobro občanov in občine v celoti.
da se ponovno prevetri Odlok o komunalnih odpadkih in opozori JKP, da uredi podatke, saj po njegovem dobivajo položnice celo taki, ki niso več med živimi.
Na koncu je župan obvestil občinski svet, da je na osnovi Zakona o javnih financah spre-
jel sklep o začasnem financiranju, ker proračun za leto 2003 ne bo sprejet do 31. 12. 2002. Občinska uprava pa bo v najkrajšem možnem času pripravila osnutek proračuna za naslednje leto.
Prva seja občinskega sveta je trajala le dobri dve uri.
M. Steklasa
DVA REFERENDUMA 19.1.2003
Državni zbor RS je na seji dne 4.12.2002 sprejel odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice d.d., na seji dne 11.12.2002 pa še Odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V odlokih je kot dan glasovanja določen 19. januar 2003, za izvedbo volilnih opravil pa so pričeli teči roki 9. decembra 2002.
Za oba referenduma bo izvedeno
• PREDČASNO GLASOVANJE na sedežu Okrajne volilne komisije v Grosupljem, Kolodvorska c. 2 dne 14., 15. in 16. 1. 2003 v času od 9. do 17. ure,
• GLASOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI PO POŠTI za osebe, ki bodo 19.1.2003
• v bolnišnici ali zdravilišču,
• v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu,
• na služenju vojaškega roka,
• na prestajanju kazni zapora ali v priporu,
v kolikor bodo najpozneje do 12.1.2003 vložile zahtevo za glasovanje pri Okrajni volilni komisiji Grosuplje
GLASOVANJE NA DOMU 19.1.2003 za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 16.1.2003 sporočile Okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu.
Andrej Struna, tajnik OVK
Volivce Dobrepolja in Strug obveščamo, da se udeležijo referenduma na običajnih voliščih, sprememba je le v Predstrugah, kjer je volišče za volivce iz Predstrug Vodic in Ceste, v vaškem prostoru v gozdarskem domu.
OBVESTILO
Obveščamo vse trgovce, ki so v skladu s Pravilnikom o obratovalnem času prodajaln dolžni prijaviti urnik obratovalnega časa prodajalne, da je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini (Ur. L. RS, št. 96 od 14. 11. 2002), po katerem mora trgovec urnik obratovalnega časa prijaviti upravni enoti, ki je pristojna na področju, kjer prodajalna obratuje in ne organu občine, kot je bilo to doslej (za trgovce s področja Dobrepolja je pristojna Upravna enota Grosuplje, tel. 781 09 00, za trgovce iz Strug pa Upravna enota Kočevje).
Prijavni obrazci bodo na voljo na upravnih enotah predvidoma konec meseca januarja 2003.
Občinska uprava
Anketa o zadovoljstvu strank in glasovanje za najbolj prijaznega uslužbenca Upravne enote Grosuplje
Občane Upravne enote Grosuplje obveščamo, da bosta v mesecu decembru 2002 potekali dve akciji, v katerih bo potrebno njihovo sodelovanje, in sicer:
Anketa o zadovoljstvu strank
Anketa bo potekala drugič, prvič je bila izvedena decembra 2001. Ankleto o zadovoljstvu strank morajo organi javne uprave izvesti na podlagi Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami in na ta način ugotoviti, kako so občani zadovoljni z njihovim delom. Upravna enota Grosuplje potrebuje podatke o zadovoljstvu strank tudi za vzdrževanje sistema kakovosti, ki pomeni nenehno izboljševanje na vseh področjih.
Izbira najbolj prijaznega uslužbenca
Ena izmed akcij, ki poteka na podlagi Uredbe o nagradah in priznanjih predsednika Vlade RS (Uradni list, št. 2/02) je tudi akcija "Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca meseca". V omenjeni akciji vsak mesec sodelujejo izžrebane upravne enote in decembra (začenši z 2. decembrom 2002) je na vrsti tudi UE Grosuplje. Akcija bo v decembru kljub božičnim in novoletnim praznikom trajala do 31. decembra 2002.
V postopku za izbor najbolj prijaznega uslužbenca meseca po predlogu državljanov sodelujejo zaposleni v UE. Državljani izbirajo izmed delavcev UE tistega delavca, katerega delo po njihovem mnenju odlikuje najbolj spoštljiv, korekten in prijazen odnos do državljanov v postopkih, ki se vodijo pred UE. Glasovanje se izvede na predpisanem obrazcu, ki ga državljan i oddajo v posebno skrinjico.
Za ugotovitev izida glasovanja je načelnica s posebnim sklepom imenovala posebno volilno komisijo. Najbolj prijazni uslužbenec meseca po predlogu državljanov prejme priznanje v obliki posebne listine, ki jo podeli predsednik Vlade na posebni svečanosti.
Občane Upravne enote Grosuplje prosimo, da se v čim večjem številu udeležijo obeh akcij. Ko boste v mesecu decembru prišli po opravkih na Upravno enoto Grosuplje, vas bodo k sodelovanju povabili prijazni anketarji in vam izročili vprašalnike. Mogoče pa se boste na Upravno enoto Grosuplje odpravili prav z namenom, da ocenite njeno delo in oddate glas za prijaznega uslužbenca, nad čigar prijaznostjo ste bili v preteklosti prijetno presenečeni.
Še enkrat vas prijazno vabimo k sodelovanju.
Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav.
načelnica
OBVESTILO
Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da je meseca decembra 2002 dalje možno plačevanje upravnih taks tudi s plačilnimi karticami, in sicer Eurocard, Mastercard, Activa, Diners club, Visa in Karanta.
i-
Prireditev ob občinskem prazniku
Koncert ob 9 5-letnici delovanja Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani
Videm, 17.12.2002 - Jubilejni koncert Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani v Jakličevem domu v počastitev občinskega praznika - Pri Mohorjevi družbi izšla Jakličeva knjiga "Krajinske povesti" - Dramska skupina Scena zaigrala dramatiziran odlomek iz povesti - Slavnostni govor župana Antona Jakopiča.
Težko bi občinski praznik počastili lepše kot s petjem tako imenitnega zbora, kot je Moški pevski zbor Rafko Fabiani. Taje ob častitljivi 95. letnici delovanja pripravil celovečerni koncert s širokim in izbranim repertoarjem priznanih skladateljev.
Zbor deluje v okviru Kulturnega društva Dobrepolje, delovati pa je začel že leta 1907, ko je dobrepoljske fante, ki so čutili veselje do petja, združil v pevski zbor takratni učitelj Švajger. Po nekaj letih je vodenje zbora prevzel dobrepolj-ski orožnik Vozel, nekaj let pred drugo svetovno vojno pa organist Janko Tiselj. S prihodom duhovnika, glasbenika in skladatelja Rafka Fabianija v župnijo je dobrepoljsko zborovsko petje dobilo nove kvalitetne razsežnosti. Pod vodstvom Rafka Fabianija je zbor postal eden boljših na Slovenskem.
Po njegovi smrti je vodenje zbora prevzel takratni mladi organist Tone Šinkovec, ki je na tem mestu še danes. Velika zasluga tega vsestranskega glasbenika je, da po 29-ih letih njegovega vodenja, zbor ostaja pojem dobrega petja in pomemben oblikovalec kulturnega prostora. Ob jubilejnem koncertu mu je KD Dobrepolje podelilo posebno priznanje v zahvalo za njegovo 29-letno vodenje zbora in za
vse, kar je naredil za dobrepoljsko petje. J S K O RS Območna Izpostava Ivančna Gorica pa je ob 95-letnici delovanja podelila posebno priznanje celotnemu zboru. Jubilejno Galusovo priznanje za več kot 50 let petja v zboru in za ohranjanje ljudskega izročila pa je dobil legendarni Ivan Kralj - Vintarjev Ivan. Pevec, ki je v petje izlil tudi svoje srce, kot se je slikovito izrazil povezovalec programa Igor Ahačevčič. S priznanjem in darilom ga je počastilo tudi Kulturno društvo, pevci zbora pa so slavljencu namenili še posebno pesem. Obiskovalci so obema najvidnejšima predstavnikoma zbora Tonetu Šinkovcu in Ivanu Kralju dali priznanje z dolgim aplavzom. Oba sta namreč med Dobrepoljci priljubljena in spoštovana ne le kot glasbenika, ampak tudi kot človeka.
Ob častitljivi obletnici je JSKD RS Območna izpostava Ivančna Gorica podelilo posameznim pevcem še deset zlatih, pel srebrnih in osem bronastih priznanj. Sicer pa zbor šteje okrog 40 pevcev, med katerimi je nekaj dobrih solistov. Na jubilejnem koncertu so bili to Stane Kline, Alojz Frčulj in Julij Brodnik. Dopolnitev in poživitev predstavitve delovanja zbora je bila računalniška projekcija zbranega slikovnega gradiva iz prejšnjih let.
Čas med prvim in drugim delom koncerta je bil namenjen občinskemu prazniku. Slavnostni govor je pripadal županu Antonu Jakopiču, kar je bil njegov prvi javni nastop po nedavnih volitvah, zalo ga je izkoristil za zahvalo za izvolitev, hkrati pa seje zahvalil tudi dosedanjim svetnikom, članom občinske uprave in vsem, ki sooblikujejo javno podobo občine. Nekaj besed je nato namenil gradnji Jakličevega doma, velikemu projektu, ki je bil glavna investicija prejšnjega mandata, brez večjih zastojev pa se nadaljuje tudi v tem. Že v kratkem je napovedal odprtje glasbene šole in kluba upokojencev. "Jakličev dom že kaže svojo končno podobo in bo dostojen spomin na človeka, po katerem se imenuje", je še poudaril Anton Jakopič.
Za občinski praznik je občina sofinancirala izid še ene Jakličeve knjige z naslovom Krajinske povesti, izdane na pobudo Jakličevega vnuka Tadeja Sluge. Večji del obveznosti ob izidu knjige pa je opravil Ivan Grandovec.
Matija Remše, urednik Mohorjeve družbe, pri kateri je knjiga izšla, je v nadaljevanju predstavil vsebino knjige. Med drugim je poudaril, daje v njej šest povesti, ki jih bodo Dobrepoljci z veseljem prebirali, saj v njej slikovito opisuje življenje naših prednikov. O tem so se obiskovalci prepričali v nadaljevanju, ko je dramska skupina Scena predstavila odlomek iz ene od povesti. Knjiga je obogatena z ilustracijami Toneta Kralja, ki dopolnjujejo predstavo, da je oba velika moža oblikovalo isto okolje.
Koncert Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, združen s predstavitvijo Jakličeve knjige, je bil dostojna počastitev
občinskega praznika. Udeležilo se ga je veliko število obiskovalcev. Med gosti so bili sorodniki Frana Jakliča,
hčerka Toneta Kralja Tatjana Kralj, predstavniki Mohorjeve družbe, župani sosednjih občin, občinski svetniki in
vrsta drugih. Za prijaznejše vzdušje so poskrbele članice DP2 Dobrcpolje - Struge, ki so napekle domačih dobrot.
M. Steklasa
Vokalna skupina Mavrica je gostovala pri zamejskih Slovencih v Italiji
Na letnem koncertu Mavrični spev je Vokalna skupina Mavrica gostila oktet Odmevi iz Prošeka pri Trstu v Italiji in pevci skupine so občinstvo v dvorani Jakličevega doma v Dobrepolju navdušili.
Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju in nastop Vokalne skupine Mavrica je bil med občinstvom zelo dobro sprejet, ki je skupino nagradilo z burnim aplavzom ob odhodu z odra. Skupina se je predstavila s sporedom desetih skladb, ki spada med zahtevnejši program, sestavljen iz priredb slovenskih narodnih, umetne skladbe slovenskih skladateljev in skladbe iz tuje literature. Poleg mešane zasedbe je bi la Vokal na skupina Mavrica edina ženska skupina prireditve.
Da so v zamejstvu dobri pevci in pevke ter kvalitetni zbori in pevske zasedbe, ki zelo radi pojejo tudi po uradnem nastopu, je bilo slišati po koncertu, kateremu je sledila skupna večerja vseh nastopajočih in ostalih gostov kar v dvorani Kulturnega doma na
Ob slovesu so predstavniki obeh skupin podali sklep, da se v najkrajšem času srečajo v domačem kraju gostov okteta Odmevi. V prvi polovici novembra je prispelo povabilo za udeležbo Vokalne skupine Mavrice na prireditvi z naslovom Na Martinovo se dobimo, ki je bila zaključna prireditev serije prireditev ob Martinovem. Vokalna skupina Mavrica se je povabilu z veseljem odzvala in v soboto 30. novembra odpotovala proti Italiji.
Organizacija prireditve je bila v rokah MPS Vasilij Mirka, Združeni mešani zbor Devin-Redeča zvezda in Zveza slovenskih kulturnih društev.
V Prošeku pri Trstu so organizatorji prireditve predstavnice Vokalne skupine Mavrice prisrčno sprejeli in
odpeljali v Kulturni dom na Prošeku, kjer je potekala prireditev. Na prireditvi je nastopilo pet pevskih skupin in pevskih zborov. Poleg Vokalne skupine Mavrice še, Oktet Odmevi, Moški pevski zbor Štela alpina iz Lavaroneja, Mešani pevski zbor Vasilij Mirka in Združeni mešani zbor De-vin-Rdeča zvezda.
Vokalno skupino Mavrica je na nastop v Proseko pri Trstu spremljala ga. Tatjana Lampret, vodja strokovne službe Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in predsednik Kulturnega društva Dobrepolje g. Igor Ahačevčič, ki je ob nastopu Vokalne skupine Mavrice predstavil skupino in pomembne značilnosti Dobrepolja, da je občinstvo dobilo grobo sliko okolja iz katerega izhaja Vokalna skupina Mavrica.
Prošeku. Ob dobri hrani in vinu so zbori in pevske skupine kar tekmovale med sabo, kdo bo zapel več pesmi. Tudi Vokalna skupina Mavrica ni bila v ozadju in je neuradni program ob večerji obogatila s svojim petjem, kateremu so ostali radi prisluhnili in skupino vedno nagradili z bučnim aplavzom.
Med petjem in uživanjem ob dobri hrani in pijači so gostitelji povedali veliko zanimivega o življenju Slovencev onstran državne meje. Iz njihovih besed je sevala grenkoba, kije posledica zatiranja italijanske oblasti, predvsem lokalne, ki jim greni življenje na vsakem koraku, da morajo dokazovati in potrjevati upravičenost do statusa zamejskih Slovencev, vendar pogosto naletijo na gluha ušesa. Dnevno se srečujejo z borbo za obstoj slovenstva na italijanski strani državne meje, za katero večina Slovencev v matični državi niti ne ve, še manj zaveda.
V poznih nočnih urah se je Vokalna skupina Mavrica poslovila od gostiteljev z željami, da se kmalu zopet srečajo. Nastop v zamejstvu je bila svojevrstna izkušnja za skupino, pa vendar je bilo najlepše priti domov v varno zavetje naše dežele in doline.
Zapisala Vesna Fabjan
V letu 2002 so Godbi Dobrepolje denarno pomagali:
OBČINA DOBREPOLJE
JSKD RS 01 IVANČNA GORICA
PEKARNA BLATNIK PREDSTRUGE
AVTOHIŠA MIHALIČ ŠT.JURIJ
ADLES LJUBLJANA
DOLINŠEK TRANSPORT LJUBLJANA
ARMING LJUBLJANA
ŽAGA POGORELC STRUGE OMEGA COMMERCE LJUBLJANA BATAGEL & CO. POSTOJNA AVTOPREVOZNISTVO KRASOVEC PREDSTRUGE
GOSTILNA MAJOLKA VIDEM AVTOMEHANIKA KASTELIC VIDEM VVOODTRADE PREDSTRUGE
RAZPIS
Godba v letu 2002
Kulturno društvo Godba Dobrepolje je bilo tudi v letu, ki se izteka, zelo delovno. Poleg rednih vaj dvakrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat, smo imeli tudi 28 nastopov v Dobrepolju in drugod po Sloveniji. Med temi nastopi je že nekaj tradicionalnih, kot so nastop na pustnem karnevalu, velikonočna procesija, prvomajske budnice, šentviški tabor pevskih zborov, kostanjeviška noč in božično-novoletni koncerti. 2al pa je letos zaradi vremenskih razmer odpadla prireditev Dan godbe. Med najpomembnejšimi projekti v letošnjem letu je bilo snemanje CD plošče, katerega smo uspešno zaključili v mesecu decembru.
Ker se vsi člani godbe trudimo za čim boljšo izvedbo skladb, smo v novembru organizirali dvodnevne intenzivne vaje. Udeležili smo se jih skoraj vsi godbeniki in tako v dveh dneh "predelali" veliko notnega gradiva. Vaje so po sekcijah vodili izkušeni glasbeni pedagogi: Suzana Paternost 2užek, Braco Doblekar, Karek Bradač, Janez Zrnec in Roman Gačnik. Vaje so potekale v OŠ Dobrepolje, za kar se vodstvu šole lepo zahvaljujemo. Jeseni smo pri godbi ustanovili tudi novo sekcijo, ki si je nadela ime Dobrepoljski orkester mladih, krajše DOM. Vodi jih Braco Doblekar in prvič so se že predstavili v Jakličevem domu na prireditvi Urejena domačija.
Pri godbi pa znamo poskrbeti tudi za družabnejše dogodke. Tako smo šli februarja na enodnevno smučanje in plavanje na Roglo, jeseni pa na izlet v Trento.
V letošnjem letu pa bo godba imela še tri božično-novoletne koncerte, in sicer v Velikih Laščah, na Vidmu pa se bomo predstavili v nedeljo, 22. decembra in četrtek, 26. decembra. Oba koncerta na Vidmu bosta ob 19. uri. Kot gostje na koncertu bodo nastopili Tamburaška skupina Prima iz Račne, Velikolaška vokalna skupina in vokalni solist Marko Okom.
V naslednjem letu pa Godba Dobrepolje praznuje 70. obletnico ustanovitve. Prireditve bodo potekale 20. in 21. junija. Ob tej priložnosti bo godba razvila nov prapor, izšla bo samostojna CD plošča, publikacija o Godbi Dobrepolje, organizirali pa bomo tudi mednarodno srečanje godb. Zeljo imamo, da bi se takrat v Dobrepolju zbralo tisoč godbenikov.
V LETU, KI PRIHAJA, VAM ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA, SREČE, DELOVNIH USPEHOV, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA!
VAŠI GODBENIKI
JURČIČEVA PRIZNANJA za leto 2002
ZVEZI KULTURNIH DRUŠTEV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA in JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Ol IVANČNA
GORICA
1.
Priznanja so pomembna spodbuda za vsa področja ljubiteljskega delovanja. ZKD in 01 JSKD RS podeljujeta JURČIČEVA PRIZNANJA za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del.
2.
Kandidate za podelitev Jurčičevih priznanj predlagajo društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.
Jurčičeva priznanja lahko prejmemo društva, skupine, posamezniki, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti.
4.
Priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob slovenskem kulturnem
prazniku.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 13. januarja 2003 na
naslov:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica
Ivančna Gorica, 77. december 2002 Vodja JSKD Ol Ivančna Gorica Tatjana Lampret
KUTURNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
OBVESTILO
VSE ČLANE KULTURNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE IN TUDI TISTE, KI BI TO ŽELELI POSTATI, VABIMO NA OBČNI ZBOR DRUŠTVA.
OBČNI ZBOR ČLANOV DRUŠTVA BO V SOBOTO, 18. JANUARJA 2003, OB 19. URI, V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU.
Vse člane prosim za udeležbo in vas lepo pozdravljam. Igor Ahačevčič Predsednik KD Dobrepolje
_POGOVOR S SONJO AHAČEVČIČ IN IVANOM GRANDOVCEM_
Krajinske povesti - še eno delo Frana
Jakliča
Pri izdaji knjige Frana Jakliča z naslovom Krajinske povesti je sodelovala tudi Sonja Ahačevčič, in sicer s spremno besedo o življenju in delu pisatelja, Ivan Grandovec pa ima največ zaslug, da je ob letošnjem občinskem prazniku spet prišlo do izida Jakličeve knjige. Ob tako pomembnem dogodku, kot je izid še enega Jakličevega dela, sem oba povabila na krajši pogovor.
Kako je pravzaprav prišlo do ideje in kasneje tudi do realizacije tega projekta?
I. GRANDOVEC: "Z Jakličevim vnukom Tadejem Slugo sva se že v letu 1999 ob izidu knjige Vaška pravda pogovarjala, da čaka ponovne objave še veliko krajših Jakličevih del. Ob tem seje ponudila nova ideja, da bo potrebno z objavo Jakličeve proze nadaljevati. Vedeli smo, da Mohorjeva družba pripravlja za leto 2001 skupaj z občino Ribnico objavo zgodovinske povesti Zadnja na Grmadi, zato smo ta projekt načrtovali za leto 2002."
Kdo je sodeloval pri pripravi?
