Velja v Ljubljani in po pošti: :t!6 leto ,. k 360- -roi Jela . „ 180 — četrt !eU . . „ goža mcscc . . „ 80 — Za Ameriko: celoletno . . 8 riclar. polletno . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolarja 2.a inozemstvo: celo lito . K 480-— P01 !efii. . . . „ 240 — ielrt leta . ' ' ■ - „ 120-— *a mesec . „ 40*— Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter 55 mm šitok prostoi za enktat 2 K za večkrat popust. Novi narotuiki caj uosiijajo naročnino po nakaznici. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6(1. Tcielcn štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44. ~ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna steviika velja 1‘60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — *.—; Rokopisi se ne vračajo. .■— Vprašanje ustavnega načrta. Triumf vladnih strank prenranjen. Samostojni kmetje za obznano. Beograd, 14. maja. (Izv.) Gotovo bodo slovenski demokratski časopisi ala »Jutro« pisali o velikanski zmagi pri načelnem glaovanju ustave. Nezavednim čitateljem, ki položaja ne poznajo, se lahko govori neresnica. Sicer pa na prvi pogled 227 proti 93 res izgleda, kakor bi vlada triumfi rala. V resnici pa je stvar drugačna. Tudi tukajšnji časopisi so že ubrali druge strune. Tako n. pr. današnja »Tribuna«, ki se hudo jezi na one demokratske poslance, ki se niso hoteli udeležiti glasovanja, Predpostavljajoči svoj kšeftarski osebni interes poslanskim dolžnostim, dasi je vlada poslala ponje avtomobile. V resnici je bila vlada poražena. Fakt je, da je izmed 420 poslancev glasovalo za ustavo samo 227, med katerim številom se nahajajo zemljoradniki. ki so glasovali v načelni debati za ustavo samo pod rogojem, da se tekom špecijalne debate izpremeni v njihovo korist. Poslanci, ki so zapustili zbornico, ali ki se spieh njso udeležili dela v zbomi-C!« so smatrali za protivne glasoev, za veliko bolj protivne, kakor oni, ki so v zbornici glasovali proti, ker oni koiistituante sploh ne priznavajo. Med 227 poslanci so bili torej zem-1‘oradniki, ki so rešili situacijo. Znano je, da mora vlada pri sklepnem glasovanju imeti najmanj 211 glasov. Pri sedanjem glasovanju bi jih ne dobila toliko, kar bi vplivalo zelo Velikosrbska propaganda. Beograd, 14. maja. (Izv.) Po mestu so 'nabiti plakati, ki naznanjajo ustanovitev »Srbske stranke«, koje program je boriti se za to, da dobi naša država Ime »Velika Srbija«. Vršilo se le že več shodov, »a katerih so zborovalci odločno zahtevali, da se mora naša kraljevina imenovati »Velika Bratfe neodrešene Trst, 14. maja. (Izv.) Jutri se vrše volitve v rimsko zbornico. Nad slovenskimi volilci se izvaja najliuj-ši teror. Italijani so sc zakleli, da Slovenci ne smejo dobiti nobenega mandata v Trstu in Istri. Fašisti, podpirani od vladnih organov, nasto-' najo proti našemu ljudstvu z največjo bestijalnostjo. Kdor se priznava Slovencem, ni življenja varen. Naše agitatorje zapirajo pod izmišljenimi pretvezami, samo da bi oplašili slo- Prikljnčitev Avstrife k Nemčiff. Salzburg, M. maja. V navzočnosti zvez-nesa kancelarja dr. Mayra, zveznega ministra za zunanje posle dr. Kančka 111 zastop-fikov vseh političnih klubov Koroške, kakor tudj zastopnika nižje avstrijskega deželnega zbor3, sc je deželna vlada danes baviia s pomisleki zvezne vlado