Gerkvene zadeve. Sv. misijon v Framu. Srečne dneve smo uživali od dne 19. do 27. septembra, ko so vnam čč. gg. lazaristi iz Celja obslužavali sveti misijon. Že od Aninega so nas gosp. župnik vsako nedeljo in praznik podučevali v pridigah in krščanskih naukih za sv. misijon. Zato je bilo vse pripravljeno, ko so se v soboto, dne 19. septembra trije gospodje pripeljali. Po kratkem nagovoru se je brž začela spoved šolarjev, in večerko ob 4. uri g. vodja slovesno začnejo sv. misijon, ter nam s pripomočjo svojih tovarišev razlagajo: poklic človeka, zmoto greha v različni obliki, smrt grešnika, Marijo zagovornico; sodbo, pekel, nebesa. Cerkev je bila od ranega jutra, ko so se služile svete maše, resnično natlačena, posebno pri vseh treh pridigah. Pobožnost ljudstva je bila kar vidna, ko se je pri petih ali sedmerih svetih mašah vedno molil sv. rožni venec in zmes popevalo splošno po cerkvi. Po pridigi pred odhodom so še zapeli: »0 usmiljeni Jezus«, >Veš, o Marija«, »Jezusa ljubim«, »Je angel«, »Že krije« — ali katero drugo. Spovedniki so imeli obilno dela, da so morali poalednji čas še po večerji nadaljevati; kajti goreCnosl je vedno naraščala, in naše veselje je v nedeljo do vrhunca dokipelo, ko smo pričakovali našega ljubljenega višjega pastirja. Že ob V2 9. uri smo se pri kapeli sv. Janeza sred vasi zbrali. Ob 9. uri se pripeljejo milostIjivi knezoškoi, in neprešteta Iruma se začne pomikati proti farni cerkvi, kjer je tudi mnogo ljudsiva čakalo. Za av. križem aledijo šolarji in možje, potem pa izbrani mladeniči s svečami nesejo novo podobo sv. Srca .Iezusovega; za njimi 108 opletenih deklic, ki so s sve- čami v roki nosile novo podobo Srca Marijincga in pa tron Mar. Dev., na sredi vsi duhovniki, in za njimi dolga vrsta ženskih. Pred cerkvijo je novi krasni miaijonski križ, ki so ga mil. knezoškof slovesno blagoslovili, v cerkvi pa ao Se krasni aliki: Srca Jezusa in Marije blagoslovili. Zdaj stopijo višji pasLir na pridižnioo ler po navodu sv. apostola Pavla iz bened: »Bogu pa bodi hvala, kateri nam je dal zmago po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Tedaj, moji Ijubi bratje, bodito slanovitni in nepremakljivi, obilni bodite vselej v delu Gospodovem, ker veste, da vaše delo ni zastonj v Gospodu;« z apostolsko gorečnostjo in Pavlovo z govornostjo pohvalijo vernike za vsa njihova dobra dela v cerkvi in v Gospodu, opominjaio k stanovitnosti po sv. misijonu, naj bi nam Gospod nebeško krono podelil. Pač ni bilo suhega očesa, ne trdega srca pri tem navdusenem govoru, ki nam ostane nepozabljiv.— Milostljivi knezoškof opravijo še slovesno sv. mašo, zapojejo »Te Deum«, da smo se zahvalili Bogu, mil. knezu in misijonarjem za trud in milost božjo. Popoldne pa smo imeli posebne molitve za cerkveni zbor, in na koncu smo se izročili Mariji v brambo: Sveta Marija, le prosi za nas!