I. GRANDOVEC: "Kot pobudnika moram v prvi vrsti omeniti g. Tadeja Slugo, ki je veliko pomagal z nasveti, kje dobiti gradivo za novo Jakličevo knjigo. Poudariti moram, da ima g. Tadej zelo veliko še neobjavljenih krajših proznih del in se je bilo zelo težko odločati, kaj damo v novo nastajajočo knjigo. V marcu 2002 sta se pri meni na šoli oglasila glavni urednik Mohorjeve družbe Matija Remše in urednik Jakličeve knjige Ivan Mohar.Sledili so pogovori o obliki knjige, o grafični opremi, o možni pomoči občine pri tem projektu ..."
Kaj je bila vaša naloga?
I. GRANDOVEC: "Moja naloga je bila, da sem najprej poskrbel, da se je celotno besedilo računalniško zapisalo, za kar sta poskrbeli Betka Nose iz Predstrug in Andreja Novak z Vidma. Sledili so pogovori z Maro Kralj - ženo Toneta Kralja in njuno hčerko Tatjano
Sonja Ahačevčič in Ivan Grandovec
o možnosti, da bi v knjigi bile objavljene fotografije lesorezov, ki so razstavljeni v šolski avli. Po njunem prijaznem dovoljenju je sledilo fotografiranje s strani Tamina Petelinška, ki veliko fotografira za Družino, Ognjišče ... Ob tem sem takoj začel pogovore z učiteljico Sonjo Ahačevčič, ki je velika poznavalka Jakličevih zgodovinskih povesti. Tako je nastala tudi njena spremna beseda k temu knjižnemu delu. Seveda je bilo potrebno poiskati tudi nekoga, ki bi opisal v nekaj stavkih lesoreze Toneta Kralja. Za to delo sem pridobil velikega poznavalca bratov Kralj dr. Igorja Kranjca. Ob vsem tem pa so bili še večkratni sestanki na Mohorjevi v Ljubljani, dokler nismo pripeljali knjige do trenutka, ko je v vsej svoji lepoti zagledala beli dan."
Za osvežite - katere knjige Frana Jakliča so že izšle v ponovni izdaji in pri kateri založbi oziroma katere Jakličeve knjige so nam na voljo v knjižnicah?
I. GRANDOVEC: "Po osamosvoji-
tvi Slovenije je nastopil čas, da se da Franu Jakliču mesto med slovenskimi literati, ki mu pripada. Tako je najprej izšla z dovoljenjem Goriške Mohorjeve družbe v idriji zgodovinska povest Ob srebrnem studencu. Založilo jo je podjetje Bela, Idrija d.o.o. leta 1994. Sledilo je obdobje plodnega sodelovanja z Mohorjevo družbo Celje, h kateremu je veliko pripomogel poleg Tadeja Sluge tudi naš rojak prof. Milan Šuštar. Poudariti moram, da si je izide knjig brez mecenov zelo težko predstavljati. Tako je pri naslednjih knjigah sodelovala tudi občina Dobrepolje. Decembra leta 1955 je izšla knjiga O, ta testament, v letu 1997 je sledila Nevesta s Kori nja, v letu 1999 Vaška pravda - po veliki darežljivosti Milana Šuštarja, in v leltu 2002 še Krajinske povesti. Mohorjeva družba je ob podpori občine Ig izdala leta 1998 zgodovinsko povest z naslovom Ižanci gredo, leta 2001 pa Zadnja na grmadi s podporo občine Ribnica."
Kot ste omenili, je sodelovanje z Mohorjevo družbo zelo plodno.Ali z omenjeno založbo še kaj načrtujete?
I. GRANDOVEC: "Na Mohorjevo me vežejo lepi spomini še iz otroštva, ko sem se začel prebijati skozi svet branja s pomočjo knjig, ki jih je vsako leto pošiljala na trg. Povedati moram, da smo tudi sedaj pri naši hiši zvesti naročniki redne Mohorjeve knjižne zbirke. Sledila so dijaška in študentska leta, ko sem se zavedal, da moram brati tudi literaturo, ki jo izdaja Mohorjeva, če hočem ohraniti trezno glavo in če nočem biti enostransko usmerjen. Povedati moram, da rad pomagam pri izdaji knjig in zato nočem nobenega honorarja. Zavest, da bo knjiga vplivala na oblikovanje pokončnih i n uravnoteženih ljudi mi je najlepše plačilo. V mislih imam že načrte za novo Jakličevo knjigo konec leta 2004."
Kot ste že omenili, so v knjigi tudi ilustracije Toneta Kralja.
I. GRANDOVEC: "Povedati moram, da so bile ilustracije predvidene najprej v črnobeli tehniki. Ker pa se nam je ob odtisu zdelo, da črna barva v knjigi ne vliva optimizma, temveč nas sili v ma-
lodušje, smo se odločili za rjavi tisk. Ta rjavi tisk nas spominja na cikel Zemlja, ki je tu predstavljen in nas nekako še bolj poveže z idejami Toneta Kralja, ki jih je imel ob nastajanju tega obsežnega cikla. Tudi platnice knjige se mi zdijo sila posrečene in kažejo na trdnost, močne korenine, ki sta jih Fran Jaklič in Tone Kralj zagotovo imela v Dobrepolju."
Kakšen je vaš odnos do Jakliča?
I. GRANDOVEC: "Jaklič je v našo dolino prinesel ideje krščansko-social-nega nauka, ki jih je odlično izpeljal v praksi. Prepričan sem, da vsak občan Dobrepoljskc doline pozna Jakličevo delo na gospodarskem, kulturnem, političnem in prosvetnem področju. Kot šolnik sem zelo ponosen na Jakliča tudi na tem segmentu, zato se trudim, da bi s pomočjo pisane besede ljudje spoznavali veličino Jakliča."
Sonja, vi ste napisali spremno besedo h knjigi. Ali lahko poveste še nekaj več o sami vsebini knjige?
S.AHAČEVČIČ:"KnjigaKrajinskepo-vesti vsebuje šest povesti, ki se dogajajo na območju Dobrepoljskc doline in bližnje okolice. Dve povesti sta zgodovinski (Ljudska osveta in Luka Vrbec). Jaklič ju je postavil v obdobje protestantizma in socialnih uporov - v 16. stoletje. Povest Luka Vrbec, ki se neposredno nanaša na čas uvajanja nove vere oz. luteranstva, bi lahko označili kot duhovniško povest oz. povest z duhovnikom kot glavno osebo. Ljudska osveta pa izrecno napoveduje socialne upore.
Povest Lepi Tonček spada med kmečke povesti, njena glavna tema je kmet-sko življenje, okolje in navade. Ostale tri povesti pa spadajo v kratko pripovedno prozo (Vojvoda, Olševski cerkovnik in Kovač Rošel).
Naj vam na kratko predstavim vseh šest vsebin.
Ljudska osveta
Henrik je nekdanji lastnik gradu na Čušpcrku. Nekega dne po nesrečnem naključju sreča vaško lepotico Alenčico z Vidma. Starši se zavedajo, da srečanje z gospodom ne bo prineslo nič dobrega, zato hočejo dekle skriti, a jih Henrik pre-
hiti. Ubije njeno mamo, očeta pa zapre. Ženin Vid skuša dekle rešiti. Pri tem uporu pomaga Ferdinand Strup, ki Vidu pove svojo zgodbo o svoji nesreči. Kmetje zažgejo grad, rešijo očeta in Alenčico. Henrik pa tragično umre.
Luka Vrbec
Povest se dogaja v Dobrepolju, kjer je za župnika Luka Vrbec, ki seje ogrel za luteransko vero. Vendar župniku ni bilo toliko do ideologije, bolj so ga prepričale posvetne stvari. Zanj naj bi se zanimala luteranka Marjeta Vodopivčeva. Župnik Luka Vrbec seje odločil, da bo ravnal po "pravi" luteranski veri, tako ni nič več oznanjeval evangelija in maševal. Versko katoliško delovanje v Dobrepolju je popolnoma zamrlo. Pojavijo se razdori med ljudmi, tudi med zaročenci.
Na koncu je župnik Luka Vrbec uvi-del svojo zmoto in ugotovil, da gaje premagala sama sla, zato seje vrnil skesan domov, se opravičil ljudem in za veliko noč so se pobotali.
Olševski cerkovnik
Po smrti cerkovnika pride pri fari na cerkovniško mesto njegov sin Kili-jan. Ta se sprva sreča z nevoščljivostjo ključarjev, ker ima za tedanje razmere cerkovnik kar nekaj dohodka. Poskus odstranitve uspešno reši s pomočjo dobrega župnika. Povest se zaplete, ko se želi Kilijan poročiti, pa mu to prepreči novi župnik. Ob koncu Kilijan spozna, da je najbolje, da vestno nadaljuje cerkovniško delo.
Kovač Rošel
V tem delu Jaklič opisuje upor Krajin-čanov, ki niso hoteli plačati sejmnine Zdencem. Sejem pri svetem Antonu na Zdenski rebri je imel dolgoletno tradicijo. Na sejmih, ki so bili štirikrat letno, se je zbralo precej ljudi. Vse to se je dogajalo 1848, ko seje po vsem habsburškem cesarstvu pripravljal konec fevdalizma.
Vojvoda
Gregor Sraka je bil vodja romarjev, imenovan Vojvoda, in kot zahteva tak poklic, se je zaobljubil večnemu deviš-tvu. Že precej staremu pa je glavo zmešala mlada Katrica. Ko jo je prišel snubit, ga je zasmehovala in odbila. Od takrat je na romanja hodil sam. Katrca pa je
spoznala, da je iz rok spustila dobrega moža.
Lepi Tonček
Molčinovo Marjetico iz Bistrice je snubil Petačev Luka. Stara devica Mar-janka ji je svetovala, naj se pred poroko pogovori s svetnikom, imenovanim Lepi Tonček. Ko je šla po nasvet ali naj ostane devica ali ne, je videla, da Tonček samo svetohlini. Denar, ki so mu ga dajale pobožne ženske, je porabil za svoje posvetno življenje. Vaški fantje in kaplan so Lepega Tončka pregnali. Marjetica se je poročila z Luko."
Od kod vaše zanimanje in poznavanje Frana Jakliča?
"Fran Jaklič Podgoričan je ime, s katerim se srečujem že zelo dolgo. Tega vsestransko aktivnega človeka, ki je bil t udi izvrsten pisatelj, sem prvič brala že v osnovni šoli. Za Jakličevo delo in življenje sem se začela zanimati, ko sem prebrala nekaj njegovih povesti in ugotovila, da je Jaklič izrazit ljudski pisatelj, ki je zrasel ob naših najboljših pripovednikih Levstikove šole ter v naše slovstvo vpeljal Suho krajino v vsem njenem bitju in žitju. Njegov jezik in ljubezen do preprostih ljudi sta me očarala in premamila, da sem ga še večkrat prebirala, tudi v še ne izdanih knjigah. Spoznala sem, da je Jaklič opravil veliko delo, ki pa ga današnji rod skorajda ne pozna in o katerem v šoli samo mimogrede sliši, koje govor o ljudskih pisateljih.
Svoje poznavanje in poglabljanje sem nadaljevala na fakulteti, kjer sem tudi diplomirala s temo Zgodovinska povest Frana Jakliča Podgoričana. Tako sem hotela Jakliča približati najprej študentom, sedaj pa seznanjam otroke v šoli o našem velikem in vse premalo cenjenem rojaku."
Sogovornikomasezahvaljujemzapred-stavitev knjige, bralce pa obveščam, da bo knjigo možno kupiti v knjigarnah, pri Mohorjevi družbi, nekaj zaloge pa bo tudi na občini. Cena knjige bo predvidoma 4000 SIT.
M. Steklasa
_Intervju: Anka Novak__
"Uživam, če kdo kaj dobrega naredi"
Življenje etnologinje Anke Novak je v zadnjih desetih letih, odkar se je upokojila, še tesneje povezano z Dobrepoljem. Vendar pa njena prisotnost v kraju močno presega nostalgično vračanje h koreninam. Njeno strokovno proučevanje etnološkega gradiva in vrsta izpeljanih projektov zapušča globoko sled na kulturnem in etnološkem področju Dobrepoljske doline. Pri svojih sedemdesetih letih je še sredi ustvarjalnega dela, polna načrtov, svežih idej in želja. Naj bo najin pogovor, ki sva ga imeli ob njenem nedavnem jubileju, prispevek k osvetlitvi in vrednotenju njenega življenjskega dela. Tistega, ki gaje posvetila svojemu Dobrepolju.
Anka Novak z Janezom, enim od njenih nečakov, ki so dali posebno vsebino njenemu življenju.
Fotografija je nastala pred kratkim.
Gospa Anka, etnologija ni le poklic, ki ste si ga izbrali, ampak mnogo več. Imam občutek, da izpolnjuje vse vaše življenje. Ali je bilo tako že od začetka?
Ne povsem. Nameravala sem študirati biologijo. Morda zaradi odlične profesorice. Pa tudi človek in njegova narava je bil vedno v središču mojega zanimanja. Ko pa sem dobila v roke prvo knjigo o etnologiji, me je začelo čedalje bolj zanimati tudi to področje. Knjigo sem dobila pri Martinovi Anici iz Podgorice, kije tedaj veljala za zelo izobraženo žensko. Vsebina knjige, njen avtorje bil Tone Ljubic, meje tako pritegnila, da sem se odločila za študij etnologije. V razgovoru, ki sem ga morala opraviti ob vpisu, meje profesor vprašal, če kaj vem o Dobrepolju. "Toliko, kolikor sem prebrala v Mrkunovih in Ljubičevih knjigah", sem odgovorila. "To mi zadostuje", je dejal. Tako se je začel moj študij etnologije.
V tistem času v Dobrepolju še ni bilo veliko študentov. Kako so vašo odločitev
za študij sprejeli starši?
Oče in mama sta bila preprosta kmečka človeka, vendar naravno inteligentna in sta želela svojim otrokom omogočiti študij. Ko raziskujem svoje korenine, ugotavljam, da sem ljubezen do umetnosti podedovala po svoji mami. Eden najbolj živih spominov na mamo je bil najin obisk Kraljeve razstave. Dobro se še spominjam maminega navdušenja in komentiranja umetnikovih slik. Za branje knjig ni imela časa, le pozimi si je vzela čas za Mohorjeve knjige, s katerimi je dopolnjevala svoje osnovnošolsko znanje. Ko sojo nekoč spoznale nune, pri katerih so v času šolanja stanovale moje sestre, niso mogle verjeti, da ima le osnovno šolo. Rada je recitirala pesmi, ki se jih je naučila v šoli n.pr. Gregorčiča. K Trs^enjakovim knjigam, ki so izhajale pri Mohorjevi družbi, se je vedno znova vračala in jih še meni priporočala. Kadar se je kakšne dni mudila pri meni, je vzela v roke to ali ono knjigo, tudi Jesenina.
Očeta se spominjam, daje prebiral Slovenca. Z velikim zanimanjem je sledil vsem novostim, posebno v gospodarstvu. Bil je med tistimi dobrepoljskimi fanti, ki so obiskovali zimske tečaje na Grmu, kot je vzpodbujal žc Fran Jaklič. Vendar pa je bil oče v nasprotju z mamo velik realist. Ko je med vojno nekaj časa stanoval pri Zužko-vih v Ljubljani, je z zanimanjem prebiral neko zbirko. Kakor hitro pa je zvedel, da gre za izmišljeno pripoved, jo je odložil in je ni hotel več brati.
Ko se danes spominjam svojega očeta, mi večkrat prihajajo na misel nekatere njegove besede. Ko je bil med prvo svetovno vojno vojak in so po bitki okrog njega obležali mrtvi prijatelji, je dejal: "To ne more biti drugače, kot daje moja mati zmolila, da sem ostal živ." Ko pa je po drugi svetovni vojni videl, kaj se dogaja s slovenskim kmetom in zemljo, je dejal: "To, da zemlja ne bi bila nič vredna, ne more dolgo trajat i. Odkar je človek na svetu, gaje zemlja redila." Zelo pa so name vplivale tudi naslednje besede: "Otroci, učite se. Precej sem pridobil, ampak to lahko zgori, lahko vzame vojska... Kar pa znaš, ti živ človek ne more vzeti." Njegove izkušnje so bile prekaljene s trpljenjem, saj je moral že z osemnajstimi leti v vojsko.
Dobrepolje je bilo v času vaše mladosti še prava zakladnica ljudskega izročila. Ali ste svoje etnološke raziskave osredotočili na domače okolje in njegove identitete?
Kot študentka sem najprej sodelovala /, muzeji na Gorenjskem in Goriškem. Za diplomsko nalogo sem si izbrala temo "Materialna kultura v Poljanski dolini". Ko sem se zaposlila, se je moja raziskovalna dejavnost nadaljevala v okviru Gorenjskega muzeja, kar je spremljalo publicistično delo in objave v strokovnih glasilih in periodičnih zbornikih. Prepričana sem bila, da sta Dobrepolje že v celoti raziskala Anton Mrkun in Tone Ljubic. Šele kasneje, ko sem spoznavala druge svetove, se mi je način življenja v moji dolini predstavljal kot objekt nove vrste zanimanja.
Torej ste Mrkunovo in Ljubičevo delo že takrat visoko cenili?
Nedvomno. Zasluga župnika Antona Mrkuna je bila, da se je začelo Dobrepolje med prvimi kraji v Sloveniji etnološko sistematično raziskovati. Mrkun jeza svoje delo pridobil sposobnega in vsestransko nadarjenega učitelja Toneta Ljubica. Zbrala sta ogromno gradiva, mnogo se ga je, žal, uničilo on požaru. Kljub temu so izšli štirje Mrkunovi zvezki z naslovom "Etnografija velikolaškega okraja", ki jo je
bil zasnoval Mrkun v Dobrepolju in je v prvih dveh knjižicah sam temeljito obdelal kmetijstvo, obrt in trgovino. Leta 1944 sta izšli še Ljubičevi knjigi "Ljudska umetnost v Dobrepoljah" in "Ljudske pripovedke iz Dobrepolj". To je pomenilo neprecenljivo bogastvo etnološkega gradiva. Za Mrkima in Ljubica lahko rečemo, da sta bila ne le osveščena, bila sta tudi izjemni osebnosti Z veliko volje in znanja. Čeprav sta bila raz-ličnih svetovnonazorskih usmeritev, jih je združevala volja dodela in ljubezen do ljudskega in kulturnega izročila. Mrkun je bil že pred vojno član Etnološkega društva in je pisal članke v tedanje strokovno glasilo Etnolog, ki je izhajalo pri Slovenskem etnografskem muzeju. Tudi Tone Ljubic je objavljal v tedanjem šolskem glasilu Naš rod. Bil je prvi, ki je pisal o dobrepoljskih mačkarah. V 50-ih letih je Ljubic pridobil Narodopisni inštitut, da je nadaljeval z raziskovanjem starih običajev in ljudske duhovne kulture. V Dobrepolje so neprenehoma prihajali izvrstni raziskovalci ljudskih običajev, kot so dr. Niko Kuret, pa raziskovalci ljudske glasbe z dr Valen-som Voduškom in dr. Zmago Kumer na čelu pa dr. Milko Matičetov, ki ga je zanimala ljudska besedna tvornost in pripovedništvo Sledili so jim tudi mlajši, npr. Lenka Ložar - Podlogar, Julijan Strajner pa M irko Ramovš, ki je otel pozabi dobre-poljske plese.
Kakšen je njihov prispevek k ohranitvi ljudskega izročila?
1 /redno pomemben je. Po strokovni plati so zbrali bogastvo izročila o naši družbeni in duhovni kulturi, hkrati pa so s svojim zanimanjem in sklenjenimi osebnimi stiki z Zagoričani npr, kjer so največ raziskovali, utrjevali pri naših ljudeh zavest o dragocenosti domačega izročila - tudi v času, ko so ga drugod izpodrivali novi glasbeni okusi in nova merila. Za zvestobo v ohranjanju domačega glasbenega izročila so si zagoriški fantje zasluženo pridobili visoko evropsko nagrado. Ančka Lazarje-va, ki jih nerazdružno spremlja, je skoraj nenadomestljiva in izvirna poznavalka in neposredna posredovalka naše narečne besedne tvornosti - našega domačega pripovedništva in pesništva. Dokler jo mor/mo/« poslušati, nam je ljubša njena živa beseda. Upamo pa, da bo le izšla njena dobrepolj-ska besedna umetnost tudi v knjižni obliki - kot je načrtovano v zbirki Glasovi. Zagoričani so s svojimi nastopi v Sloveniji in na tujem vselej s posebnim žarom zaznamovali ime naše doline. Hvaležna sem Mirku Ramovšu, daje otel pozabi stare do-brepoljske plese. Krstno predstavitev teh plesov je pred leti izvedla folklorna skupi-
na Sava iz Kranja. Ganila me je njihova predstavitev, ki je bila v koreografiji Mirka Ramovša. S tedanjim ravnateljem videm-ske šole Edijem Zgoncem sem'se dogovorila, da smo skupino povabili v Dobrepolje. Do gostovanja je res prišlo, vendar je bila dvorana na pol prazna. Pomembno pa je bilo to, da so plesalci začutili, da nastopajo v avtentičnem okolju in pred avtentično publiko. Po nastopu se je vodja folklorne skupine sam ponudil, da bi v Dobrepolju pomagal ustanoviti folklorno skupino. Žal iz tega ni bilo nič. V tistih letih je v naši dolini raziskovala etnologinja dr. Marija Makarovič in prispevala tako svoj delež h kostumom plesalcev.