proti ljudskemu ■ glasovanju za priklučitev 11 Nemčiji. Sklenili so, izročiti pomisleke zvez. nega kancelarja In koroških zastopnikov Gfscijelna Poljska prot! ustašem. Razpor med zavezniki. Lioyd George govori. Poljski zimanji minister demisfjonira. mučno, ako bi ji ne pomagali iz zadrege zemljoradniki, ki pa so izjavili, da bodo pri sklepnem glasovanju za edino v tem slučaju, ako se ustava izboljša v njihovem smislu. Torej bo vlada primorana, da pri špecijelni debati nekoliko popusti, kar je le že-leti, sicer ne bo sprejeta, ali pa z veliko težavo, kar bi na zunaj zelo slabo uplivalo. Ce pomislimo, da kljub kupljenim glasovom muslimanov vlada pri sedanjem glasovanju brez zemijoradnikov ne bi dobila večine, je jasno, da se bo kupčija nadaljevala. Mi bi želeli, da vladna klika odneha s svojo trmo, da bi pomenilo ■konečno sprejetje ustave veliko manifestacijo, ki smo si jo vsi želeli. Ce bo šla vladna klika ki si z ustavo hoče utrditi samo svflj položaj, to svojo dosedanjo pot naprej, bo vserau sveta jasno — kajti o kupčiji naša gospoda javno razpravlja — da bi u«'a-va ne bila sprejeta, ako bi vlada njo ne kupila glasov. Vlada bi bila že davno primorana popustiti, ako bi ne dobila opore v slovenskih samostojnih kmetih. Sicer pa je g. Pucelju že danes žal, da ni ostal s svojimi tovariši v skupnem zemljoradniškcm klubu. Tu se tudi govori, da je pokrajinska vlada na zahtevo samostojnih kmetov izdala znano »Obznano« ze Slovenijo, ki je bila namenjena proti klerikalcem in se je pozneje obrnila po zaslugi demokratov tudi proti narodnim socijalistom. Srbija«, nikakor pa ne SHS, še manj pa Jugoslavija. To vprašanje je sedaj zelo aktualno, ker se v torek popoldne prične v skpuščlnl razprava o prvem oddelku ustavnega načrta, katera bo odločila definitivno o Imenu naše države. Zato se vrši takšen pritisk, zemlje na volišču. venske volilce, da se nc bi udeležili volitev. Za dan volitev se pričakujejo še večja nasilstva. O svobodi volilnega akta niti govora ni. Slovenci upajo na največji uspeh na Goriškem. Split. 14. maja. Vesti italijanskih listov, češ da so člani tukajšnje pokrajinske vlade intervenirale pri naših ljudeh v Zadru, da se umaknejo jugoslovenske kandidature, so popolnoma izmišljene, ker je pravi vzrok zanje teror fašistov. upravnemu In ustavnemu odseku, kakor tudi prlključltvenemu odseku salzburškega deželnega zbora, ki nai se posvetuje, rjli naj se z ozirom na politčnl položaj, v katerem ie salzburška zbornica svojčas Izdala glasovalni sklep, smatra situacija za bistveno lzpremenjcno. Za ta slučaj bo deželni zbor spkiepal o tem, ali naj ostane glasovalni skplep v veljavi, ali naj stopi na mesto glasovanja kaka druga maniiestcija. Dr. Ivan Lah je napadel mene podpisanega v sinočnjem „Slovenskem Narodu* (v članka: „Odgovor in obtožba"). Dr. Ivana Laha pozivam, da v osmih dneh prav tako javno kakor svoje dolžitve priobči tudi svoje dokaze. Dr. Matevž Šmalc, vaeučiliškl tajnik. Pomen nemške kapitulacije za nas. Varšava. 