Folklorne skupine res nimamo, so se pa uresničile nekatere druge vaše ideje.
V 60-ih letih sem v Dobrepolju zbirala gradivo za Etnološki atlas Jugoslavije. Center te mednarodne akcije je bil v Zagrebu. V 70-ih letih, ko se je tudi pri nas že zelo spreminjala podoba naših vasi, sem začutila potrebo, da vsaj zrišemo in dokumentiramo nekaj značilnosti naših domov in jih na ta način rešimo pozabe. Prispevek je izšel v Grosupeljskem zborniku. V istem zborniku sem objavila tudi "Vzajemna pomoč na vasi", ki sem jo obdelala na primeru Zdenske vasi. Mimogrede naj povem, da se v zvezi z mojimi objavami v zborniku spomnim neke pripombe, češ da sem dokumentirala le hiše "ta belih". Težko je komentirati kaj takega.
To pomeni, da vam takratna politična
Fotografija iz študentskih let. Nastala je leta 1956 v Smihelu nad Mozirjem, ko je skupaj s kolegicami sodelovala s celjskim muzejem. Anka Novak je na skrajni desni.
oblast ni bila preveč naklonjena.
Ne, pri svojem delu res nisem imela njihove podpore, čeprav sem bila, in sem, že po svoji naravi popolnoma apolitičen človek. Kljub temu sem imela vedno občutek, da sem bila s svojimi raziskavami v Dobrepolju vedno nezaželena. Ko sem na prošnjo neke učiteljice prišla na videmsko šolo predstavit Frana Jakliča in prinesla s seboj Mrkunovo in Ljubičevo gradivo, je takratni ravnatelj Edo Zgonc izrazil željo, da bi to dragoceno gradivo imela tudi šola. Z veseljem sem dala fotokopirati in vezati v rdeče platnice vse štiri Mrkunove zvezke. En izvod sem dala delati tudi zase, vendar je vse skupaj izginilo iz šole in celo iz mojega stanovanja.
Kaj pa vrnitev napisa na Jakličev dom in okrogla miza o Jakliču. Ste kot poznavalka tudi vi sodelovali na njej?
Kljub povabilu nisem sodelovala na odru, ker se mi je zdelo, da še premalo vem o Jakliču. Sem pa razpravo z zanimanjem spremljala iz dvorane in se oglašala iz. publike. Spomnim se, da sem citirala nekega raziskovalca, ki je izjavil: "Vsakogar, ki ni barbar, bo zanimalo, kako so živeli njegovi predniki. Berimo Jakliča! To je naša zgodovina."
Vrnitev napisa na Jakličev dom, ki gaje odstranila prejšnja oblast, in okrogla miza o Jakliču je bila napoved nekakšne otoplitve in sprememb tudi v Dobrepoljski dolini. Pravi razcvet tudi na kulturnem področju so prinesla devetdeseta leta. Leta 1994 je bila otvoritev ciklusa grafik Toneta Kralja v osnovni šoli, leta 1995 je bil v Jakličevem domu simpozij, leta 1996 pa je izšel znameniti zbornik. Pri vseh teh velikih dogodkih ste bili med organizatorji in med aktivnimi udeleženci. Ali lahko kaj več poveste o tem?
Ja, bila je odjuga. Jakličev vnuk Tadej Sluga, ing. agr. je v preddverju Jakličevega doma ob tisti otoplitvi tudi prvič javno pokazal podobo Frana Jakliča, njegovega doma v Podgorici in vse Jakličeve knjižne izdaje To je bilo na ogled le v tistih urah, ko so še mladi Dobrepoljci v dvorani zavzemali za oživitev napisa Jakličev dom. Nekako v tem času so v okviru etnološke strokovne srenje napovedovali posvetovanje na temo Etnologija in domoznannstvo. Zavzeto sem se lotila študija Jakličevega dela, literature in arhivskega gradiva. V zborniku Etnologija in domoznanstvo sem objavila prispevek Fran Jaklič in Dobrepolje. Že takrat z namenom, da predstavimo na domačih tleh pisatelja in naš kraj v obliki trajne razstave, ki naj ozavešča našega človeka o pomenu Franajakliča za naš gos-
podarski, družbeni in kulturni razvoj ter o pomenu njegove pisateljske ustvarjalnosti. Razstavo smo ob zavzetem sodelovanju tedanjega KUD postavili na božični večer leta 1994. V novi postavitvi - z razširjeno vsebino smo jo v organizaciji občine Do-brepolje prenesle v izpraznjene prostore knjižnice.
Pomemben dogodek se je za Dobrepo-lje zgodil poleti, junija meseca leta 1994. Takrat seje za vselej vrnil med nas naš veliki umetnik Tone Kralj. V šoli na Vidmu smo odprli njegovo zbirko lesorezov iz cikla Zemlja. Vesela sem, da seje naše Kulturno društvo in vodstvo šole tako zavzeto lotilo priprav in organizacije pri uresničevanju projekta. Igor Ahačevčič, Franci Zr-nec, Jože Samec, teh se najbolj spominjam v tej zvezi. Tatjana in Mara Kralj sta prišli postavljat razstavo. Okvire za slike so po Tatjanini zamisli izdelovali v naši Stolarni. Bila je navdušena. "Ti pa znajo", se spominjam njenega zadovoljstva nad izdelkom. Zvečer, ko smo bili vsi zbrani in uživali ob razvrščanjem in nameščanju slik, je bilo nekaj posebnega v zraku. Vsi smo čutili, da smo priče uresničevanju nekih dolgih skupnih sanj.
Vesela sem tudi, da sem bila med organizatorji in sodelavci strokovnega posvetovanja Naši kraji in ljudje in potem dobre-poljsko-struškega zbornika. To je bil nov pomemben dogodek za naš kraj, naše ljudi pa tudi za sodelujoče. Pred nami je bila ponovna ustanovitev občine Dobrepolje. O našem kraju pa je bilo tako malo slišati v širši javnosti. Treba se je bilo predstaviti in še bolj potrebno ozavestiti našega človeka in nas same: kdo smo, kje smo in kakšna je naša podoba. Za slovenski kulturni praznik leta 1995 sem bila povabljena na pogostitev v Kompolje. S sabo sem imela Bohinjski zbornik in se v pogovoru z županom in nekaterimi iz Kulturnega društva pogovarjala, da bi bilo nekaj takega dobro narediti tudi v Dobrepolju. Spomnim se Igorjevih (Ahačevčičevih op. ured.) besed: "Samo naš bo bolj tanek." "Ali pa še debelejši", je dodal Anton Jakopič - župan. Bili smo za - očitno! Že kmalu sem se začela nagovarjati svoje kolege in znance za sodelovanje na strokovnem posvetovanju in pri zborniku in sporočila novo pečenemu županu in njegovim svetnikom, da so ljudje pripravljeni zastonj predavati našim ljudem o tem, kar vedo o naših krajih in naši zgodovini in objaviti svoje raziskave v zborniku za sprejemljivo plačilo. Organizacijo posvetovanja sta prevzela občina in naša šola z Ivanom Grandovcem na čelu. Z dobro voljo so se predavatelji v hudem snežnem metežu pripeljali s šolskim kom-
bijem na Videm - kot da bi prišli na udarniško delo. Presenečeni so bili nad dobro odzivnostjo in navzočnostjo Dobrepoljcev, še bolj pa se jim je vtisnil lep kulturni program, ki je spremljal prireditev. Simpozij je bil na visoki stopnji, sodelovali so vrhunski strokovnjaki, vsekakor je bil to izjemen kulturni dogodek. Koje izšel zbornik, sem dejala nekemu sogovorniku: "Počutim se kot na novoletnem koncertu." Zmeraj je treba preskakovati ovire. Kar je dobrega, ostane, kar je gnoj, segnije. Tako je bilo v vseh sistemih.
Kaj je po vašem poleg pridnosti in tr-pežnosti še značilno za Dobrepoljce?
To, da so vztrajni, trmasti, včasih tudi nekoliko grobi in represivni. Mislim, da je dobrepoljskega človeka skozi zgodovino oblikoval trd boj za preživetje na kraški
Razgovor s pripovedovalcem z okolice Bleda, koje bila na študentski praksi.
zemlji. Nekaj podobnega je v nas kot v Bohinjcih, ki so morali se s težavo preživeti sredi trde narave. Seveda je v naših ljudeh zelo izrazita želja po vrednotah duhovne narave, potreba po kulturni ustvarjalnosti. Že v leksikonu Dravske banovine je zapisal Mrkun, da žive tu za kulturo vneti ljudje.
Res je, da ljudi močno oblikuje narava in okolje, v katerem živijo. In vendar se mi zdi, da te krajevne posebnosti, odkar ljudje niso več vezani le na svoje okolje, niso več tako opazne. To se vidi tudi na zunaj, na naših vaseh, hišah. Podoba naših vasi se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenila. Kakšen je vaš odnos do tega?
Mislim, da je ta problem vedno bolj v ospredju tudi širšega zanimanja, mislim predvsem z vidika etnološke kulturne dediščine. Zlasti od sredine 60-ih let naprej smo bili priča prelomnim stvarem v družbi - naše vasi so se začele naglo spreminjati. Poleg tega so bile te spremembe precej
stihijske in družba je to v precejšnji meri spodbujala. Po drugi svetovni vojni so se vsepovsod zelo hitro vključevali v industrijo revnejši vaški sloji. Beseda kmetje dobivala manjvrednosti prizvok, vsi so hoteli biti v službi in se zgledovati po delavcih. Kakor hitro seje nekdo materialno opomogel, si je začel prizadevati, da bi zabrisal tudi zunanje znake svoje obrobnosti. Tako so začeli modernizirati svoje domove in graditi vedno večje hiše. Nadstropne hiše z balkoni so postajali ideal in hkrati bolezen našega časa. Prej je bilo v manjših hišah prostora za vse - za veliko družino, za sosede, sorodnike, ki so se zbirali. Danes je vvelikih hišah manj življenja, velikih družin ni, otroci odhajajo. Prej seje gradilo po izoblikovanem okusu okolja, potem pa je postala identiteta okolja izničena, gradilo se je nenačrtovano. Družba in država sta vse skupaj spustili iz rok. 20. stoletje je bilo stoletje velikih prelomov in preobratov, politični sistem je pustil svoj pečat tudi na izgledu slovenskega podeželja. Dolgo je trajalo, da smo se zavedli, da postaja Slovenija v stavbarskem pogledu uniformirana in izgublja svojo poprejšnjo pokrajinsko in krajevno raznolikost in barvitost.
Kakšen pečat je pustil ta čas v Dobre-poljski dolini?
Nekaj pristnega in prvotnega je še ostalo v posameznih vaseh. Videm je deloma še obdržal ta izgled pa tudi Zdenska vas s skupino hiš. Ta vas je bila v celoti še v starem sistemu v državnem zboru potrjena kot spomenik prve kategorije republiškega pomena. Zdaj je izgubila ta status. Vas ob vpadnici v našo dolino kliče po večji skrbnosti v ohranjanju njene notranje in zunanje podobe. Za razumevanjem in dobro voljo se vselej da nekaj rešiti. Ohranitev vaškega jedra s kapelico, vaško lipo in prostor, kjer je bila nekdaj luža pa izbrane hiše, domovi, skupine kozolcev kličejo, da ostanejo vsaj spoštovanja vredni oblikovni poudarki tudi v sodobni podobi vasi. Pe-plev dom s kapelico je izstopajoč žlahten poudarek v oblikovanju notranjosti vasi ob pogledu z južne vpadnice v naselje. Pe-pleva hiša je s svojimi ljudsko občutenimi strukturami na pročelju, značilnim klesanim portalom in rezljanimi vrati dobila častno mesto v Ljubičevi Ljudski umetnosti v Dobrepoljah. Zanimiv je kot celota tudi Mrtinkov dom z gospodarskim poslopjem vred. Še s tako organske domačijske enote, npr. Gregčev dom pa Rekarjev dom, primer kajžarskega bivališča z edino ohranjeno vežo - kuhinjo (en prostor) in ognjiščem. Zdenska vas, sv. Anton, zden-ske gostilne, sejmi živijo v delih Frana Jakliča. Sejme smo - hvalevredno - začeli
na nek način oživljati, drevored lip - zanj skrbi predvsem dobri Bog, namesto luže bi mogli postaviti primeren vodomet ali vodnjak s klesanim oklepom in lesenim masivnim vedrom na vzvod (nekaj jih je ohranjenih na slikah), okrog lipe, ki jo tudi omenja Jaklič, bi napravili oklep iz protja, ga napolnili z zemljo in tako napravili posebne vrste klop, o kakršni je pripovedoval stari Krže z Vidma.
Mlajši verjetno ne vedo več, kaj je značilno za tipično dobrepoljsko hišo.
To je pritlična hiša, s tipično in večnamensko uporabo prostorov, obrnjena navadno s čelno stranjona vaško pot. Veža in kuhinja sta bili en sam prostor z ognjiščem in velikimi ter malimi vrati. V 19. stoletju se je veža ločila od kuhinje, ki je postala poseben ognjiščni prostor. Iz veže, kasneje iz kuhinje, se je odpiral prehod v kevder. Maloštevilne hiše so imele v nadstropju cimer. Štibelc so si navadno zgovorili za svoj "kot" stari, a so ga uporabljali le, če je prišlo do nesoglasij v družini; povečini so le ta prostor uživali mladi za zakonsko spalnico. Maloštevilne hiše so imele v nadstropju cimer.
Osveščanje na tem področju se v zadnjih letih vendarle povečuje. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Kot sem seznanjena, je tudi v EU načrtovano prizadevanje za ohranjanje ne samo pokrajinskih, ampak tudi lokalnih identitet. Zato se mi zdi pomembno, da dokažemo, da se teh domačih identitet v polni meri zavedamo vsaj zdaj, ko nam uhajajo nezadržno iz rok in izpred oči.
Kaj lahko naredimo na lokalnem nivoju?
Dokazati moramo, da se tudi v našem kraju zavedamo, da moramo ohraniti do-kze o načinu življenja naših prednikov. Dokaz tega načina življenja je kmečki dom. To je bila posoda družinskega in družabnega življenja, običajev, dejavnosti, ki so se odvijale v kmečkem domu - koline, lickanje, likofi itd. Tu so se ljudje rojevali, se veselili ob svatovskih priložnostih, se zbirali k molitvam in odhajali za vedno. Seveda je hiša le del kmečkega doma. Idealno je, da se ohrani cel sklop z gospodarskim poslopjem, ki kaže, kako se je življenje odvijalo. Težiti bi bilo treba, da vsaj eno domačijo v celoti ohranili. Ne smemo pa pozabiti tudi na naše kozolce, ki so prave likovne umetnine. Vsaj en tipičen kozolec bi morali ohraniti na licu mesta, če se že ne da cele skupine kozolcev, kakršna je na SV delu Zdenske vasi. Arhitektka na naši občini Mojca Lovšin je opravila pommeb-no delo z dokumentiranjem naše stavbne
dediščine pa z načrtovanjem načina širitve in novega oblikovanja naših vasi. Rabila bi morda več razumevanja in opore pri uresničevanju načrtov.
Dragocen prispevek k ohranjanju tovrstne dediščine, ki je povsem vaše delo, je razstava "Dobrepoljska hiša", ki bo stalno razstavljena v novih prostorih Jakličevega doma.
Razstava je bila odprta hkrati z Jakličevo razstavo leta 1999. Mislim pa, da bi morala ob Jakliču dobiti podobno stalno obeležje tudi brata Kralj. Za projekt bi morali zaprositi poznavalca obeh umetnikov Igorja Kranjca. Želim si, da bi v prostorih Jakličevega doma dobila svoje mesto stalna razstava grafik Toneta Kralja. Upam pa, da pride v Dobrepolje tudi dragocena privatna zbirka Franceta Kralja, ki je v lasti profesorja Milana Šuštarja. Zdaj, ko se gradi Jakličev dom, imamo edinstveno priložnost, da v Dobrepolju zaživijo dela vseh treh umetnikov pod eno streho.
Vaša želja je torej, da bi bili v za to namenjenem prostoru Jakličevega doma predstavljeni etnološka zbirka, spominska soba Frana Jakliča in zbirka umetniških del Toneta in Franceta Kralja.
V tem prostoru bi bilo potrebno dati večji poudarek naši ljudski umetnosti. Moja želja je, da bi oživili Jakličevo literaturo etnološko dokumentirano na muzeološ-ki način. V sklopu predstavitve ljudske umetnosti bi bilo zanimivo predstaviti izbrane stvari, ki so ohranjene v naših stavbah, hišah, podih in kozolcih. Leseni kipci, trončki, rezljani jermički, žličniki so dragoceni dokazi in izdelki naših rezbarjev. Z razstavljenimi predmeti bi potrdili, da sta Kralja zrasla v okolju, kjer je bila oblikovalska umetnost zakoreninjena in široko priljubljena. Tako bi se celotni razstavni prostor dopolnjeval v celoto. Upam in želim si, da bi prišlo tudi do te uresničitve. Moj osebni prispevek k tej zbirki bodo tri ljudske plastike, za letošnji občinski praznik pa sem občini že podarila zbirko grafik akademske slikarke Alenke Kham.
Za tako obsežno delo bi bilo potrebna širša akcija. Ali mislite, daje med ljudmi dovolj posluha za ta projekt?
Dragoceno je prizadevanje Podgorcev. Pohvalila bi Toneta Novaka, ki je zbral veliko informacij pa tudi predmetov. Podgorci so dokazali, da so dobri organizatorji in da imajo izkušnje. Na najboljši poti je tudi Turistično društvo Dobrepolje. Tudi šola ima pri tem veliko vlogo, saj ima veliko priložnost vzgojiti mladino v tem smislu. Šola je še vedno oblikovalka naše kulture. Ne
smemo pa pozabiti tudi velike in pozitivne vloge Cerkve. Sicer pa - če gre za pravo stvar, je treba združiti poglede in priznati tudi drugim dobra dela. Zase moram reči, da uživam, če kdo kaj dobrega naredi.
Poznavanje umetnosti, njena strokovnost, razgledanost in pronicljivost v pripovedi o dobrepoljskipreteklosti in sedanjosti, njen neverjeten posluh za poznavanje človeške narave, pogojene z načinom preživetja v vsakokratnem zgodovinskem okolju, so vedno znova odpirale nove teme. Upam, da bo priložnost za predstavitev tudi teh. Tokratni pogovor z etnologinjo Anko Novak pa naj sklenem z najboljšimi željami za njen rojstni dan.
M. Steklasa
m   m vokalna skupina t
/VlavricK
Vokalna skupina Mavrica bo v času pred in med božičem
nastopila z Vokalnim kvartetom Stična
na treh
BOŽIČNO NOVOLETNIH KONCERTIH
v podgorski cerkvi sv. Miklavža v Dobrepolju
v soboto, dne 21.12.2002, ob 19.00 uri
v cerkvi sv. Pavla v Šentpavlu na Dolenjskem
(Šentvidu pri Stični) v soboto, dne 28.12.2002 ob 18.00 uri
v cerkvi sv. Miklavža na Gradišču nad Stično
v nedeljo, dne 29.12.2002, ob 17.00 uri.
Prisrčno vabljeni! Vokalna skupina Mavrica
Urejena domačija 2002
Videm, Jakličev dom, 30.11.2002 - Turistično društvo Dobrepolje si z akcijami Urejena domačija že vrsto let trudi in spodbuja občane k urejenosti svojega bivalnega okolja, hkrati pa je akcija usmerjena v urejenost celotne občine.
Letos je komisija ocenjevala vrtove in okolico hiš, najbolje obnovljeno staro hišo in najbolj urejeno vas. V ožji izbor je prišlo 25 vrtov oziroma okolic hiš. Prvo mesto v tej kategoriji je pripadlo lastniku Srečku Ferkulju iz Strug. Priznanje za najlepše obnovljeno staro hišo je dobil Maks Vidmar iz Rapljevega, za najbolj urejeno vas pa je bila letos proglašena Podpeč.
Zaključna prireditevs podelitvijo priznanj je bila sestavljena iz treh delov. V prvem delu so bile podeljene nagrade TD Dobrepolje v omenjenih treh kategorijah. V uvodu je spregovoril predsednik Turističnega društva Stane Škulj, nato pa je povezovalka tega dela prireditve Vesna Hro-vat prebrala sporočilo odsotnega predsednika komisije Igorja Ahačevčiča, v katerem je ugotavljal, da akcija Urejena domačija pušča sled in da je urejenih hiš toliko, da se je težko odločiti, komu dati priznanje za trud, ki ga vlaga v delo. Obiskovalci so bili seznanjeni, na kakšen način je ocenjevanje potekalo. Komisija je namreč ocenjevala vse dele okolice hiše: urejenost dostopa k hiši, vzdrževanje dvorišča, urejenost balkona, fasado hiše, ohranjanje arhitekturne in kulturne dediščine, okolico hiše in vrt. Pri ocenjevanju je bil upoštevan gradbeni material - višjo oceno so npr. prinašali naravni materiali. Pri okrasnih rastlinah so zopet dobivale višje ocene rastline, ki
sodijo v naše okolje itd.
Da je komisija opravila dobro in na osnovi strokovnih kriterijev je pričala tudi temeljita obrazložitev vseh treh priznanj za prvo mesto, ki jih objavljamo v nadaljevanju.
Drugi del prireditve je bil v medobčinskem merilu, vodil pa jo je predsednik medobčinske komisije Pavel Groznik. Komisija, ki sta jo sestavljali še Marjana Peter-lin in Zalka Jeršin, je ocenjevala naravno in kulturno dediščino v občinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. O poteku akcije vas seznanjamo v članku Drugo turistično medobčinsko ocenjevanje. Obrazložitve priznanj in opisom naravne dediščine vseh treh občin, avtorja Staneta Peterli-na, so bili v obeh delih opremljeni z diapozitivi in računalniškimi projekcijami.
Tretji del je sestavljal koncert ansambla Big Band pod vodstvom Braca Doblekarja. Ljubiteljem glasbe in vsem obiskovalcem je nudil obilo glasbenega užitka. Med premori je povezovalka tega dela Pavlina Novak posredovala nekaj najzanimivejših podatkov o tej glasbeni skupini in njenih dosedanjih uspehih. Enega vrhuncev jim je zagotovo pomenil ta večer. Izjemno navdušenje je veljalo tudi pevki Tini Gačnik, ki je zapela ob njihovi spremljavi. Braco Doblekar pa je na isti prireditvi dirigiral še eni glasbeni skupini - Dobrepolj-skemu orkestru mladih, imeno-
vanem tudi DOM, ki je nastopil na začetku prireditve. Čeprav je bila skupina ustanovljena šele v letošnjem letu, se že lahko pohvali z uspehi, odličnimi izvajalci in dobro izvedbo.
V preddverju dvorane so si številni obiskovalci lahko ogledali še razstavo najbolj urejenih hiš z okolico, ki so prišle v ožji izbor, in prikaz strehe iz ržene slame.
In na koncu je potrebno dodati še nekaj. Upravičeno lahko trdimo, daje bila zaključna prireditev TD Dobrepolje Urejena domačija ne le dobro organizirana, ampak ena kvalitetnejših prireditev, ki smo jih v zadnjih letih videli v Jakličevem domu.
M. Steklasa
Priznanje za najbolj urejeno vas je prevzel predsednik vaškega odbora Milan Ahačevčič
mak
?2 2 2.B f-
J
Priznanje za najbolj urejeno vas je dobila Podpeč. Obrazložitev komisije:
Vas Podpeč je po svoji naravni legi prav zanimiva, saj je kot v dlan zajeta ob pečino, kiji daje nekakšno zavetje, po drugi strani pa ji je ta pečina in podpeška jama v najnižjem delu vasi tudi svojevrstno prekletstvo. Mnogokrat se je kdo obregnil, kako je ta vas neurejena in razkopana. Seveda ni vedel, da je znala deroča voda tudi dvakrat na leto vas povsem razdejati in da so morali vaščani neprimerno več delati, kot po drugih vaseh, da so npr. ohranjali vaške poti. V zadnjih letih pa je s pomočjo sodobne tehnike tudi ta problem odpravljen z dobro izdelavo poti skozi vas, ki naj bi zdržala tudi močnejši izliv vode iz jame. Poleg tega so v lanskem letu obnovili kapelico, ki nas pozdravi ob prihodu v vas. Uredili so prostor za zabojnike za smeti in vaško središče ob koritu, kije nekdaj služilo za napajanje živine in pranje perila. Kot krona vsega v vasi narejenega pa je obnovljena cerkev sv. Martina nad vasjo. Seveda v vasi še kaj manjka, toda pomembno je, da obstaja volja za nadaljnje delo, ki ljudi združuje in zbližuje. Morda bi veljalo v prihodnje urediti znamenito jamo in njeno okolico, prav tako pa izkoristiti tudi cerkev in njeno čudovito okolico, kije po ureditvi dobila obliko antičnega gledališča. Morda se bo ob tem komu porodila ideja. Predsedniku pa želimo, da bi vas še naprej uspešno vodil.
Priznanje za najlepše urejeno staro hišo je dobil lastnik Maks Vidmar z Rapljevega. Obrazložitev:
Komisija se je odločila, da podeli najvišjo nagrado tej domačiji zato, ker so lastniki pri obnovi hiše upoštevali prav to, kar večina nekako spregleda. Pri obnovi zunanjega izgleda hiše niso spreminjali arhitekture. Okenski okvirji in vrata so ostali takšne izdelave in oblike, kot so bili nekdaj, pri tem pa so ohranili vso potrebno uporabnost. Uporabljeni materiali so takšni, da ne vzbujajo pozornosti okolja in iz njega ne izstopajo. Fasada hiše je narejena tako skrbno, da na prvi pogled izgleda, kot bi bila narejena v času nastanka hiše (pred več kot sto leti) in je povsem skladna s prej opisanimi elementi. Enak pristop ohranjata zakonca Vidmar tudi pri urejanju okolice hiše, kjer poudarjata naravno vzgojo zelenjave, kozolec in gospodarsko poslopje pa tudi urejata tako, da bo v prihodnosti, če bo vse po sreči, iz tega nastal pravi mali muzej - vendar čisto v uporabi.
Priznanje za najlepše urejeno okolico hiše je dobila družina Ferkulj. Obrazložitev:
Tudi pri tej hiši, kot prvo, lahko ugotovimo, da gre za uporabo povsem naravnih materialov. Nekoliko morda moti asfaltirano dvorišče, kar pa povsem odtehtajo druge stvari. Ker je hiša v bregu, jo na sprednji strani ograjuje nevpadljiva škarpa iz okoliškega kamna, zasaditev na sprednji strani pa je narejena iz rastlin, ki sodijo v naše podnebne razmere. Vse skupaj je lepo vzdrževano in urejeno, vključno z živo mejo.
Na zadnji strani hiše je terasa kot podaljšek dnevne sobe. Terasa je pokrita in omejena z zasaditvijo iz iglavcev in listavcev. Na eni strani se konča s priročnim kaminom, izdelanim iz okoliškega kamna, na drugi strani pa teraso zaključuje štirna. Ob njej je manjši ribnik, v katerem človeka sprošča pogled na igrivo plavajoče ribe. Poseben vtis pa naredi barvna usklajenost materialov in zasaditve, kar je seveda odraz slikarske nadarjenosti g. Srečka. Vrt se konča z zelenjavnim in sadnim vrtom, kar na najprimernejši način zaokroža svet Ferkuljevih.
LASTNIKI NAJLEPŠE UREJENIH VRTOV IN OKOLICE HIŠ, KI SO PRIŠLI V OŽJI IZBOR
Bukovec Bojan, Ponikve 75c Juvanc Franc, Ponikve 72 Božič Emiljan, Podtabor 16a Ferkulj Srečko, Pri Cerkvi Vidmar Maks, Rapljevo 14 Ferkulj Kristina, Podtabor 23 Kline Janez, Kompolje 71 Adamič Bojan, Kompolje 123 Babic Albin, Podgora 14 Zevnik Jože, Bruhanja vas 23 Ahčin Matjaž, Ponikve 51a Tiselj Ivi, Zdenska vas 33 Pugelj Aleš, Videm 41a Vidmar Ivan, Videm 32a
Ahačevčič Jelka, Podpeč n.h. Prijatelj Vinko, Podpeč 2 Novak Angela, Videm 32c Hočevar Andreja, Predstruge
n.h.
Perhaj Ida, Hočevje 15 Strnad Jože, Cesta 32 Hočevar Mateja, Podgorica 20 Perko Jože, Zagorica 2 Težak Meta, Mala vas 5 Tkalčič Jože, Predstruge 66 Nose Janez, Predstruge 65 Pajk Brane, Zdenska vas 11
Moje razmišljanje o podelitvi priznanja vasi Podpeč
Ob podelitvi vsakega priznanja, ki ga prejmeš, si mimogrede zastaviš vprašanje, ali si to priznanje zaslužiš. Kot predstavnik vaške skupnosti pa še toliko bolj razmišljaš, če je vas res najlepše urejena, da si zasluži to priznanje. Vem, da je veliko vasi, ki so morda res lepše, toda za tako majhno vas in sorazmerno malo ljudi smo zelo veliko naredili.
Rad bi predstavil celotno vas in.se povrnil v preteklost.
2e pred vojno si je vas napeljala vaški vodovod iz Podpeš-ke jame in je bila daleč naokoli edina vas, ki je imela pitno vodo po hišah in v vaških koritih, kamor so ljudje vodili napajat živino. Kmalu po vojni je vas kupila mlatilnico, ki je postala znana daleč po okoliških vaseh. V času mlačve so vaščani mlatili z njo dan in noč. Bila je ena najbolje vzdrževanih mla-tilnic v fari, čeprav jih je bilo še nekaj. Ljudje so vozili mlatit iz okoliških vasi, Strug, Zvirč in celo Hinj. Z denarjem od mlačve so vaščani nekaj zaslužili, z ostalim denarjem pa so kupili vsako leto kakšen nov stroj za kmetijstvo, ki so ga uporabljali vsi vaščani. Vsako leto je bil za predsednika izvoljen drug vaščan. Ob predaji knjig se je tudi sklenilo, kaj se kupi z zasluženim denarjem. Še sedaj se spomnim, da so se nato zbrali vsi vaščani v prijetnem vzdušju in so ob kozarčku in pecivu tudi malo zaplesali. Tudi iz tega je razvidno, kako napredni so bili že naši očetje, da so lažje preživeli, ker tedaj še ni bilo služb.
Potem pa je zagnanost malo popustila, ker so prišle razne prisilne združitve zemlje, ki so jo potrebovali ob ustanovitvi hlevov na Vidmu. Solidarnost in druženje pa je še najbolj razbila komasacija v vasi.
Toda čas gre naprej in še vedno smo pripravljeni poprijeti za marsikatero delo v korist vasi. Zadnja leta se je kar veliko delalo. Če naštejem samo nekaj del, ki smo jih naredili s prostovoljnim delom.
Napeljali smo telefon; za tako majhno vas je to kar veliko delo, saj smo izkopali vse jame za drogove. Ko je prišla v vas voda, je bilo treba kupiti cevi za po vasi in narediti izkop. Voda, ki občasno poplavi, je po vasi naredila veliko škode. Vse to je bilo treba popraviti in tudi na novo tlakovati pot dojame. Uredili smo tudi okolico pri koritu, katero morajo naše gospodinje vzdrževati in vsako leto poskrbijo, da je vse v cvetju. Na novo smo postavili tudi kapelico. Stara je bila ob poplavah v vodi in je propadala. Obnovili smo tudi dva križa, eden stoji ob prihodu v vas, drugi pa je ob cesti, ki gre na Kamen vrh. Postavili smo tudi zidan prostor, kjer imamo kontejnerje za smeti.
Kot glavni zalogaj in tudi ogromen strošek pa je bila obnova naše cerkve sv. Martina. Ze pred časom smo prekrili zvonik z bakreno pločevino. Sedaj pa smo obnovili še celotno cerkev. Treba je bilo zamenjati celotni grušt, kritina je bakrena. Oklesali smo celotno cerkev z zvonikom, dali novo fasado in vse prepleskali. Prav tako smo uredili okolico s stopniščem, zamenjali vsa vrata in zaščitili vse tri oltarje proti propadanju.
Ob vsem tem pa se porajajo nove zamisli, kaj vse bi se še dalo narediti. Zavedam se, da bi morali urediti Podpeško jamo, da bi bila bolj zanimiva za obiskovalce. Na sredini vasi imamo porušeno hišo in se nikakor ne moremo dogovoriti z lastniki za odkup ali ureditev. Tudi še nekaj manjših del je po vasi, ki se morajo postoriti.
Nanizal sem samo nekaj velikih dokončanih del in ob vsem tem se mi tudi ne zdi več vprašljivo, zakaj je naša vas prejela priznanje.
Še enkrat pa bi se rad zahvalil Turističnemu društvu Dobrepolje za čast, ki ste jo vaščanom Podpeči izkazali s podelitvijo priznanja.
Milan Ahačevčič
DRUGO TURISTIČNO MEDOBČINSKO OCEN-_JEVANJE_
Letos ocena naravne in kulturne dediščine
V prejšnjem letuje bila na pobudo gospoda Avgusta Likovnika, predsednika Občinske zveze Ivančna Gorica, imenovana medobčinska komisija za ocenjevanje najlepših krajev v sosednjih občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Nagrajenec medobčinske komisije iz naše občine je bila družina Strnad iz Ceste za ohranjen kozolec
Komisija je v preteklem letu ocenjevala urejenost gru-častih, strnjenih vasi. Priznanja za najbolj urejeno vas so prejeli vaščani Hočevja iz občine Dobrepolje, vaščani Velike Račne iz grosupeljske občine in vaščani Znojil iz ivanške občine.
Za letošnje leto si je komisija postavila nalogo, da bo v okviru mednarodnega leta ohranjanja kulturne in naravne dediščine ocenila, kakšno je stanje na tem občutljivem področju.
Komisija v sestavi Marjana Peterlin za grosupeljsko, Zal-ka Jeršin za dobrepoljsko in Pavel Groznik za ivanško občino (in obenem predsednik) se je odločila, da kot strokovnjaka za naravno dediščino povabi k sodelovanju gospoda Staneta Peterlina, ki mu je bilo varstvo narave življenjski poklic.
Pri kulturni dediščini smo
dali poudarek ocenitvi stanja kozolcev, skednjev, kašč, kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji in čebelnjakov. V večini primerov so ti objekti lepo vzdrževani, se pa je njihova namembnost velikokrat povsem spremenila. Še nekaj desetletij nazaj so kozolci služili za sušenje snopov različnih žit, sena in otave, fižola in drugih pridelkov, na jesen pa so se kozolci porumenili s pravimi verigami obešene koruze. Danes zaradi spremenjenega načina kmetovanja tega skoraj ni več opaziti, okna kozolcev so prepogosto iz praktičnih potreb prekrita z raznimi vrstami polivinila in drugih ponjav. Začuda in na veselje komisije je teh zgradb nekdanjega ljudskega stavbarstva v naših treh občinah zelo veliko. Kot kaže, bodo osnovne šole, nekaj jih je to že pričelo uresničevati, prihodnje leto uspele naredi-
ti popis vseh teh objektov, neke vrste register kulturne dediščine posameznih šolskih okolišev. Taki podatki bodo dobrodošla opora kasnejšim raziskavam te naše prelepe stavbarske dediščine.
Komisija se je odločila, da bo v množici lepo vzdrževanih objektov z listino priznanja pohvalila po tri objekte kulturne dediščine iz vsake občine.
Priznanjazaohranjanje kulturne dediščine za leto 2002 so na zelo uspešni turistično zabavni prireditvi, ki je bila v organizaciji domačega turističnega društva Dobrepolje na Vidmu zadnjo novembrsko soboto, prejeli naslednji:
Občina Dobrepolje: družina Strnad s Ceste za ohranitev starih gospodarskih poslopij, gospa Metoda Ferkulj, Rapljevo, prav tako za ohran i-tevstarih gospodarskih poslopij in družina Vidmar, Rapljevo, za ohranitev in obnovo zanimive stare kmečke hiše.
Občina Grosuplje: družina Drobnič, Velika Stara
vas, za lepo ohranjeno domačijo z vsemi gospodarskimi poslopji, družini Medved in Gioahin, Polica, za lepo ohranjeni stari gospodarski poslopji in Čebelarsko društvo Grosuplje, Blato, za obnovitev teriščne jame in ohranitev starega čebelnjaka.
Občina Ivančna Gorica: družina Nosan, Zgornja Draga, za prestavitev in ohranitev imenitnega 31.000 kg težkega velikega kozolca z osmimi okni, družina Kepa, Praproče pri Temenici, za izvirno vključitev kozolca v go-stinsko-turistično ponudbo gostišča pri Japu in družina Groznik, Kamno Brdo, za ohranitev dvesto let stare kaš-če, prekrite z rženo slamo.
Za naravno dediščino komisija ni podeljevala priz-
nanj, je pa opozorila na pomembno dediščino, ki jo te občine premorejo, pa se je, razen posameznih izjem, komajda zavedamo, oziroma gremo mimo njih, ne da bi vedeli zanje.
V dobrepoljski občini so to predvsem poznana Podpeška jama, ki jo je opisal že Valvasor, vendar danes ni ustrezno urejena, dalje Stara luža, po-norna jama v Ponikvah, staro sadno drevje in druge naravne posebnosti.
V grosupeljski občini sta posebej zanimiva Županova jamainRadenskopolje. Ta občina ima tudi najbolje urejen status naravne dediščine.
V ivanški občini pa izstopajo Virski studenec kot klasično nahajališče človeške ribice, Krška jama, ki iz leta
v leto privablja več obiskovalcev in slap Kosca, kije najlepši slap v Sloveniji na lehnjako-
vi podlagi.
Komisija predlaga občinam, da sprejmejo ustrezne občinske akte, s katerimi bi postavili obvezujoča pravila obnašanjapredvsemdonarav-ne pa tudi kulturne dediščine in da bi v svojih proračunih za ohranjanje teh znamenitosti namenili vsako leto tudi nekaj sredstev.
In končno, komisija je navdušena nad pripravljenostjo ljudi, da skrbijo za ohranjanje kulturne in tudi naravne dediščine, ob prizadevanju šolnikov pa se pričakuje, da bo tem prizadevanjem iz leta v leto bolj sledil tudi mladi rod.
Veliko število obiskovalcev v prelepi dvorani Jakličevega doma je v razgovoru po prireditvi menilo, da bi bilo primerno, da bi podobne akcije, kot so bile do sedaj že dvakrat, imeli tudi v bodoče.
Pavel Groznik
"Škupanje" in slamnata streha
Med prireditvijo UREJENA DOMAČIJA 2002,30. novembra letos, se je v preddverju dvorane Jakličevega doma odvijala še ena zanimivost. Ob odhodu iz dvorane so si obiskovalci lahko poleg razstave najbolj urejenih vrtov lahko ogledali slamnato streho, ki jo je pripravil za ogled Oto Nemanič iz Lokvice pri Metliki.
Otvoritev prenovljene prodajalne Market na Vidmu
Pred meseci smo poročali, da smo v letošnjem letu pristopili k obsežni obnovi marketa in tekstilne trgovine
na Vidmu v Dobrepolju. Obsežna obnovitvena dela, ki jih je izvajalo gradbeno podjetje TAL so zaključena,
tako da smo prenovljeno trgovino odprli v sredo, 4. decembra ob 11. uri.
_     ^ m}
Oto Nemanič z ženo v preddverju dvorane Jakličevega doma.
Oto je po poklicu tesar in seje do nedavnega ukvarjal le Z lesom. Ko pa je pred nekaj leti delal brunarico pri Groz-nikovih na Kamnem brdu, se je čudil, da se je lastnik odločil za slamnato streho. Vendar je bila ideja o slamnati strehi Otu všeč in odločil se je, da bo svojo 160 let staro zidanico, ki je bila do zdaj 30 let prekrita z opeko, spet prekril s slamo. Tako je lani na površini enega hektarja pose-jal rž. Ko pa je žito dozorelo in se posušilo, se je znašel pred problemom, kako "prečesati" tolikšno količino slame. Pa se je dobro znašel. V neki družbi je mimogrede omenil, če bi kdo prišel na "škupanje", kot se po domače reče temu opravilu. Bil je nemalo presenečen nad velikim odzivom. Prišlo je več kot 80 ljudi od blizu in daleč. Presenečenje pa je čakalo tudi vse, ki so prišli na "škupanje". Preživeli so namreč zanimiv sobotni dan, poln prijetnega druženja
ob delu in zabavi. Zato se zagotovo ne bodo odrekli še eni priložnosti naslednje leto. Pridelek slame na enem hektarju je premajhen za streho zidanice, zato je Oto letos posejal rž na dveh hektarjih zemlje.
Oto pravi, tia so slamnate strehe zelo trpežne. Če je streha debela vsaj 30 cm in jo vsako leto segnije po en cm, pomeni, da zdrži najmanj 30 let, vendar ve tudi za take, ki so zdržale celih 40 let.
Zanimanje za strehe pokrite s slamo se povečuje in vse bolj ceni. Še do nedavnega za kaj takega ni bilo povpraševanja Še več. "Če si imel slamnato streho je bila skoraj taka sramota, kot če bi šel s strganimi hlačami v cerkev", pravi Oto in rade volje vsakomur pove, kako dolgotrajno, a zabavno opravilo je "škupanje" in kako moderno je spet imeti slamnato streho, pa čeprav le na brunarici ali zidanici.
M. Steklasa
Uslužbenci prodajalne Vele na Vidmu
Ob tej priložnosti je bila tudi manjša otvoritvena slovesnost. Ob tej priložnosti je podjetje VELE osnovni šoli in vrtcu na Vidmu podarilo bon v vrednosti 200.000,00 tolarjev.