13. maja. Na poslednji seji deželnega zbora jc podal ministrski predsednik Wilos izjavo o stališču poljske vlade na vstajo v Go-ronji Šlcfciji. Ministrski predsednik ie opozarjal na prestrašenost m 1 ki ga je povzočilo v vseh krogci prebivalstva dejstvo, da je med-'■ zavezniška komisija postopala pristransko. V znak protesta se je naj-i: rej ustavilo /lelo. Potem je prebivalstvo po lastnem nagibu prijelo za orožje, da bi na ta način izrazilo svojo voljo. Poljska vlada se jc nagajala pred izvršenim dejstvom, katerega ni niocrla več preprečiti. .Vla- da jc storila vse mogoče, da bi pomirila Gorenjo Šlezijo in jc ententi poslala iskren poziv, naj deluje na to, da sc kar najhitreje dokončno odloči usoda Gorenje Šlczije v smislu versailleske pogodbe in v smislu izidov ljudskega glasovanja. London, 14. maja. (Izv.) Lloyd George je tekom svojega govora v spodnji zbornici najostreje napadel poljsko vlado glede gornješlezijskih dogodkov. Dolžil jo je kot povzročiteljico vstaškega gibanja. Pariz, 14. maja. Listi komentirajo govor, ki ga je imel včeraj Lloyd George v spodnii zbornici proti Polj- ski. z globokim obžalovanjem in živim začudenjem. Listi izjavljajo, da naj se gorenje-šlezijsko vprašanje reši pravično, in naglašajo, da govor. kakršen je bil včerajšnji ne more pomiriti duhov. Varšava. 14. maja. (Izv.) Komisija za opravljanje zunanjih poslov je izjavila zunanjemu ministru Sapiehi svojo nezauimico ter pozvala ministrskega predsednika Vitoša. da takoj odpokliče v inozemstvu se mudečega zunanjega ministra ter zahteva od njega takojšnji odstop. Nauen, 14. maja. »Corriere della Sera« preti s sankcijmi proti Kor-fantyju in poljski vladi. List pravi: Ako bi bilo treba, bi se morala Nemčija pooblastiti, da s svojimi četami nadomesti zavezniške čete. Tudi »Secolo« ljuto napada poljsko vlado. V glavnem zavzema Italija posredovalno stališče med Francijo in Anglijo. Dunaj. 14. maja. (Izv.) Na podlagi došlih brzojavnih poročil iz Berlina. Pariza in Londona prevladuje v tukajšnjih političnih krogih mnenje. da se je položaj v Gornji Šleziji občutno zboljšal. Pričakovati je, da bodo zavezniške države pooblastile Nemčijo, da očisti od vstašev zasedene pokrajine. Berlin. 14. maja. (Izv.) V Gornji šleziji, posebno v okraju Ratibor je večje število ententnih častnikov prestopilo k nemškim samoobrambnim četam. Rim, 13. maja. Kakor poroča »Tribuna«, je podvzela Italijanska vlada v Var. Savi korake, ki Imajo namen preprečiti nadaljnje boje In zahtevat] odškodnino za svojce padlih ItaiJanskih vojakov. »Giorna-le d Italija« zahteva, naj se odločitev v gor-iijo-šlczkem vpašanju pospeši. KONCERT HLAHOLA V LJUBLJANI. V nabito polni Unionovi dvorani se Je sinoči vršil koncert pevskega duštva »Hla-hol«, kj šestdesetletnico svojega obstoja ni uioglo lepše proslaviti kot z umetniško turnejo po Jugoslaviji. Vrle pevke In pevce »Hlahola« je občinstvo že pri prvem nastopu pozdavllo z neponchujočlm ploskanjem In Jim je prirejalo ves večer navdušene ovacije. Na vzporedu koncerta so bili zastopani biseri starejše in novejše češke zborovske literature, dela skladateljev Smetane, DvoFaka, Križkovskega, I. B. Foersterja, Suka In Vycpaleka iu bivšega zborovodje »Hlahola« Kflčke. Pevski zbor »Hlahola« je vseskozi discipliniran, ima dober glasovni materija!, prednaša tudi za izvajanje težke zbore z nenavadno gibčnostjo in lahkoto In uveljavlja svoje zredno veliko tehnično znanje, združeno s lino, dostikrat očamiočo dinamiko. V K. D. Jiraku In dr. Krirpki je našel »Hlahol« dva vzorna, temeljita hi natančnda