Omenjenega dne je začel z obratovanjem živilski mar-ket, ki v skupni izmeri meri 500 m2 in je še enkrat večji kot prejšnja trgovina. Do kon-
ca letošnjega leta bo odprt tudi tekstilni del trgovine. V svojem programu bodo tržili enake programe kot prej, le s poglobljenim asortimanom. Istočasna otvoritev obeh trgovin ni mogoča, ker ves čas obnove zagotavljamo nemoteno obratovanje živilskega dela. Celotna površina obeh trgovin, skupaj z vsemi pomožnimi prostori meri ca
Simbolično odprtje prodajalne (župan A. Jakopič in direktor podjetja Vele)
950 m2.
Market je sodobno urejen, saj je v celoti zamenjana vsa oprema, instalacija, hladilni sistemi in vsa druga oprema. Zamenjanaje tudi računalniška oprema, tako da lahko govorimo o popolnoma obnovljeni trgovini.
Skupaj z ureditvenimi deli, ki so bila izvedena v objektu, je na novo urejena tudi okolica s parkirišči, kar bo našim kupcem omogočilo prijeten
nakup.
Po dosedanjih načrtih je predvideno, da bo v marketu zaposleno enako število delavcev kot sedaj, to je deset, v tek-stilni pa dva.
Ocenjujemo, da bodo vsa obnovitvena dela, skupaj z opremo, znašala nekaj več kot 150 mio.
Direktorica sektorja za marketing Romana Capuder
Foto: Naš kraj
Podjetje Vele je izročilo šoli in vrtcu bon v vrednosti 200.000,00 SIT
Živimo z ljudskim izročilom
Videm, 6.12.2002 - "Bogastvo ljudskega izročila je kot studenec, ki ni nikoli izpraznjen, zato vsako leto nastane nov projekt, ki se ga otroci veselijo in v njem pridno sodelujejo", je dejala vodja vrtca Ringaraja Marija Žnidaršič, koje povezovala zaključno prireditev projekta "Živimo z ljudskim izročilom".
za ohranjanje ljudskega izročila velikanske zasluge. Med gostije bila tudi Veronika Zajec, vnukinja pokojnega Jožeta Zajca. Svoj prvi samostojni nastop na citrah je odlično opravila. Ljudski instrument, ki prav tako sodi na tako prireditev, je frajtonarica, nanjo je zaigral Andrej Škulj.
V preddverju dvorane so si obiskovalci lahko ogledali razstavo o zbiranju ljudskega Otroci so prikazali igrice, ki so se jih igrali pastirji na paši gradiva. Celotna prireditev je
bi la dobro pripravljena, zabav-
Obujanje in ohranjanje ljudskega izročila je ena od števil-    na in zanimiva. Staro ljudsko nih in uspešnih dejavnosti vrtca, kar so ponovno dokazali na tokratni zaključni prireditvi v Jakličevem domu, ki so jo v celoti izpeljali sami.
Strokovne delavke vrtca so s pomočjo Ančke Lazar dolgo zbirale stare igre, plese, zgodbe in pesmi ter pripravljale na prireditev otroke vseh starostnih skupin. Otrokom so sešile preproste srajčke, v kakršne so bili nekoč oblečeni pastirji na paši. Številne igrice, izštevanke in pesmi, ki so jih slišali iz ust najmlajših, so približale predstave o otroštvu naših prednikov, ki so ga znali polepšati na nešteto načinov, morda bolje kot današnji otroci ob vsem bogastvu modernih igrač.
Da pa bogato ljudsko izročilo ne bi utonilo v pozabo, gre zasluga Ančki Lazar, posebni gostji prireditve. Ljudsko izročilo, ki ga je posredovala otrokom, je popestrila s pripovedjo o svojih doživljajih v mladosti in z recitiranjem stare pesmi. Prireditev so z ljudskimi pesmimi dopolnili Zagoriški fantje, ki imajo
Ančka Lazar
izročilo in domača dobrepolj-ska govorica iz otroških ust pa ni le rezultat vzgoje najmlajših k spoštovanju starih vrednot in običajev, ampak tudi prispevek k trajnejši ohranitvi ljudskega izročila.
M. Steklasa
Zagoriški fantje
Res je, obiskal nas je čisto pravi Miklavž
Miklavža vsi dobro poznamo, kajne? Čeprav ga vidimo samo enkrat letno, verjamemo vanj. Le zakaj ne bi, saj so darila, s katerimi nas vsako leto obdari in razveseli, dokaz za to, da obstaja.
Turistično društvo Podgora je na prvo adventno nedeljo pred domačo, več kot 350 let staro cerkvijo pripravilo osmi adventni sejem, ki je popestril in olajšal težko pričakovan prihod Miklavža z angelci in parkeljni. V sklopu prireditve smo imeli tudi sv. mašo in blagoslov adventnih venčkov. Na sejmu smo imeli priložnost videti veliko izdelovalcev adventnih vencev, domačih izdelkov iz medu, peciva in piškotov, novoletnih okraskov in čestitk, tekstila, igrač, manjkalo pa ni niti unikatnih izdelkov. Med njimi je razstavljal tudi Beki Bajrami, ki je pred leti prišel v Podgoro. Navdušenje za prte in vezenine je dobil pri starejši gospe, ki je izdelovala vezenine za posebne namene; praznične, mrliške.
Svoje domače vedno znova preseneti s kakšnim novim vzorcem, naredi pa tudi prte in vezenine po želji kupca npr. krstni prtiček z vzorcem in vezenim imenom. Največ izdelkov, kijih izdela, pa proda sorodnikom in prijateljem. Poleg Bekija pa je bilo na sejmu tudi nekaj Podgorcev, ki so na stojnicah predstavljali svoje sorodnike. V društvu si prizadevamo, da se vaščani in okoličani vključujejo v praznovanje ljudskih običajev, saj s prisotnostjo in sodelovanjem le oplemenitimo ohranjanje že pozabljenih navad druženja in korenin preteklosti.
Naš sejem je obiskalo čez 200 ljudi in med njimi je bilo največ takih, ki je čakalo Miklavža. Ko smo ga vsi nestrpno čakali, smo si krajšali čas s petjem dveh pogumnih deklet: Sandre in Hane,
Julija pa se je na koncu odločila, da bo svoje znanje in pogum delila z nami prihodnje leto. Torej Julija, Podgora te bo čakala. In Miklavže je prišel. V vas ga je skupaj s spremstvom pripeljala kočija. Pred cerkvijo je nagovoril otroke in jim letos prvič razdelil darila. Za obdarovanje najmlajših Podgorcev je poskrbelo TD Podgora, za ostale pa njihovi starši in babice. Miklavž je vprašal otroke po pridnosti, ubogljivosti in delavnosti in ti so mu odgovorili pritrdilno. Pri recitaciji pesmice ali molitvice pa so bili otroci zadržani, razen navihanca Marka, ki je Sveti angel brez zadržkov lepo zmolil. Take pogumneže, kot so Sandra, Hana in Marko pa prihodnje leto v Podgori z veseljem pričakujemo.
Lepo je gledati zadovoljne obraze staršev, malčkov in ostalih, ki si napolnijo srca še z enim novim doživetjem. To pa je tudi namen prireditve - na svoj način prispevati k prazničnemu razpoloženju in popestriti božično-novoletne praznike.
TD Podgora, Saša Strnad
Čez zasnežena prostranstva
Vsako leto, ko zapade zgodnji sneg, je treba v hribe in gore. Nuje, želje ali karkoli že je v sončnih decembrskih dneh, svetuje pot prav tja. Ko se v dolinah plazi megla in se hoče razpoloženje približati minimumu, je "Pohod na Kamen vrh" enkratna rešitev. In ponavadi je ravno prav snega za prvi spust po riti.
Nekje je pač treba končati turistično sezono in tako je naneslo, da so pred devetimi leti pričeli na božični večer, 25. decembra, s pohodom na Kamen vrh, ki se je ohranil do danes. V turističnem društvu bomo za vas že deveto leto organizirali "Pohod z baklami na Kamen vrh". Pohodnike bo na startnem mestu pred cerkvijopozdravilo novoletno okrašeno drevo in letos si boste lahko tudi prvič ogledali jaslice v podgorski cerkvi. Tako kot vsako leto
Iz Planinskega društva Dobrepolje
Neizveden nakup parcele na Kamen vrhu
Člane in širšo javnost informiram z dejstvi. Nakup se prvenstveno ni izvedel zaradi nerealno visoke cene. Sedanji UO in NO zastopa logiko poštenosti in zdrave kmečke pameti, da ne kupuj, če nima realne vrednosti.
se boste lahko toplo okrepčali tudi v božičnem baru, kjer boste lahko pred pohodom kupili tudi bakle in prevzeli kupone za kmečko pojedino, javile pa se bodo tudi najštevilčnejše skupine, ki se bodo potegovale za nagrade.
Odhod pohodnikov iz vasi Podgora bo ob 18. uri, predviden prihod vseh pohodnikov tudi iz ostalih vasi na Kamen vrh pa bo okrog 19. ure. Prodaja bakel po vaseh bo na dan pohoda v Podgori (božični bar) in Podpeč (pri koritu) med 17.30 - 18.30, ter Predstrug (avtobusna postaja) in Ponikev med 17. in 18. uro. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih (glede na vremenske razmere) ter z veliko dobre volje. Na Kamen vrhu se boste lahko okrepčali s toplimi napitki v zavetju planinske koče, pokramljali s prijatelji, zapeli kakšno domačo ter pričakali ognjemet. Po spustu nazaj v dol i no boste svojo pot zavili v kočo pri Koritu, kjer bomo poskrbeli za plesno razpoloženje v narodnozabavnem vzdušju. Za tiste, ki si želite okusiti domače dobrepoljske koline, narejene v Podgori, pa bomo po predhodni rezervaciji pogostili v gostilni PRI ZORI, kjer bo poskrbljeno za glasbeno vzdušje.
V prejšnji številki smo omenili tudi obdarovanje največje skupine, ki bo obiskala in nadaljevala druženje skupaj z nami v koči na božičnem plesu, in tiste, ki se bo odločila za kmečko pojedino. Nagrade vas čakajo, zaenkrat vam povemo le to, da sta nagradi zanimivi, duhoviti in koristni. Za kakršne koli informacije ali rezervacije smo vam na voljo na telefonu 01-786-70-76 in 031-661-704.
Pogled na Kamen vrh in čiste dišave smrekovega gozda sta le dva izmed razlogov za to, da ni dobro občepeti doma. Zdaj se hribi in gore prelepo svetijo in njihov razgled seže predaleč, da bi vadili božično zapečkarstvo. Hladno in obzorju najbližja ognjena bakla pa pomeni le to, da se življenje spet začenja. Z vami ga bo skupaj z nami 25. decembra v hribih še več.
TD Podgora, Saša Strnad
Cena je bila več kot enkrat višja od ocene sodnega cenilca in napovedi lokalne izpostave SKLAD-a, da bo v prodaji po njegovi oceni. Njej so vzeli pristojnost, ceno je postavil višji nivo. Dolgotrajno prigospodarjen denar ne sme namreč kar tako iz hiše. Da ne omenjam sedanjega fevdnega pristopa k "Celostnemu razvoju podeželja" tistim, ki se trudijo za resnično nek raznovrsten celostni razvoj kar takoj pobrati denar. Namesto da mu z dejanskimi cenami pustiš razvoj in potem ta z realnimi dajatvami podpira državo.
Društvo je 7. 11 2002, ko je bil zadnji dan oglasa, s priporočeno pošto dostavilo "lastniku". Ponudbo za nakup funkcionalnega dela parcele vključno z vrhom (kopijo UE Grosuplje). Ponudba vsebuje tudi obvezo, da društvo plača tudi vse stroške zamejičenja - parcelacije pooblaščeni geodetski organizaciji. Za kasnejše PUP, spremembe namembnosti, projekte ... se to delo mora opraviti.
In zakaj vrh s steno pod vrhom? Na vrhu se eventuelno potem lahko postavi razgledni stolp, v steno pa plezalna pot, podobno visokogorskim. Z njo bi želeli seznanjati vso šolajočo mladino Osnovne šole Dobrepolje in Osnovne šole Primož Trubar iz Velikih Lašč, da se ob vstopu v visokogorje že delček seznanjeni. Na stenah Fridrihštajna z gozdno učno potjo nad Kočevjem je pot kar zahtevna.
Po tel. informaciji na UE Grosuplje (ga Štepec) se ponudba ne akceptira, ker ni za celovito parcelo in ker društva naj ne bi imela možnost nakupa kmetijskih zemljišč!? Prigospodarje-na sredstva za ta namen smo zato dali v nadaljnjo vezavo.
V naslednjem letu se v okviru prilagajanja zakonodaje EU delo državnega SKLADA-a ustrezno prilagodi. Sedaj je
sicer možnost, da si lokalna skupnost kupi zemljišča na svojem območju od države in urejuje razvoj. Upajmo, da bo v novem zakonu večja pristojnost za zemljišča na strani lokalnih skupnosti. Lastništvo mora biti namreč natančno razmejeno. Z zmanjševanjem prebivalstva na podeželju, kupne moči in srečevanj z medvedom na širšem območju Kočevske tovrstne koče niso več rentabilne. So pa še vedno punkti prijetnih srečevanj planincev, pohodnikov iz cele Slovenije, kar kaže tudi podeljeno priznanje.
PD Dobrepolje v sodelovanju s sodelavci TD Podgora vabi na tradicionalen pohod z baklami na Kamen vrh na predvečer dneva samostojnosti RS. Planinci bodo poskrbeli, da bodo številna srečanja ob kresu in postrežbi v lepem hribovskem vzdušju.
Alojz Nučič
V NOVEM LETU 2003 želimo vsem čim več sreče in zadovoljstva.
Sodelovanje v občinskem svetu
Izjava za javnost
V dneh po volitvah me je predsednik 00 SLS g. Anton Jakopič pozval na razgovor na temo sodelovanja pri delu v občinskem svetu in možno koalicijo med SLS, SDS in NSi. Pred prvo sejo občinskega sveta smo ga obvestili, da take oblike sodelovanja, kot nam je bila predstavljena, ne sprejemamo in v koalicijo ne želimo vstopiti.
Vodstvo stranke in članstvo je ponujene poglede in predlog g. Jakopiča proučilo in po mnogih drugih posvetih soglasno odločilo, da povabilo v koalicijo zavrne iz naslednjih razlogov:
V dopisu z dne 27. 11. 2002 in iz podanih stališč v razgovoru je g. Jakopič poudarjal absolutno prevlado, voljo in politično moč najmočneje zastopane stranke v občinskem svetu. Logično. Z našim vstopom v koalicijo bi se glasovalna premoč še povečala, vizija in cilji NSi pa bi postali nepomembni.
•+ Ker bi pri v okviru koalicijskega sodelovanja upoštevali težo posamezne stranke z ozirom na volilni rezultat, ne bi imeli možnosti pretežne realizacije našega programa, ki smo ga predstavili volivcem in katerega so s svojimi 408 glasovi podprli. Tu naj omenimo le pospeševanje:
- razvoja malega gospodarstva in izgradnjo industrijske cone,
- opredelitve površin za gradnjo in stanovanjske gradnje,
- vseh oblik pomoči družinam z več otroki, starim in obolelim,
- oblikovanja štipendijskega sklada za štipendije nadarjenim,
- izdelave in izvedbe ekoloških projektov in varstva narave ...
-* Naša želja je bila, da se za posamezna pomembna področja ustanovijo odbori (za gospodarstvo, kmetijstvo, komunalo, zdravstvo in socialno politiko, šolstvo in vzgojo, kulturo, okolje in prostor, turizem, šport,...), ki bi strokovno in iz želja občanov oblikovali predloge in predlagali rešitve za odločanje v občinskemu svetu. Od vseh je bil za g. Jakopiča sprejemljiv le že utečeni odbor za kmetijstvo.
-> NSi je mlada stranka, a smo ponosni, da smo njeni člani in svojih volivcev ne želimo razočarati. Poleg glasov stranki nas še posebno veseli dober volilni rezultat našega kandidata za župana g. Janeza Pavlina (682 glasov), zato smo želeli in pričakovali, da se mu ponudi podžupanska funkcija. Le to pa je g. Jakopič odločno zavrnil.
-> Ker frontovske politike ne podpiramo, želimo vzpostavitev pogojev za razvoj normalne demokratične kulture. Tako naj bo tudi komuniciranje v občinskem svetu, pri obveščanju občanov in javnosti. Do sedaj je bilo le to prevečkrat ravno obratno.
Vsekakor pa se bomo vsi iz NSi in vaša svetnika zavzemali za sorazmeren in povezan razvoj občine, za boljšo kvaliteto življenja, dela, šolanja, kulture, zabave in počitka, za enakopravnost, za pošteno delo in skupne vrednote. In pri tem bomo držali besedo.
Jože Hočevar,
predsednik 00 N.Si Dobrepolje
NSi
Nova Slovenija
V našem srcu
je prostor,
kjer hranimo
svoje najljubše spomine.
Tiste,
ki nam
vedno znova
prikličejo nasmeh na usta. In kadar nas življenje utrudi, je lepo
za hip zapreti oči
in pluti po reki spominov.
Takrat
se še posebej radi vračamo v trenutke ljubezni, ki si jih drug drugemu podarjamo ob božiču.
Srečno, zdravo, veselo in zadovoljno leto 2003
Vam želi
Občinski odbor N.Si Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka.
Slovenska ljudska stranka
Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje želimo prijetno praznovanje božičnih praznikov. Božje Dete naj nas napolnjuje z vero in upanjem, nas opogumlja v težavah in krepi v bridkosti. Nakloni naj nam vsem obilo notranjega miru in zadovoljstva, da bomo z vedrim srcem sprejemali življenje, se znali iskreno veseliti in veselje deliti tudi z drugimi.
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
Uvedba sistema HACCP v kmetijsko pridelavo (rastlinska pridelava)
Z novim letom morajo vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili uskladiti svojo dejavnost glede pogojev za zagotavljane ustreznosti živil v skladu z zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in vsemi izvršilnimi predpisi, ki se nanašajo na zakon.Notranji nadzor nad pridelanimi živili so dolžni opravljati vsi pridelovalci hrane po osnovah HACCP sistema.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
Kaj je HACCP?
HACCP pomeni Analizo tveganja kritičnih kontrolnih točk, ki se je v veliki meri začela uveljavljati v Ameriki po letu 1985, v Evropi pa po sprejetju evropske direktive EEC 93/43 po letu 1993. Z vstopom v EU bomo dolžni prevzeti to direktivo tudi mi in zagotoviti določitev kritičnih kontrolnih točk (KKT) v procesu pridelave pridelka.
Proizvodnja hrane je občutljivo področje, saj surovine in potem končni izdelek zahtevajo pravilno ravnaje, da ohranijo kakovostne karakteristike, ki so varne za potrošnika. Zato je bil že v letu 2000 sprejet zakon, ki ureja nadzor nad kakovostjo živil in sicer ZAKON O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI (Ur. I. št. 52 z dne 13.6.2000). Zakon predpisuje med drugim:
O potrebne pogoje za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil
O pogoje za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili
O nadzor nad živili in izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili
O uradni zdravstveni nadzor nad uvozom živil in izdelkov ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili in druge.
To so predpisi, ki se močno dotikajo tudi pridelovalcev hrane rastlinskega in živalskega izvora, torej kmetov. V okviru zakona je predviden notranji nadzor nad pridelavo pridelkov, ki mora biti narejen na osnovi HACCP sistema.
Na osnovi HACCP sistema je potrebno identificirati možna tveganja v procesu pridelave pridelka.
Najbolj pogosta tveganja, ki nastajajo v procesu pridelave surovine do izdelave končnega izdelka razdelimo v naslednje skupine:
o biološka (patogeni mikroorganizmi kot so Clostridium butulinum, Salmonella, E. co-li, itd...)
O kemična : ostanki pesticidov, težkih kovin, topil in veterinarskih zdravil, nedovoljeni aditivi, ostanki čistil, alergeni....
o fizikalna : kovinski delci, steklo, kamni, les, iztrebki glodalcev
Za rastlinsko pridelavo (krompir, zelenjava, sadje) so v osperdju kemična tveganja. To so predvsem ostanki pesticidov in gnojenje .
Za preprečevanje in zmanjševanje teh tveganj ima HACCP sistem dve orodji in sicer osnovni program in HACCP študijo, katere rezultat so kritične kontrolne točke.
Osnovni program pri pridelavi temelji na dobri pridelovalni praksi, kar pomeni upoštevanje meril za dobro kmetijsko prakso iz varstva rastlin, za dobra kmetijsko prakso pri gnojenju, smernic za integrirano pridelavo vrtnin in meril da pridelke prideluje kot dober gospodar in dobra higienska praksa, ki predpisuje higieno osebja, opreme, materialov, metod in okolja v katerem se vrši proces pridelave pridelka, kar pride v poštev še posebej na kmetijah, ki dodelujejo pridelane pridelke rastlinskega izvora (pakirajo, kisajo, sušijo itd.).
Primer HACCP študije za rastlinsko pridelavo
Osnova za določitev kritičnih kontrolnih točk (KKT) je identifikacija vhodnih materialov in posameznih ukrepov pri pridelavi. V pridelavi krompirja je to :
o semena in sadike - tretiranje semena in sadik proti talnim škodljivcem in glivam
» gnojenje - količina uporabljenih mineralnih gnojil
>-> varstvo nasadov - vrsta fitofarmacevtske-ga sredstva (odmerek/ha) in datum zadnje uporabe FFS pred spravilom pridelka
Določitev tveganj in vrednotenje tveganj lahko naredimo tako, da ocenimo pogostnost pojavljana (1-najmanj pogosto do 5-najbolj pogosto), da se oceni posledice tveganja (1-najmanj resne do 5 najbolj pogosto) in težavnost odkrivanja ( najlaže odkrito -1 najteže odkrito - 5).
V primeru pridelave zelenjave, sadja in krompirja je pri gnojenju in varstvu rastlin težko določati ostanke - ocena 5, pogostnost pojavljanja je različna od pridelovalca do pridelovalca in je lahko 1, problematične pa so
lahko zopet posledice, kjer zato za ostanke FFS kot za nitrate lahko damo oceno za obe tveganji po 5. In če zmnožimo AxBxC dobimo št. 25, kar pomeni da je kontrolne točke potrebno podrobno analizirati in izločiti oz. zmanjšati možna tveganja.
Podrobna analiza kritičnih kontrolnih točk nam pokaže KKT pri gnojenju in pri varstvu rastlin. Za podrobnejšo analizo teh dveh točk pa naj bi pridelovalci pridelkov rastlinskega izvora zagotovili, da svoje pridelke pridelujejo v skladu s predpisanimi tehnologijami :
O gnojenje:
O pridelava pridelkov po priporočenih tehnologijah
O redna kontrola rodovitnosti tal (na 5 let)
O gnojenje z dušičnimi gnojili prilagoditi potrebam rastlin (osnova = odvzemu hranila s pridelkom)
O upoštevati dobro kmetijsko prakso pri gnojenju in upoštevanje uredbe o mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z živinskimi gnojili: P205 120 kg/leto, K20 300 kg/leto, dušik iz živinskih gnojil največ 170 kg/leto
kontrola KKT: kontrola evidence: Količina in vrsta uporabljenih mineralnih gnojil pri pridelavi, kontrola na ostanke nitratov v pridelkih, redna kotrola rodovitnosti tal
O varstvo rastlin:
O upoštevanje priporočenih tehnologij pridelave (smernice za IP vrtnin in krompir)
O upoštevati dobro kmetijsko prakso iz varstva rastlin
O pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo za izvajanje ukrepov iz varstva rastlin
O vse narejene ukrepe v zvezi z varstvom rastlin evidentirati in dosledno upoštevati ka-renco.
kontrola KKT: analiza pridelkov na ostanke pesticidov, kontrola evidence: Vrsta in količina uporabljenih sredstev za varstvo rastlin.
Povzeto po KGZ Kranj (univ.dipl.ing.M. Kalan) priredila Irma Lekan
Stari, dobri struški Miklavž
Med nami ni verjetno nikogar, ki se iz svojega otroštva ne bi spomnil pričakovanj in vseh občutkov povezanih z Miklavževim prihodom in njegovim obdarovanjem. In kaj se ti lahko na Miklavžev večer zgodi večjega od tega, čete obišče čisto pravi Miklavž, s čisto pravimi parkeljni, angelčki in tvojim darilom!
Znani varuhi tega lepega običaja iz vrst struških gasilcev tudi letos tega niso pozabili. Tako sta parkcljna spet nabrusila svoje rozičke, angelčka zloščila svoja krila in Miklavž z darili napolnil svoj veliki koš. Potem pa od hiše do hiše, od malčka do malčka, kot se spodobi: z rjovenjem in ropotanjem verig, strahom in jokom, molitvijo in obljubami, darili in veseljem. To pa je gotovo doživetje, s katerim se moraš pohvaliti pred vsemi svojimi tetami in strici!
Če mi ne verjamete, da je temu res tako, pa le povprašajte st ruške otroke in njihove starše, da na svetu ni bolj groznih
parklnov, ne lepših angelčkov in ne bolj dobrega Miklavža, kot tistega v Strugah!
Andrej Debeljak
Miklavž je prišel s košem dobrot   Božično-novoletni sejem v
Ponikvah
Na bližajoče praznične dni v Ponikvah tudi letos niso pozabili. 1. decembra so v vaškem središču pripravili bogat advent-no-božični sejem, na katerem so učenci prodajali voščilnice, adventne venčke, suho sadje, poslikane kozarce z medom, božično žito, motive na svili, broške, svilene rute, svečnike iz naravnega materiala in še veliko drugega. Še posebej bogat je bil letošnji sejem z raznovrstnim pecivom. Mentorji so povedali, da so se letos mamice, babice in celo nekateri očki še posebno potrudili, saj so napekli toliko peciva kot že dolgo ne. Pa še po nečem je bil značilen letošnji sejem podružnične šole v Ponikvah. Zelo hitro ga je bilo konec. Iz preprostega razloga. Ker so bili prodajni izdelki tako vabljivi, da so jih številni obi-Veselo pričakovanje seje uresničilo, Miklavž je povabil otroke na skovalci, ki so se po obisku nedeljske maše ustavili na sejmu, oder, jim izročil darila, najpogumnejši med njimi pa so na odru pove-    v trenutku pokupili.
dali pesmico ali zmolili molitvico. ^ $ie^iasa
Na Miklavžev večer seje dvorana Jakličeve- je bil še na po-ga doma do zadnjega kotička napolnila z otro- ti, so si ogledalu in njihovimi starši. Nestrpno in radovedno li igrico "An-so pričakovali Miklavžev prihod. Medtem ko   geu prepodijo
skušnjavce",
Sporočilo igrice je bil spoznanje, se splača b dober.
ki so jo pod vodstvom mentorice Sonje Ahačevčič zaigrali učenci petega in šestega razreda videmske šole.
M. S.
"Še žgančkov ti bom skuhala"
Podružnična šola Kompolje in tamkajšnji vrtec sta 14. 11.2002 pripravila zaključno prireditev projekta o koruzi. V priprave, ki so potekale že od začetka šolskega leta, so bili po svojih interesih in sposobnostih vključeni vsi učenci šole in otroci iz vrtca.
Prikaz ličkanja koruze je bil odlično izveden.
Svojo ustvarjalnost in domišljijo so najprej pokazali v delavnicah v mesecu oktobru. Na njih so izdelovali različne okrasne in uporabne izdelke iz koruze, skupaj z DPZ Dobrepolje - Struge pa so pripravili več kot 40 raznovrstnih in okusnih jedi iz koruze. Zbrane recepte so izdali v brošurah, ki so jih razdelili staršem in obiskovalcem zaključne prireditve, ki so jo poimenovali "Se žgančkov ti bom skuhala".
Naslov je verz ene od pesmi, ki so jih peli na tej predstavitvi. In prav veliko število pesmi, ki opeva koruzo in dobrote, ki jih lahko naredimo iz nje, je bila ena opaznih zanimivosti, kije ni bilo mogoče prezreti. Prijetne melodije, ki so jih ob spremljavi harmonikarja
Romana Gačnika, peli učenci, so še nekaj časa zvenele v ušesih zadovoljnih obiskovalcev.
Med petjem so učenci pripovedovali, kako so se pripravljali na projekt in kakšne zanimivosti so odkrili. V knjigah so našli podatke o izvoru koruze, stare starše so povprašali, kako so nekoč pridelovali koruzo. Med pripravami so spoznali tudi zdravilne učinke koruze in njihovo uporabo v ljudskem zdravstvu. Preizkusili so tudi enega najslajših receptov iz ba-bičine kuhinje - koruzne žgance. In verjeli ali ne - učenci iz Kom-polj jih znajo prav dobro narediti, saj so jih skuhali skupaj s svojimi babicami, kar so s ponosom povedali tudi na odru. Na ogled pa je bila tudi bogata razstava na te-
mo o koruzi in tematska razstava avtorja Janeza Pavlina.
Z narodno pesmijo "Vsak kmetic ima svoje veselje" se je zaključil prvi del programa. Drugi del je prikazoval lickanje ali po do-brepoljsko "likanje". Opravilo je bilo prikazano celovito, z vsem spremljajočim dogajanjem, ob katerem se je dalo lepo videti, zakaj je bilo to kmečko opravilo nekdaj tako priljubljeno. Koristno je bilo namreč združeno s prijetnim. Šlo je za veliko mero družabnosti. Med lickanjem so peli, si pripovedovali ljudske storije, šale, uganke ... Skratka, vese-
lja je bilo za vse - za starejše in za mlajše. Vse to že med delom, prava zabava pa seje nadaljevala po opravljenem delu s plesom in pogostitvijo.
Vse to slikovito dogajanje z zakladnico ljudskega izročila se je odvijalo na odru pred starši in starimi starši, ki so ob tem prav gotovo podoživljali svojo mladost. Delavke PŠ Kompolje in tamkajšnjega vrtca pa so tako pripravile še en projekt, ki je bil spretno povezan z ljudskim izročilom, kateremu na tej šoli že ves čas namenjajo veliko pozornost.
M. Steklasa
Oblikovanje iz slanega testa
Likovna delavnica
10. 12. 2002 je na razredni stopnji OŠ na Vidmu potekala zanimiva likovna delavnica, ki so seje poleg učencev udeležili tudi njihovi starši. Iz slanega testa so izdelovali ljubke angelčke, različne venčke in obeske za praznične dni. Priprav in dela ni bilo malo, zato pa je bil na koncu toliko lepši pogled na lepe bele angelčke in lepo oblikovane obeske. Ko so bili narejeni, jih je bilo treba le še posušiti v pečici. Med prazniki bodo krasili božična drevesa in stene po domovih.
(M.S.)
Učenci 1. razreda devetletke so imeli delavnico IZDELOVANJE AD-VENTNEGA VENČKA že v mesecu novembru.
Otroci so pripovedovali, peli, igrali...
Starši in učenci celotnerazredne stopnje po navodilih mentorjev izdelujejo figurice iz slanega testa
i-
Mladinska stran
POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje
delovni čas:
pon.,tor..čet.,pet.:7.30-15.00 sreda.7.30-17.00 (odmor-.12.00-12.30)
Želimo vam vesele božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto 2003!
Nova storitev - brezplačna telefonska številka
080 26 28
ponudba del, naročane napotnic, obvestila o nakazilih
www.studentski-servis.si tel.: 01 786 51 70   gsm: 031 68 88 33 fax: 01 786 10 19, e-mail: grosuplje@studentski-servis.si
^A^    Za novo leto se oglasi v klubu Mc' Sion
Mladinsko društvo Dobrepolje organizira vsesplošno veselost.
Cela ceremonija se bo začela na 31. 12. 2002 ob 21.00. DJ bo do onemoglosti v svojem kotu „vrtil" komade, na razpolago bodo popusti pri igrah in presenečenja ob prežvekovanju hrane. Najbolj lačni bodo planili na narezek spodobne velikosti, s katerim si boš lahko konkretno napolnil lačna usta. Vroča čokolada in morda še kakšen topli prigrizek se bosta prilegla predvsem premraženim, z ivjem pokritim mladenkam in mladcem, ki bodo z otrplimi prsti v usnjenih „gojzarjih" in s prisiljenim nasmehom okušali snežno idilo pri mrazu, ki zagotovo spremeni vodo v drugačno agregatno stanje. Povabilo na to zabavo bodo dobili tudi iz sosednjih občin (Velike Lašče, Ribnica).
Zelo je pomembno, da se že pred novim letom oglasiš v klubu, se prijaviš in še kaj dodatnega povprašaš. Zelo zaželeno pa je, da se lahko pozanimaš in prijaviš direktno preko GSM številke 031 458-486 (Peter), preko spletne strani http://users.volja.net/ mdsion ali preko e-pošte mdsion@volja.net
In koliko to stane, te zanima ... ZASTONJ - verjetno dovolj poceni
Ko novo leto je pred vrati, treba želje je izbrati.
Kaj naj vam bi zaželeli, Q§ pobrepoije
da uspehov polno bi imeli,
da zdravja vam ne bi primanjkovalo,
da z radostjo in smehom žalost bi pregnalo.
Želimo vam lepe božične in novoletne praznike ter veliko sreče in uspehov v letu 2003.
Ravnatelj
invsiizJVIZOŠ
DOBREPOLJE
Namesto božično novoletnih čestitk, kijih pošiljajo matična šola, PŠ Struge, PŠ Kompolje, PŠ Ponikve, VVE Ringaraja in DE Ciciban, svojim bivšim sodelavcem, članom Sveta zavoda in Sveta staršev, prijateljem in svetovalcem iz šolstva, predstavnikom občine ter poslovnim partnerjem, smo letos namenili sredstva za Unicef - Darilo za otroški nasmeh.
Pridi tudi kaj okraševati prostor, kjer bo zabava, ali pa vsaj pridi podati kakšen predlog.
Zagotovo bo zadoščeno letu, katerega dneve smo vsakega posebej praznovali.
©
Opomba: V prostorih Mladinskega društva Dobrepolje se ne toči in ne pije alkoholnih pijač ter se ne kadi.
Marko
Smučarji pozor!
Mladinsko društvo Dobrepolje organizira smučanje od 30. 1. do 1.2. 2003 v Cerknem na Gorenjskem. Prenočevalo se bo v koči v Davči, kjer se bomo izkazali tudi v kuharskih sposobnostih pri pripravi toplih obrokov za sestradane ter
čaja za zmrznjene.
Cenovno je smučanje zelo ugodno, še posebej pri bolj številnih skupinah, zato si zagotovo rezerviraj termin, namazi si smučke (obe), pripravi „pancarje" ter motiviraj staro mamo, da ti pravočasno splete volnen šal. Za vse dodatne informacije in prijave pa lahko povprašaš na GSM 041 984-441 (Marko), pokukaš na spletno stran http://users.volja.net/mdsion ali pišeš na e-pošto mdsion@volja.net.
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Kako hitro je minilo leto. Oglašava se iz Društva upokojencev Dobrepolje. Obljuba drži, dragi člani in članice. Nanizala vam bova kar nekaj podatkov v zvezi z letovanjem v hotelu Delfin iz Izole. Termin je 1. 03. 2003 do 8. 03. 2003. Po pogodbi je treba kavcijo oddati do 5. 1. 2003.
Zato vas prosiva,"če ste interesenti, se prijavite našim zastopnikom po vaseh do 3. 1. 2003. Cena 7-dnevnega penziona se ni spremenila in znaša 39.775 SIT in turistična taksa 1077 SIT. Kavcija znaša 3500 SIT na osebo, kar se všteje pri plačilu koriščenja dopusta.
Vožnja za avtobus Dobrepolje - Izola - Dobrepolje stane 3600 SIT na osebo. Obveščava vas, da denarja ne vračamo, razen v primeru bolezni. Toliko glede penziona.
Silvestrovanje bomo imeli tudi letos pri Zori v Kompoljah, in sicer 31. 12. 2002 s pričetkom ob 19. uri.
Tudi letos bomo obdarovali vse člane stare nad 80 let. In invalide.
Ob koncu pa vsem članom in članicam želiva srečno novo leto 2003, veliko zdravja in dobrega počutja.
Predsednik in tajnica DU Dobrepolje
Dragi upokojenci, vsi Dobrepoljci in Stružanci!
Posredujemo vam še nekaj informacij o upokojenskem praporu, ki ga bomo dobili po 40-ih letih. Prva stran mora biti po statutu DU Slovenije enaka za vsa društva, druga stran pa je odločitev društva. Na UO DU smo soglasno sprejeli sklep, da bo predstavljala grafiko našega velikega umetnika Toneta Kralja.
Zaradi zaščite avtorskega dela smo pisno zaprosili njegovo ženo gospo Maro Kralj in hčerko Tatjano Kralj za privoljenje in mnenje. Ustanova za ohranjanje umetniške dediščine Fundacija Toneta Kralja, ki jo zastopata Mara in Tatjana Kralj, sta nam pisno dovolili, da upodobimo grafiko "Žanjice" iz leta 1935 (manjše), ker menita, da bi bila najprimernejša za tovrstno reprodukcijo.
Zelo smo veseli in srečni, saj je v tej grafiki zajeta vsa simbolika Dobrepolja. Ker sta dolžni opozoriti na avtorsko zaščito, sta
predlagali, da simbolični prispevek naka-žemo na ŽR Fundacije Toneta Kralja, saj mislita, da je to pošteno do umetnika. Strinjamo se z njima in upamo, da tudi vsi, katerim bo namenjen naš društveni prapor, ki bo vsem v ponos.
Videm, 15.12 2002 UO DU Dobrepolje
Fundacija Tonet
Ustanova za ohranjanje tirrfčirsškc <_ Gerbičeva
1000 Ljubljana\^*BV' tel.:0l 2834360 ŽR: 50106-678-000-0710593 MATIČNA ST: 1349456 000 DAVČNA ST: 24187259
D zahvalo in irajtn spomin
na ustanm'itev ■ *7tinddL\je Imata jfaAi
Mladostno se v linah zazibal je zvon ...
Ivan je sopel proti vrhu, vedel je, da bo prepozen, pa vendar, trudil se je po svojih najboljših močeh, da bi prišel še pravi čas.
Dolina pod njim ni več počivala v mirnem snu, od vseh strani so prihajali ljudje, videl je - kakor pred petdesetimi leti - bakle, kako so se na vseh straneh doline in podnožja hriba prižigale in se vzpenjale v višino. Bila je vendar božična noč!
Spet bo, po toliko letih, polnočnica tudi v njegovi cerkvi! Njegova cerkev, cerkev svete Ane, za katero je skrbel polnih štirideset let! Menjal je oltarne prte, da so bili vedno videti sveži, rezal svečam stenje, da niso preveč kadili, dolival vodo v kropilnike in za vaze na vseh oltarjih je vsako nedeljo nabral dovolj svežih rož, da je bila cerkev slovesna in pripravljena vsako nedeljo, ko so prišli ljudje k sveti maši.
In ko je prišel čas, se je obesil na zvonove, potegnil je vrvi, da so lepotci v višavah radostno zapeli - kaj potem, če so bile njegove roke ožuljene do krvi, ko je končno spustil poledenelo vrv! Zvonovi so se praznično zazibali pod močjo njegovih rok, zapeli z radostjo njegovega veselja in oznanjali s silnostjo njegove vere. Mladostno se v linah zazibal je zvon, je napisal Ani tisto pomlad, ko je pomešal še vse praznične zvonove in praznično veselje vseh letnih časov. Bila je pomlad zaljubljenosti, ljubezni, zvestobe in načrtov ... Praznično mu je takrat odzvanjal v ušesih vsak glas domačega zvona, praznično mu je bilo pri srcu vse dni ...
In sta se poročila. Imela otroke, o, hvala Bogu, kakšne zdrave in lepe otroke, ki so cveteli kot majski dan in osrečevali njuno življenje! To je bil čas, ko je tudi Ana vsak dan hodila z njim v breg in vlekla vrvi, da so zvonovi trikrat od jutra do noči oznanjali po svetu veselje. In vero in upanje in ljubezen.
Potem je življenje pokazalo tudi svojo mračno plat; prišla je strašna vojna, trpeli so lakoto in strah. Ano so odpeljali in komaj je životaril z otroškimi prosečimi očmi okoli sebe. In kadar koli je potegnil za vrv, ki bo zazibala zvon, je prosil za kruh. Otroci namreč ne poznajo ničesar tako dobro kot lakoto.
Toda potem so tudi zvon odpeljali. Prišli so v svojih lepih avtomobilih in na motorjih, vsi lepo hranjeni in veseli, in zahtevali zvon. Kaj je mogel on sam - župnik so prav takrat obhajali umirajočega in kaplana so odpeljali že davno prej. Tako je tudi zvon odšel v neznano večnost.
In potem dolgo ni več zvonil. Ljudje so kar brez zvona hodili v cerkev, tistih nekaj starih ženic in otrok, ki jim je še kaj bilo do tega. In ubogi stari župnik je skoraj skoprnel od žalosti, da so mu kaplana odpeljali, njega pa pozabljenega pustili v tem bregu.
Tako sta s starim gospodom župnikom opravljala božjo službo, največkrat sama, če ne štejemo nekaj starih ženic in Johakovega Joža, ki je bil vedno tu, vedno hotel pomagati, vedno vesel in nikoli sposoben kakšne žalostne misli.
Leta so tekla in tudi stari mežnar seje postaral. Celo spomin na zvonjenje mu je skoraj zamrl v duši, saj je bilo od takrat že tako zelo daleč, nihče več ni pričakoval zvonjenja trikrat na dan in njegovi lastni otroci so se že zdavnaj raztepli po svetu in pozabili na brda in planjave, ki so nekoč bila njihov edini dom.
In potem seje lani v vasi kar naenkrat nekaj zgodilo: mlad, gosposki moški je hodil od hiše do hiše in spraševal. Bogve o čem, ljudje se niso radi pogovarjali z njim, hudi časi se morda samo delajo, da jih ni več, in ljudje si morda samo domišljajo, da smejo zdaj govoriti, kar jim leži na srcu. Vendar mladi mož kar ni odšel in zdaj govorijo, da je k sveti Ani privlekel celo nove zvonove, prav take, kot so bili v davnih časih ...