dirigenta, bi bosta zbor povedla do vedno novih sljajnejšlh zmag. Odlikovana sta bila tekom konccr-ta z več venci, po vsaki odpeti točki ju jo od radosti nad velikim umetniškim uspehom vzhičeno občinstvo vedno znova burno aklarniralo. Navdušenje le doseglo vrhunec v trenoku, ko je podpredsednik Zveze slovenskih pevskih zborov g. Dražil, obdan cd predsedtikov Ijubljanskh pevskb društev če-stitljivemu pedsednika »Hlahola« za šestdesetletnico društva v toplih besedah čestital, mu izročil v spomin sliko akademič-nega slikarja Maksima Gasparija »Bled« in ga v imenu slovenskih pevcev in pevk poljubil. Vidno ginjen se je predsednik »Hla-hola« zahvalil za dar in Izjavil, da ostane Hlaholu včerajšnji dan nepozaben. — Koncert je trajal od osmih do tri četrt na 11 uro zvečer v največii vročini. »Hlaholaši« so nekoliko dolg vzpored odpeli vztrajno in neutrudljivo. — Po koncertu se jo vršil komer/., kjer so se dragi češki gostje v naši sredi prijateljsko pozabavali, jutri opoldne pa se odpeljejo v Zej?reb. Živel Hlaltol in na skorajšnje svidenje! ENTENTNA KOMISIJA ZA POVRNITEV ŠKOD. Pariz. 14. maja. (Izv.) Komisija za povrnitev škod se bavi z vprašanjem premestitve sedeža in sicer v Berlin ali pa v Pariz. Predlagalo se je. da se izvoli sedež v obeh teh mestih, kjer bo lahko komisija nemotene. poslovala. Nemška kapitulacija pred entento, ki se Je Izvršila te dni, so je sicer splošno pričakovala kot samoobsebi umevna stvar. Ko ie sporočil brzojav, da se je v sili na hitro roko sestavljena vlada v Berlinu udala diktatu iz Pariza — Londona, smo ta Pfe-okret nemške politike premalo pretehtali In oceniU njega pomen tudi za — našo bodočnost. Kake gospodarske posledice bodo nastale za svetovno gospodarstvo, ko bodo ententne države, pred vsem Fanclfa, Anglija in Belgija dobivale vollke vrednosti Iz Nemčije, to vprašanje tvori poglavje zase. Za nas je važno pred vsem, da bo Nemčija vzpričo silnih bremen vojne odškodnine ze lepo vrsto let politično brez moči. Tudi ako jemljemo v račun nemško Izredno visoko pridnost, vztrajnost In narodno samozavest, moramo vendarle priznati, da ec Iz sedanjega potlačenega položaja tako kmalu nc bo mogoče Izkopati. Ako ne nastopijo na zapadu elementarni dogodki, slični ruski revoluciji, tedaj ie računati kot politično dejstvo, da NemČiia še ne bo mogla odločilno vplivati na politično stanle držav na svoji vzhodni In jugovzhodni meji. Jn to Je za nas osuovne važnosti. Na ozemlju bivše Avstrijo in zapadne Rusija se London. 13. maja. Izvrševalni odbor železniških in transportnih delavcev je sprejel resolucijo, ki se glasi: Ko smo se odločili, da poostrimo zaporo v uvozu premoga, opo-zarjamo holandske in francoske transportne delavce na resolucijo, ki Jo je sklenila mednarodna zveza transportnih delavcev na ženevskem Split. 14. maja. Italijanska emisar-ja Mija Gostovich in Pini sta se vrnila iz Rima v Šibenik. Trdi se, da se evakuacija druge cone ne bo izvršila ta mesec. FAŠISTI ODNESLI NAŠO ZASTAVO. Split, 14. maja. Prcdsnočnilm so fašisti v Trstu vdrli na naš parnik »Jazen« ln s silo sneli ln odnesli našo zastavo. Kapetan je to prijavil oblastem in ne bo prej odpotoval, dokler Sc mu zastava no vrne. BOLGARSKE SPLETKE. Beograd. 