Ivana seveda nihče ni vabil, komu bi pa prišlo na misel, da o zvonovih svete Ane še zdaj, po toliko letih, on ve največ! In zdaj so nove zvonove postavili brez njegove pomoči, brez njegovega nasveta!
Sopihal je v hrib - sam Bog ve, kako se je brežina napela od njegove mladosti sem! - da ne bi zamudil! Ne daj Bog, da bi zamudil! Od blizu hoče slišati nove zvonove, ko bodo oznanjali slavo Božjo in veselje nad rojstvom Božjega sina na zemlji.
Spešil je trudni korak, o kako bi brez muke pretekel te zadnje metre, ko je bil še zvonar pri sveti Ani, zdaj pa ga dajeta sapa in vročina, ga zapuščajo moči in mu odrekajo poslušnost noge in ves trup!
nadaljevanje na str. 28
Čas je za spremembe
No, ali se vam gornji slogan zdi še kaj znan? Ja, seveda! V predvolilni kampanji gaje uporabljala kandidatka za predsednico države. Sam moram priznati, da je zelo dobro napredovala po prepoznavnosti in predvsem po volilnih zmožnostih hitro navzgor. In kake tri tedne pred volitvami (drugi krog) se je začelo njeno napredovanje zaustavljati med 40 in 45 odstotki. Tik pred volitvami začne raz mišljati tako imenovano neopredeljeno volilno telo, komu in kam bo oddalo svoj glas. No, danes je odločitev volivcev znana. V tej državi torej še ni napočil čas za spremembe, kajti kdo bi pa menjal dobrega in solidnega politika, ki državo vodi na poti v Evropo zelo dobro ter s svojim delom zagotavlja skladen in stabilen razvoj. Če se pa primerjamo z bivšimi sodržavljani, pa sploh. Ta izbrani slogan je dal torej misliti, avtorjem in uporabnikom tega slogana pa je zakoličil mejo, do katere so tudi prišli. Naredili so uslugo nasprotni strani čisto sami in z opozorilom na nepotrebno spremembo izgubili precej glasov na volitvah. Torej bi se bilo skoraj potrebno zahvaliti avtorjem in uporabnikom tega slogana, kajti z njim so res spodbudili ljudi na volitvah k treznemu razmišljanju.
Kaj torej pa sedaj preostane nam volivcem in občanom na lokalni ravni? Kaj storiti torej, če recimo ugotavljamo po volitvah, da smo izvolili za župana sa-mopašnega človeka, ki mu demokracije ni mar. Človeka, ki davkoplačcvalski denar brez posluha za skupnost uporablja predvsem za ozke strankarske interese in lobije, ter v korist sorodstvenega in prijateljskega klana. Kaj torej preostane občanom, kadar prepozno ugotavljajo, da so na volitvah naredili napako.
Ko volivci ustoličijo župana in svetnike na volitvah, dejansko ostaja malo možnosti tako formalnih kot realnih, za vplivanje na njihove odločitve. Še posebej takrat, kadar ima večinsko podporo nekritičnih svetnikov v lastni stranki in satelitskih podpornih kimavcev. In to ne glede na zakone, statute in odloke. Županu in svetnikom, ki jim je torej demokracijo in dobre namene kandidatov pred volitvami niso v nikakršni osnovi spodbuda za pošteno delovanje lokalne
demokracije po volitvah. Kako je torej ta čas s politično odgovornostjo do volivk in volivcev, kako je z odgovornostjo do napačnih odločitev in z negospodarnim ravnanjem do občinskih sredstev in s potenciali občine? Ob naši nizki ravni politične kulture bodo župani vse do spremembe zakona o lokalni samoupravi še naprej neomejeno in s pridom zase in za svoje izkoriščali funkcijo za uveljavljanje zasebnih interesov. Ugotovitve kažejo, opozarjajo pa tudi številni pravniki in tudi novinarji, da sta tako politična odgovornost kakor tudi kazenska odgovornost zelo neurejeni. Koliko smo zaradi tega občani že izgubili v začetnih letih lokalne demokratičnosti, koliko škode je bilo povzročene zaradi neznanja, nesposobnosti, politične arogance in nemorale je ležko oceniti. Ta dejanja bodo ostala neraziskana in nekaznovana. Vendar bi bilo narobe, če teh področij ne bi hitro uredili, saj se bo samopašnost in podcenjujoč odnos do drugače mislečih še naprej nekaznovano bohotila. V sedanjem zakonu o lokalni samoupravi namreč ni nobene določbe, ki bi opredeljevala odgovornost za škode povzročene zaradi neza-konitih odločitev ali opustitve odločitve, ki bi jo moral občinski svet v skladu z zakonom sprejeti. Enako ni odloka o tem, kako sankcionirati županove opustitve izvajanja odločitev občinskega sveta ali nezakonito izvajanje odločb. Kot izgleda, sedaj lahko samo upamo, da bo parlament našel čas za popravke ali za sprejem novega zakona, bolj restriktivnega.
No sedaj smo pa tam! Ali občani torej res ne moremo ničesar ukreniti? Mnogi župani in občinski svetniki bi si to celo dolgoročno želeli. Vendar obstaja možnost civilne tožbe za povzročeno škodo, za tožbo o protizakoniti pridobitvi materialnih koristi. Po ustavi in zakonih imamo možnost tožiti vsakogar, za katerega dokazljivo mislimo, da nas je tako moralno kot materialno oškodoval. Ne bo problem dokazovati in dokazati pro-tizakonitosti v delovanju občinskih organov v zasebne koristi, če bi se s pomočjo tožilstev dokopali do pravih podatkov. Trenutno kaže torej tako, da bi se lahko znebili samopašnih in nemoralnih ljudi samo z zasebno tožbo. Obstaja pa seveda
še možnost ovadbe na organe pregona in tožilstva, kar pa bi bilo po moje precej bolj efektivno. Potrebno je samo razmisliti ali se splača iti v takšen "podvig", še posebej ker se situacija sedaj po volitvah lahko dramatično spremeni na bolje. Velja pa razmisliti o tem in se intenzivno pripravljati tudi na najslabšo možnost. Skratka, postopno zares prihaja čas za spremembe, se vam ne zdi tako?
Zvonimir Zabukovec
GOSPODU ZUPANU
Uredništvu pohvalo podarim, saj moj dosje je bil takoj naprej poslan.
Gospodu županu čestitko podam,
saj je na svoj stol zopet pristal,
volivkam in volivcem
roko podam,
saj njihov človek župan
med njimi je ostal.
Prihaja čas Dedkov in Božičkov, potrudite se,
da spraznite jim mošnjičke. Želim vam,
da bi praznike lepo praznovali, svoje najljubše in bolne obiskali.
V letu 2003 bi zdravje in srečo zapisali. To vam iz srca želi
Vaš rojak Jože Prijatelj
SNEŽINKE
V temnem hladnem oblaku smo se rodile lepe bele
kot v valovih na zemljo k vam hitimo.
Gore, trate bele so postale, mladina naša že po snegu raja, ko se zjasni,
po kotlinah megla se rodi,
burja piha,
mraz pritiska,
čevelj mi pri hoji škriplja.
Naši otročiči od ivja postali vesoljski so možički, dobro, zdravo se vsem godi.
Le ptičkom se slabo godi, hrane od črvičkov ni, letajo preveč,
le pernat kožušček jim je všeč.
Če bi jim radi pomagali,
v ptičje hiške lojeve pogače bi jim dali,
bolj veseli bi postali
in mnogo lažje pomlad bi pričakali.
Jože Prijatelj
Iz Rdečega križa Grosuplje
Na področju OZ RK Grosuplje deluje 23 krajevnih organizacij RK v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.
Prav je, da spregovorimo o ljudeh - prostovoljcih, ki delajo v teh KO RK. To so ljudje, ki požrtvovalno izpolnjujejo poslanstvo RK in za svoja človekoljubna dejanja ne zahtevajo ničesar. Niso pomembne samo materialne dobrine, ampak tudi naš odnos do soljudi. Vsak dan se srečujemo, prav je, da ne hitimo drug mimo drugega, ampak postojimo, si podamo roko, podarimo nasmeh in si vzamemo čas za besedico ali dve. Dostikrat s takšno preprosto gesto koga osrečimo.
Vsem prostovoljcem hvala za to, kar dajete drugim: svoj čas, prijaznost, razumevanje in pripravljenost pomagati.
Tudi letos smo organizirali krvodajalsko akcijo v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Grosuplju in Dobrepolju. Na odvzem krvi je prišlo 565 krvodajalcev. Veseli smo, da se je vabilu odzvalo tudi nekaj mladih. Še vedno pogrešamo med krvodajalci podjetnike in ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Bolezen in nesreča nikoli ne izbirata. Vedno pride nenajavljena, ne vpraša ne po statusu ne po izobrazbi. Vsakemu se lahko zgodi, da bo že jutri potreboval kri. Še vedno lahko kri nadomestimo le s krvjo.
Vsako leto podeljujemo krvodajalcem značke ali plakete za jubilejno darovano kri. Priznanja delijo KO RK za krvodajalce iz svojega področja. Letos imamo 106 krvodajalcev, ki bodo prejeli ta priznanja. Gospod Marjan Šircelj iz Grosuplja je letos STOSEDMIČ daroval kri in ostaja rekorder po številu darovane krvi.
Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo plemenitost in humanost.
V letošnjem letu smo razdelili 400 prehrambenih paketov in večjo količino pralnega praška socialno ogroženim družinam prek KO RK. 24 otrokom smo preskrbeli nekaj šolskih potrebščin ter nudili finančno pomoč najbolj ogroženim posameznikom.
V novem letu, ki prihaja, želimo vsem zdravja, osebne sreče in da ne bi nihče živel v pomanjkanju.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
nadaljevanje s str. 26 Mladostno se v linah zazibal je zvon ...
Samo malo bom sedel na tole skalo, si še oddahniti ni mogel, ko je že zaslišal zvon, tako nov, tako tuj, tako drugačen, pa vendar je pel isto pesem, oznanjal isto radost in ga ni bilo mogoče preslišati ...
Mladostno se v linah zazibal je zvon, je zašepetal Ivan sam vase in se nasmehnil. Nasmehnil svojemu življenju. Ani, ki se je že kdaj zgubila v dolini smrtnih senc in ga zdaj čaka pri Bogu, in svojim otrokom, ki so že zdavnaj pozabili na dom, saj jih niti domači zvon ni mogel vabiti nazaj ... Nasmehnil se je ob skrivnostnem petju zvona in v njegovem srcu ni bilo nobenega upora več, pa tudi nobenih vprašanj brez odgovora ni bilo. Še daleč v spanec ga je spremljalo zvonjenje velikega zvona pri sveti Ani in njegova Ana mu je prek obokov let iz večnosti ponujala roko ...
In ko so ga naslednje jutro našli, mu je blažen smehljaj še vedno lebdel na ustnicah...
md, za objavo Anica Štrubelj
ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV ZA LETO 2003 ZA OBČINO DOBREPOLJE
Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 2003 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem planu odvoza.
Naselje	Redni odvoz
Bruhanja vas	vsak torek
Cesta	vsak ponedeljek
Četež pri Strugah	vsak torek
Hočevje	vsak torek
Kolenča vas	vsak torek
Kompolje	vsak torek
Lipa	vsak torek
Mala vas	vsak torek
Paka	vsak torek
Podgora	vsak torek
Podgorica	vsak torek
Podpeč	vsak torek
Podtabor	vsak torek
Ponikve	vsak ponedeljek
Potiskavec	vsak torek
Predstruge	vsak ponedeljek
Pri Cerkvi - Struge	vsak torek
Rapljevo	vsak torek
Tržič	vsak torek
Videm	vsak ponedeljek
Vodice	vsak ponedeljek
Zagorica	vsak torek
Zdenska vas	vsak ponedeljek
Za vse pravne osebe in samostojne podjetnike, s katerimi smo sklenili v letu 2002 pogodbe za odvoz tudi ločenih komunalnih odpadkov (papir, steklo, kovine), je plan odvoza sledeči:
	Papir	Steklo	Kovine
JANUAR	16.,30.	09.,31.	23.
FEBRUAR	13., 27.	20.	28.
MAREC	13., 27.	06.	20.
APRIL	10., 24.	03.,25.	17.
MAJ	08., 22.	15.	29.
JUNIJ	05., 19.	12.,26.	27.
JULIJ	03., 17.,31.	10.	24.
AVGUST	14., 28.	07.,29.	21.
SEPTEMBER	11., 25.	18.	19.
OKTOBER	09., 23.	10.,30.	16.
NOVEMBER	13., 27.	20.	06.
DECEMBER	11., 24.	12.,31.	18.
Javno komunalno podjetje Grosuplje se ob izteku leta zahvaljuje uporabnikom odvoza odpadkov za okolju prijazno ravnanje. Želimo si, da bomo lahko še vnaprej skupaj skrbeli za čisto in zdravo okolje.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2003 VAM ŽELI
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
Šahisti so se spet pomerili z Leonom Gostišo
Simultanko je v počastitev občinskega praznika organiziral RK Dobrepolje 5. 12. 2002, v OŠ na Vidmu.
Letos je bilo tistih, ki so se odločili pomeriti s šahovskim velemojstrom Leonom Gostišo 18, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih. Zal o kakšnem uspehu naših šahistov ne moremo poročati, ker je Leon Gostiša v dobrih dveh urah premagal vse igralce. Vsekakor pa je že sama igra s šahovskim velemojstrom priznanje in doživetje. (M. S.)
□I
TAROK SEKCIJA DOBREPOLJE
prireja
NOVOLETNI TURNIR V TAROKU
ki bo v soboto, 28. 12. 2002, v gostilni "BRDAVS" na Vidmu s pričetkom ob 17.00 uri
Pravico nastopa imajo vsi, ki se do 16.30 ure prijavijo in vplačajo štartnino v višini 2.000,00 SIT.
Prijave sprejemajo pri blagajni gostilne Brdavs ali blagajnik sekcije g. Janez Škantelj (gsm 031 610 288)
Žrebanje se zaključuje ob 17.45 uri, kjer morajo biti vsi kandidati že prisotni.
Igra se po pravilih "Brez taroka ni taroka", ki jih je izdal Škis odbor pri Tarok zvezi Slovenije in sistemu tekmovanja za državno prvenstvo.
Po zaključku turnirja bo pokale najboljšim trem igralcem in blagovne nagrade ostalim podelil dedek Mraz.
V ceno štartnine je všteta praznična večerja! Ljubitelji taroka vljudno vabljeni!
Tarok sekcija
Turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika
V soboto, 7.12.2002 je na Vidmu v OŠ Dobrepolje potekal odprti turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika.
Na začetku moram omeniti sponzorje turnirja. To so občina Dobrepolje, Pekarna Blatnik, Pizzerija Adam iz Ponikev. Zahvalil bi se še OŠ Dobrepolje za dvorano in g. Bojanu Novaku za nemoten potek turnirja.
Na turnirju se je zbralo lepo število igralcev iz več koncev Slovenije: Vrhnika, Ljubljana, Šmarje Sap, Polževo, Novo mesto, Zasavje in domači igralci. Turnirje bil zaradi dobrih igralcev kar precej kakovosten. Med veterani seje na tretje mesto uvrstil Silvo Vižintin, drugi je bil Jože Hafner, prvo mesto pa je dosegel Marko Kosem. Med člani pa je bil tretji Boštjan Kmet, drugo mesto je dosegel Tone Kralj, prvi pa je bil Tone Špringer.
Tone Kralj
Šport
MALI NOGOMET
Medobčinska zimska liga v malem nogometu v Grosupljem:
Doseženi rezultati z dne, 8.12.2002
Par		Rezultat		
BALKANTEAM	AVTOVAL RAČNA	1		4
ŠD DOBREPOLJE - SNEŽAK	PRINCE PUB	4		2
VIŠNJA GORA	JAGODA	1		3
PEKARNA GROSUPLJE	ELEKTRO SENICA-PREMAR	0		6
BIFE PRI MATJAŽU & INŠTALACIJE ANGRO	MIZARSTVOTRUNKELJ KRKA	4		2
ŠALABAJZERJI	ŠMD TURJAK	1     : 4		
PROSTEL D.O.O.	ŠD MALO MLAČEVO	5		4
KOMENTAR: Edina ekipa iz Dobre-polja igra na tem prvenstvu odlično. Moštvo je sestavljeno zelo "posrečeno", saj je polovica ekipe "rosno mladih", druga polovica - pa bi lahko rekli - preizkušenih. Obe polovici pa dajeta tisto, kar je vidno iz lestvice. Upamo lahko le, da bo ekipa zadržala odlično formo in razpoloženje in bo še naprej nizala odlične rezultate.
TRENUTNA LESTVICA
Mesto	Ekipa	tekem	zmage	neodl.	poraz	TOČKE	dani prejeti goli goli		gol razlika
1	ŠD DOBREPOLJE-SNEŽAK	4	4	0	0	12	16	5	11
2	ELEKTRO SENICA - PREMAR	4	3	0	1	9	1/	7	10
3	BIFE PRI MATJAŽU&INŠTALACIJE ANGRO	4	3	0	1	9	13	5	8
4	PRINC PUB	4	3	0	1	9	18	11	7
5	ŠD MALO MLAČEVO	4	3	0	1	9	15	9	6
6	BALKANTEAM	4	2	0	2	6	21	19	2
7	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	4	2	0	2	6	11	9	2
8	AVTOVAL RAČNA	4	2	0	2	6	10	8	2
9	ŠMD TURJAK	4	2	0	2	6	7	6	1
10	PROSTEL D.O.O.	4	2	0	2	6	20	26	-6
11	PEKARNA GROSUPLJE	4	1	0	3	3	6	15	-9
12	JAGODA	4	1	0	3	2	7	17	-10
13	VIŠNJA GORA	4	0	0	4	0	5	15	-10
14	ŠALABAJZERJI	4	0	0	4	0	7	21	-14
ODBOJKA
Medobčinsko prvenstvo v odbojki - doseženi rezultati moških ekip z dne, 8.12.2002
Par		Rezultat	
PUPA PUB BANANE	-   ŠD GRČA	1:2	(22;-22;13)
ŠD GRČA	-   ŠD DOBREPOLJE	0:2	(11;10)
GOSTILNA PRIJAPU	-   PUPA PUB BANANE	0:2	(14; 16)
ŠD DOBREPOLJE	-   ŠD GROSUPLJE	2:1	(16,-11,8)
TRENUTNA LESTVICA
Mesto	Ekipa	5t tekem	zmage	poraz	TOČKE	osv. /gub. seti seti		set razlika
1	OK GROSUPLJE	8	7	1	14	15	2	13
2	ŠD DOBREPOLJE	8	6	2	12	13	7	6
3	ŠD GROSUPLJE	8	5	3	10	11	8	3
4	ŠD GRČA	8	4	4	8	10	12	-2
5	PUPA PUBBANANE	8	4	4	8	9	11	-2
6	GROŠ	8	2	6	4	5	14	-9
7	GOSTILNA PRI JAPU	8	1	7	2	5	14	-9
KOMENTAR: Kot vidite, se v Dobre-polju igra tudi odbojka. In to odlična odbojka, vsaj za naše razmere. Igrajo tako fantje kot dekleta. Trenirajo - rekreacijsko - že nekaj let in dosegajo na rekreacijskih tekmovanjih kar lepe uspehe. Tudi na tokratnem prvenstvu igrajo fantje odlično. Trenutno so na drugem mestu, verjamemo pa, da so se sposobni zavihteti na najvišjo stopničko.
Pripravil: Alojz Kuplenk
r \ Vsem prijateljem Sporta in ostalim želi - ŠPORTNO
DRUŠTVO DOBREPOLJE - vesel Božič in srečno ter uspešno teto 2003!
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je novembra 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala devet kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bilo osem kršitev storjenih v zasebnih prostorih, ena pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo enajst različ-nih'kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede dvanajstih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 in v samem naselju Videm.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu decembru 2002 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši
prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
NEVARNOSTI PRI UPORABI PIROTEHNIČNIH SREDSTEV
Bližajo se božično-novoletni prazniki. S praznovanjem je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov. Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivost. Zaradi nestrokovne in nepremišljene uporabe, so bile že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroki in mladoletniki, ki te najpogosteje uporabljajo.
Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli s strani inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti je problematika glede uporabe pirotehničnih izdelkov še vedno pereča.
Po Uredbi o pirotehničnih iz-
delkih je prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in razreda II dovoljena otrokom do 14. leta starosti le, če so pod nadzorstvom staršev in skrbnikov. Prav tako je po Uredbi o pirotehničnih izdelkih dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, v času od 26. decembra do 2. januarja. V nobenem primeru pa ni dovoljeno uporabljati pirotehničnih izdelkov v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi.
Policija svetuje, da starši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škodo, ki imajo lahko daljnosežne posledice.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Razpored dela splošne in zobne ambulante na Vidmu
Delovni čas splošne ambulante Videm			
	dopoldne	popoldne	amb. Struge
Ponedeljek	7.00 - 13.00		
Torek		13.00- 19.00	
Sreda	7.00 - 13.00		8.00 - 12.00
Četrtek		12.00 - 18.00	
Petek	7.00 - 13.00		
Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00			
Delovni čas zobne ambulante Videm		
	dopoldne	popoldne
Ponedeljek		13.00- 19.00 v šoli
Torek		13.00 - 19.00
Sreda		13.00 - 19.00
Četrtek	7.00 - 13.00	13.00 - 19.00
Petek	7.00- 13.00	
Dežurni zdravnik: 781-90-09, 050-624-071		
		
Delovni čas lekarne Videm		
	dopoldne	popoldne
Ponedeljek	7.30- 14.30	
Torek		12.00- 19.00
Sreda	7.30 - 14.30	
Četrtek		11.00 - 18.00
Petek	7.30 - 14.30	
KiNOpaocaam za lamina 2002
KINO "OOtttttPOLlE" \II01M W
PETEK, 10. JANUAR, ob 19.30
DOLBY-DIGITAL ZVOK ameriška uspešnica - vojni film
K-19 ČRNA VDOVA
KRATKA OZNAKA: Harrison Ford in Liam Nee-son igrata v napeti drami o času, za katerega večina verjame, da je bil eden najbolj nevarnih v svetovni zgodovini. V nasprotju s sedanjostjo je bil to čas, ko je bilo edino zagotovilo za mir zagotovilo za medsebojno množično uničenje in ko so ljudje po vsem svetu neprestano čutili napetost zaradi grožnje z vojno. Zgodbo je navdihnil dogodek, ki seje zgodil leta 1961 med hladno vojno, ko je imela takratna Sovjetska zveza dovolj jedrskega orožja, da bi lahko dvakrat povsem uničila svet in ko so imele Združene države v rokah moč, s katero bi lahko svet uničile desetkrat. Otroke v šolah so učili, kako naj se skrijejo pod mize in zaščitijo, medtem ko so njihovi starši gradili zaklonišča na svojih dvoriščih. Obe državi sta kopičili zaloge jedrskega orožja ... v pričakovanju, kdo bo prvi udaril. DOLŽINA: 138 minut
NEDELJA, 12. JANUAR, samo ob 15.uri
ameriški akcijski film
POT V POGUBO
KRATKA OZNAKA Dva očeta. Michael Sullivan je ubijalec in dela za irskega mafijaša v Chica-gu v času depresije. Gospod John Rooney je Sullivanov šef, ki ga je vzgojil kot lastnega sina. Dva sinova: Michael Sullivan mlajši in Con-nor Roonev, ki si oba obupno prizadevata za očetovo naklonjenost. Zaradi ljubosumja in tekmovalnosti pride do tragedije in Sulliva-novo življenje se preplete z njegovim delom, saj sta ubita njegova žena in mlajši sin Peter (Liam Aiken).
Zdaj se Sullivan in starejši sin Michael podata na pot, žene ju maščevanje. Pot v pogubo je portret dveh družin, katerih usodo krojijo kompleksni in pogosto bojeviti odnosi med očeti in njihovimi sinovi... ter sinovi in njihovimi očeti. DOLŽINA: 116 minut
NEDELJA, 12. JANUAR, ob 19.30
ameriški akcijski film
NEVARNA SMER
KRATKA OZNAKA: Jutranja gneča. Nepregledna kolona avtomobilov na newyorški obvoznici pravzaprav ni nič nenavadnega in nikakor ne bi mogla usodno zaznamovati življenja dveh mož. A to jutro majhna nezgoda dva popolna tujca spreobrne v zagrizena nasprotnika. Načina, kako uničiti nasprotnika, sta različna, končni cilj pa enak: vsak od njiju skuša sistematično razdejati življenje drugega in si tako povrniti izgubljeno.
Priznan odvetnik Gavin Banek (Ben Affleck) se
prebija skozi gost promet in zamuja na sodišče. Na drugem pasu vozi Doyle Gipson (Samuel L. Jackson), oče, čigar pravica, ali bo videval svoje otroke, je v rokah zelo zaposlenega in neusmiljenega sodnika. Na pogled sta Banek in Gipson zelo različna moža: eden se bliža vrhuncu svoje kariere, drugi se obupano želi rešiti socialnega dna. A majhna prometna nezgoda ta tujca pahne na rob samouničenja in potrdi, da lahko bes človeka spremeni v pošast. DOLŽINA: 90 minut
PETEK, 17. JANUAR, ob 19.30
francoska romantična drama
OSEM ŽENSK
KRATKA OZNAKA: V samotni graščini na zasneženem podeželju se leta 1950 v Franciji se zbere družina z namenom srečanja med prazniki ... Toda praznovanje odpade - njihov ljubljeni oče je umorjen!
Morilka je lahko samo ena izmed osmih žensk, tesno povezanih z gospodarjem. Je bila to njegova mogočna žena? Ali morda njena sestra, stara devica ali celo njuna skopuška mama? Mogoče predrzna sobarica ali pa zvesta gospodinja? Morda bi celo lahko bila ena izmed njegovih ljubkih hčera? Nepričakovan obisk glamurozne sestre umorjenega očeta da raziskovanju nove razsežnosti. Začenjajo se histerični napadi, rivalstvo in glasbene medigre. Duhovite situacije, začinjene z mračnimi družinskimi skrivnostmi. Zapeljivi ples velike prevare. Razodetje skrivnostne ženske psihe.
8 žensk. Vse sumljive. Vsaka s svojim motivom. Vse skrivnostne.
8 žensk. Lepe, silovite, inteligentne, čutne in nevarne...
Ena od njih je kriva. Le katera bi to lahko bila?
DOLŽINA:95 minut
NEDELJA, 19. JANUAR, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - čarovniški film
HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI
KRATKA OZNAKA: V drugem filmu serije o Harrvju Potterju se mladi čarodej Harry Potter (DANIEL RADCLIFFE) in njegova prijatelja Ron Weasley (RUPERT GRINT) in Hermiona Granger (EMMA VVATSON), ki obiskujejo drugi letnik Bra-davičarke, akademije za čarovnike in čarovnice, znajdejo pred novimi izzivi: odkriti poskušajo temno silo, ki ustrahuje šolo. VVarner Bros. Pictures predstavlja film Chrisa Co-lumbusa v produkciji Heyday Films/1492 Pictures - Harry Potter in Dvorana skrivnosti, v katerem igrajo DANIEL RADCLIFFE, EMMA VVATSON, RUPERT GRINT, KENNETH BRANAGH, JOHN CLEESE, ROBBIE COLTRANE, WARWICK DAVIŠ, RICHARD GRIFFITHS, RICHARD HARRIS, JASON ISAACS, ALAN RICKMAN, FIONA SHAW, MAG-GIE SMITH in JULIE VVALTERS. DOLŽINA 161 minut
PETEK, 24. JANUAR, ob 19.30
ameriška erotična komedija
GURU
KRATKA OZNAKA: Usodo, ki čaka Ramuja Gup-to (Jimi Mistrv), mladega indijskega učitelja plesa, ki se navdušuje nad broadwayskimi bliščem, bi lahko napovedal samo kakšen guru. Potem ko mu prijatelj zatrdi, da bo v New Yorku lahko imel stanovanje na terasi nebotičnika, rdečega
mercedesa in neskončno vrsto svetlolasih bejb iz Baywatcha, se indijski mojster plesa odloči, da hoče uspeti v Ameriki. Toda v New Yorku pot k slavi ni posuta z rožicami in Ramu pristane v indijski restavraciji ter hodi na vse mogoče avdicije. Ko ga pokliče Dwain (Michael McKean) iz Ramrod Produc-tions, se Ramov goli entuziazem hitro prelevi v tremo pred nastopanjem, ko ugotovi, da je nevede postal zvezda filma za odrasle. Sramežljivi Ramu se v tem položaju ne odreže najbolje in kljub spolnemu razsvetljevanju soigralke Sharrone (Heather Graham) hitro ostane brez službe. Ves obupan se nenajavljen pojavi na zabavi za rojstni dan nevvagerske mlade bo-gatašinje Lexi (Marisa Tomei), na kateri streže njegov bivši šef. Sprva začne kot natakar, nato pa se v trenutku znajde v novi vlogi, ko guru, najet za zabavo, pijan obleži. Ko tako nepričakovano pristane v središču pozornosti, se na vse pretege muči najti kakšno modro besedo. Vse, česar se lahko spomni, je Sharronino čudaško spodbujanje za izboljšanje "učinkovitosti". Te besede občinstvo začarajo kot kakšen duh iz steklenice in neizkušenega Ramuja spremenijo v guruja seksa. Očarana Lexi si zastavi cilj, da bo s svojim najnovejšim odkritjem ozdravila svet, njeno odkritje pa ima svoj cilj - iz nič hudega sluteče Sharrone izvrtati še kakšno "čustveno" modrost., s katero bi si lahko tlakoval pot do slave in bogastva. Nekdanji učitelj plesa postane učenec porno zvezde, vendar pa ima tudi ona svoje skrivnosti. V tej komediji zmešnjav, prepletanja kultur in zgrešenih ljubezni ni nič, kot se zdi.
NEDELJA, 26.JANUAR, ob 15. uri in 19.30
ameriški akcijsko pustolovski film
JAMES BOND 007 - UMRI KDAJ DRUGIČ
KRATKA OZNAKA: Najnovejšo pustolovščino 007, dvajseto v najbolj uspešni filmski franšizi vseh časov, so po tradiciji začeli snemati 14. januarja 2002 v londonskih študijih Pinevvood. Za EON productions sta bila Michael G. VVilson in Barbara Broccoli, ki nadaljuje družinsko tradicijo pokojnega očeta Alberta R. "Cubbvja" Broccolija, ki je pred 40 leti skupaj Harryjem Saltzmanom začel serijo z senzacionalnim Dr. Nojem.
V novi bondiadi se prepletajo teme izdaje, najsodobnejše tehnologije in vojaške svetovne dominacije.
Najnovejša misija Jamesa Bonda se začne v demilitarizirani coni, ki ločuje Severno in Južno Korejo, s spektakularnim pregonom z vozilom na zračni blazini čez minsko polje - in akcije ni konec, vse dokler se ne odvrti odjavna špica. Od Hong Konga do Kube in Londona Bond kroži po svetu in si prizadeva razkrinkati izdajalca in preprečiti vojno katastrofalnih razsežnosti. Pot mu prekrižata Jinx (oskarjevka Halle Berry) in Miranda Frost (Rosamund Pike), ki bosta odigrali ključni vlogi v njegovi najnovejši pustolovščini. Na vroči sledi za smrtonosnim megalomanom Gustavom Gravesom (Toby Stephens) in njegovim neusmiljenim pribočnikom Zaom (Rick Yune) Bond pripotuje na Islandijo v zli-kovčev brlog, palačo, v celoti narejeno iz ledu. Tam na lastni koži izkusi mogočnost novega najsodobnejšega orožja. Vse nazadnje privede do eksplozivnega soočenja - in nepozabnega konca - v Koreji, kjer se je vse začelo. DOLŽINA: 125 minut
PETEK, 31. JANUAR, ob 19.30
ameriška uspešnica - družinski film
BOŽIČEK 2
KRATKA OZNAKA: Scott Calvin (Tim Allen) je bil Božiček že osem let in njegovi zvesti palčki ga imajo za najboljšega Božička doslej. Toda Scott ima težave. Njegov sin Charlie se je znašel na seznamu "porednih", tistih, ki si ne zaslužijo darila. In kot da to še ne bi bilo dovolj, se mora Scott poročiti do božičnega večera, sicer bo njegove "božične službe" konec. Da bi si poiskal ženo in pomagal sinu, pošlje na severni tečaj nadomestnega Božička, ki pa začne v vlogi malce preveč uživati. Da bi rešil praznično vzdušje božiča, se mora Scott vrniti na severni tečaj in urediti stvari. DOLŽINA: 90 minut
NEDELJA, 2. FEBRUAR ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski triler
NOČ ČAROVNIC III. del
KRATKA OZNAKA: Noč čarovnic: vstajenje nas popelje na začetek, v rojstno hišo Michaela Myersa, kjer seje leta 1963 z umorom sestre začel njegov morilski pohod. Hiša je zdaj zapuščena, vendar jo bodo vsak čas preplavili samozavestni študenti s kamerami, njihovo početje pa bodo gledalci spremljali prek interneta. Študentka psihologije Sara (Bianca Kajlich), ošabna Jenn (Katee Sackhoff), ambiciozni Rudy (Sean Patrick Thomas), študent prava BiH (Thomas lan Nicholas), študent glasbe Jim (Luke Kirby) in skeptična Donna (Daisy McCrackin) bodo morali v rojstni hiši Michaela Myersa preživeti noč čarovnic. Vsak od njih bo opremljen s prenosno kamero, gledalci pa bodo izbrali tistega, ki se jim bo zdel najbolj zanimiv. Toda stvari krenejo v napačno smer in igra se spremeni v boj za preživetje. Noč čarovnic: vstajenje je režiral Rick Rosenthal (Kaj je narobe s seksom?, Providence, Buffy: Izganjalka vampirjev, Praksa), ki je pred dvema desetletjema posnel drugi del Noči čarovnic. V filmu ponovno igra Jamie Lee Curtis (Noč čarovnic, Noč čarovnic: 20 let pozneje, Megla, Riba po imenu VVanda, Moja punca, Moja punca 2, Resnične laži), ki si je z vlogo Laurie Strode prislužila naslov kraljice kričanja. Poleg nje igrajo še Busta Rhymes (Forresterjevo razkritje), Sean Patrick Thomas (Dan, ko sem rešil Ameriko, Drakula 2000, Zabava, ki jo komaj čakam, Podle igre, Teorija zarote, Popolna slika), Tyra Banks (Dobre mrhe, Skrivni prehod), Thomas lan Nicholas (Ameriška pita 1, Ameriška pita 2), Bianca Kajlich (10 razlogov, zakaj te sovražim), Katee Sackhoff (Kurja juhica za dušo), Luke Kirby (Sreča) in Daisy McCrackin (3000 milj do Gracelanda). Scenarij za film sta napisala Larry Brand in Sean Hood, producent je bil Paul Freeman, izvršni producent pa Mustafa Akad. DOLŽINA: 85 minut
OBVESTILO KINOOBISKOVALCEM:
Na zvezi Kulturnih društev Ivančna Gorica, kamor skupaj s kinom Grosuplje, Ivančna Gorica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje spada tudi naš kino, so sklenili, da po petih letih vstopnice podražijo za 100 SIT. Torej bo v vseh naštetih kinematografih cena vstopnice po 1. januarju 2003 600 SIT. Prosimo za razumevanje in upamo, da vas ta podražitev ne bo odvrnila od obiska kinopredstav. Cena abonmaja v letošnjem šolskem letu ostaja nespremenjena.
Uprava kina Dobrepolje
ŠPORTNO DRUŠTVO K0MP0LJE
Vsem svojim članom, sponzorjem, donator jem in ostalim Vaščanom Vesele in blagoslovljene božične praznike ter sreče, zdravja in uspehov polno prihajajoče teto 2003
1961 - 2007		Društvo
	RK Dobrepolje	ROKOMETNI KLUB DOBREPOLJE    >    1 \
		
	W	želi vsem svojim
		članom, sponzorjem, donatorjem in ljubiteljem
		rokometa
		vesel božič in srečno novo leto 2003!
Območna obrtna zbornica Grosuplje
Ob Grosupeljščici 1 /b 1290 Grosuplje
Objavlja prosto delovno mesto
IZVRŠNEGA SEKRETARJA OOZ GROSUPLJE
Od kandidatov pričakujemo:
- višja ali srednja strokovna izobrazba pravne ali upravno-organizacijske smeri
- 5 let delovnih izkušenj z višjo izobrazbo oziroma 8 let s srednjo izobrazbo na podobnem delovnem mestu
- poznavanje dela z računalnikom (VVord, Excel, elektronsko poslovanje, uporaba interneta)
- poznavanje predpisov s področja obrti in gospodarstva, natančnost pri delu in ustrezne organizacijske sposobnosti
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, pričakujemo v 8 dneh od dneva objave. Prijave pošljite na naslov: Območna obrtna zbornica Grosuplje, Ob Grosupeljščici l/b, 1290 Grosuplje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa o izbiri kandidata.
Beli/i/ied
Infection Control
BELIMED d.o.o. Kosovelova ulica 2 SLO - 1 290 Grosuplje Tel: 01/78 66 010 Fax: 01/78 66 01 1 E-mail: info®belimed.si www.belimed.com
V prihajajočih prazničnih dneh se kolektiv družbe Belimed d.o.o zahvaljuje vsem poslovnim partnerjem za uspešno letošnje sodelovanje, z željo, da bi podobno sodelovali tudi v prihodnjem letu.
Vsem občankam in občanom voščimo vesele božične praznike, predvsem pa veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 2003.
Odločili smo se, da sredstva, namenjena za novoletna poslovna
darila, namenimo v dobrodelne namene kot donacijo Kliničnemu centru Ljubljana za nakup medicinskega aparata.
Prihajajo božično-novoletni prazniki. To je čas, ko se malo bolj poglobimo vase ter zazremo naokrog. Morda premalo. Marsikaj pomembnega prezremo, zato se spomnimo prav vseh terjim zaželimo vse lepo, kakor tudi mi želimo vsem prijetne božične praznike in vse lepo v prihajajočem letu. Hvala vsem za zaupanje, ki nam ga izkazujete!
STRAH FRANC s.p., PRODAJA PLINOV, PREVOZNIŠTVO IN POGREBNE STORITVE
1312 VIDEM-DOBREPOLJE, VIDEM 61A
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o,
1
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kHAUf
©rnstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
KZ DOBREPOLJEzoo
NUDIMO VAM:
> BLAGAJNIŠKE STORITVE ZA HKS
> PLAČEVANJE POLOŽNIC Z MINIMALNO PROVIZIJO - NOVO
>►  MOŽNOST PREJEMANJA POKOJNINE PREK TR NOVO
> ODKUP MLEKA
> TRGOVINA Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM >► VSE ZA KOLINE
> NA NOVO ODPRTA ŽELEZNINA
Vsem članom, proizvajalcem mleka in vsem občankam in občanom občine Do-brepolje želimo vesel božič ter srečno in uspešno leto 2003.
Naslov: Videm 36,1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 01 7807 205, 01 786 71 77
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
ANTONIJE AHAČEVČIČ
iz Podpeči 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše.
Hvala vsem, ki ste zanjo molili, jo kropili in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. župniku za tolažilne besede na domu v zadnjih trenutkih njenega življenja, kot tudi za opravljeni pogrebni obred in ganljive besede ob slovesu, moškemu pevskemu zboru za lepo petje pri obredu ter Franciju in Mariji Strah za vso pomoč in organizacijo pogreba. Vsi njeni
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
GEODETSKEGA POSNETKA LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
-> UPRAVNIH DOVOUENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BtOKA NAD UUBUANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
01 781 03 20, 781 03 28
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA!
Iskrena, res iskrena, hvala družini ZUPANČIČ iz Kompolj 115. Sprejeli so nas odprtih rok in toplega srca. Pomagali so mi v stiski s tremi otroki. Težko kdo razume človeka v stiski. Zupančičevi so nas razumeli, sprejeli so nas z odprtim srcem in mi odprli vrata v topel dom. Nepozabni so trenutki, kadar ti zasveti zvezdica sreče in se ti odpro vrata. Bili so le trije meseci, spoštovali so nas in tudi mi smo jim poskušali vračati spoštovanje. Otroke so imeli radi, tako Mitja kot Tone, ga. Olga in Petra. Vsi. Zato bi se jim rada še enkrat lepo zahvalila in jim zaželela vesele božične praznike in veliko uspehov v novem letu 2003.
HVALA ZUPANČIČEVI!
Metka
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA	
	
Marjan Peterlin s.p., Dolščaki 10a, 1314 Rob	Tel.: 01/7881-456 Mobi: 050/648-783
Lepe božične praznike in srečno novo leto 2003
GODBA
KULTURNO DRUŠTVO QODBA DOBREPOLJE
VABI NA
GODBA
m
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT* QODBE DOBREPOLJE
V NEDELJO, 22. DECEMBRA, OB 19. URI
GOST VEČERA BO TAMBURAŠKA SKUPINA PRIMA IZ RAČNE
IN V ČETRTEK, 26. DECEMBRA, OB 19. URI
GOST VEČERA BO VELIKOLAŠKA VOKALNA SKUPINA
OBA KONCERTA BOSTA V JAKLIČEVEM DOMU NA VIDMU
VOKALNI SOLIST: MARKO OKORN QODBO VODI prof. ROMAN QAČNIK KONCERT BO POVEZOVAL IQOR AHAČEVČIČ
SREČNO 2003!
Andreja Draženovič
Videm 59
1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 01 7807 879 GSM: 031 505 375 Tel. doma: 01 7807 340
Vesele Božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno v Cetu 2003 vam želi FRIZERSKI SALOM "ČOPEK"
Frizerski dalon ŠTEFANI
želi.<lmukam ve.iele božične praznike. Ob iztekajočem Utu pa ,ie zahvaljujem za njihovo zaupanje in jim v prihajajočem Utu 2003 žetim veliko lepih trenutkov, nasmejanih in srečnih dni.
Štefka Francelj, Struge
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.
Adamičeva 15