14. maja. Presbiro je pooblaščen izjaviti: Vesti, ki se širijo v bolgarskih novinah, da hoče naša država zasesti Bolgarijo, so tendenciozne in popolnoma brez vsake podlage. ŠTAJERSKI DEŽELNI GLAVAR OZDRAVLJEN. Gradec, 14. maja. Zdravstveno stanje deželnega glavarja proi. Rintelna ie razmeroma po voljno. Upajo, da bo mogel že te dni za nekaj nr Iz postelje. STAVKA MESTNIH USLUŽBENCEV V RIMU. Rini, 13. maja. Včeraj naznanjena stavka različnih kategorij mestnih nameščencev je končana, ker je paritetna komisija zadevo za nameščence ugodno rešila. PERSCHING NAČELNIK GENERALNEGA ŠTABA ZEDINJENIH DRŽAV, i New York, 14. maja. General Per-sclilng je bil namesto generala Marcha Imenovan za načelnika generalnega štaba. MOSKOVSKI SOSVET. Moskva, 14. maja. Moskovski sosvet obstaja iz 1115 članov, ki so takole razdeljeni na stranke: Komunistov 33%, zunaj strank 25?», meujševikov in socialnih revolucionarjev 2%. nahaja kopa držav — in med njimi ml -a ki se šele konsolidirajo v nemallh notranjih borbah in ob velikem medsebojnem nasprotju. Vse te države so zgrajene na solidnem temelju narodne ideje; toda boriti se Imajo z vsemi težavami prehodne dobe, ko jo treba ustvarjati novo državno organizacijo Iz razvalin ustrola razbitih držav. Pri tem potrebujejo vnanje sigurnosti, vnanjega miru, da se nemoteno konsolidirajo. Ozemlje novonastalih narodnih držav, ie bilo doslej domena nemškega Imperializma, k] še ni pozabil svole predvojne In medvojne veličine. Ako bi se še danes izvil iz ententnih klešč, bi so skušal nedvomno obrniti zoper pravkar osvobojene narode. Nastale bi za nas nove nevarnosti, ki sl jih nikakor ne moremo želeti. Ako pa sl pridobimo za bližnjo dobo možnost mirnega razvoja, se bomo zadosti no okrepili, da se nam tudi novega nemškega imperializma nc bo bati. Kar pa velja za nas, velja tudi za ostale osvobojeno slovanske narode. Ko se med nami vsemi razčistilo današnje sporne zadeve, se bodo kongresu, po kateri se proglaša nad Anglijo premogovna blokada. Zahte-varno, da se tej ženevski resoluciji pripomore do popolne moči. London, 14. maja. Železničarji V! Glasgowu so se na mnogobrojno obiskani skupščini po živahni debati izjavili po pretežni večini proti stav-ki. TROCKU UPA NA BOLJŠE ČASE. Riga, 14. maja. (Izv.) Dne 1. mar. ja tl. se je vršila v Moskvi na Rudc-i čem trgu velika vojaška parada, pri kateri je Trocki j držal nagovor zbranim četam. Povdarjajoč njih do-* sedanje zasluge, je Trockij vspodbu-i jal vojake k nadaljni vstrajnosti in požrtvovalnosti, dokler ne zmaga ko^ nečno revolucionarna ideja. To se 'ma pričakovati v približno enem letu, ko bode ves proletarijat prožet revolucionarnih idej. MENIH ILIJODOR PROTI RUSKI CERKVI. Kristijanija, 14. maja. (Izv.) Znani menih Ilijodor se je zopet povrnil Vi svoje rojstno selo Caricin ob Volgi, kjer je nastopil na velikonočno nedeljo pred velikansko množico ljudi z govori rcvolucijonarne vsebine. Med drugim jc izjavil: »Pričakovali ste, da se povrnem med Vas na be-i lom žrebcu, oblečen v dragocene tka-< nine in okinčan z dragocenostmi, nasprotno pa prihajam k Vam v pri-! prosti ruski suknji. Ruski narod jo strmoglavil mogočnega vladarja in sedaj je prišel čas tudi za duhovništvo.« Ob velikanskem navdušenju poslušalcev je Ilijodor zagotovil, da se takoi postavi na čelo revolucijo-narnemu gibanju proti cerkveni državi. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 14. maja. Valute in devize. , C u r 1 h : Berlin S95, Newyork 556, London 2228, Pariz 4745, Milan 3185, Pra-> ga 8.10, Budimpešta 2.70, Zagreb 4.15, Varšava 0.69. Dunaj 1.32. Dunaj iu Prajra: JEorza zaprta. mogle razviti nele prijateljske, marveč tudi zavezniške vezi. In v njih vidimo ml vsi temelje lepše slovanske bodočnosti, temelje velike slovanske federacije. Strajk rudarjev na Angleškem. EVAKUACIJA ŠIBENIKA. Za našs begunce. Poslanec Brandncr ministru financ. Iz odgovora gospoda ministra financ na vprašanje narodnega poslanca g. dr. Sime Markoviča v seji ustavotvorne skupščine dne 14. aprila t. 1. je razvidno, da izplačuje naša država 8000 ruskim beguncem mesečno po 3 milijone dinarjev podpore. Na ta način je bilo od J. junija 1920 izdanih 33 milijonov dinarjev. Gospod minister jc pri isti priliki ob 'pritrjevanju poslancev iz centruma izjavil, da ni misliti na to. da bi se ruskim beguncem podpora ukinila, ker so prilike ostale neizpremenjene. Na očitanje istega dr. Markoviča, da se s tem prosipa narodni novac, je dal gosp. minister sledeči odgovor: »Gospoda, ja ne smatram, da je prosi nanje narodnega novca pomagati one ljude, koji su ostali brez svoje otadžbine gonjeni iz uje kao divji zverovi. Gospodo, ml smo du-žni, da prihvatimo ove hiljade Rusa iz razloga čovečnosti po onom principu ljudske solidarnosti, da su svi ljudi, koji se nadjn u nevolji brača bez obzira, kojim socijalnim klasa-ma pripadaju.« Jaz sem z zanimanjem sledil izvajanjem gosp. ministra In se ne protivim nameri naše države, oddolžiti se bratskem« ruskemu narodu za velike zasluge, ki jih ima za naše osvobojenje, na ta način, da priskoči na pomoč beguncem iz Rusije; nasprotno, mene veseli humano stališče, ki ga je zavzel g. minister financ napram ruskim beguncem. čeUidi ie splošno znano, da isti pripadajo boljšim družabnim krogom. Smatram pa za potrebno naglasiti, da bi isti razlogi, s katerimi g. minister opravičuje izplačevanje podpor ruskim beguncem, morali veljati vsaj v isti. če ne v veliko večji meri za naše revne koroške in primorske begunce. Tudi ti so morali bežati iz svoje domovine gonjeni iz nje kakor zverovi od strani nemških, oziroma italijanskih fašistov. Med njimi so posebno kar se tiče Koroške, najboljši naši ljudje, ki so neumorno delovali za dober Izid plcbiscita, zanašajoči se pri tem na to, da jih bo naša država v vsakem slučaju ščitila. Po nesrečnem Izi- du plebiscita se je naša država, ki v primeri s Poljsko ni pokazala nikake odločnosti, takoj umak- nila iz plebiscitnega ozemlja in prepustila koroške Slovence na milost fir nemilost nemškim fašistom, kateri so kakor banditi padli po njih, jih 'oropali, požgali njihove domove in jih prisilili, da so se izselili iz dežele. Jugoslavija je tem nesrečnežem, ki so prišli zopet pod tuje robstvo v veliki meri tudi po njeni lastni krivdi, dolžna pomagati, to tem bolj. Ker je potom svojega zastopnika v plebiscitni komisiji izjavila, da onih 15.278 koroških Slovencev, ki so glasovali za njo, ne bo nikdar pozabila in zapustila. Toda na žalost moram kon-statirati. da naša kraljevina za nje n? veliko storila. Begunci, ki so brez služb, pri katerih se jih zapostavlja celo za Nemci in nomčurji, ne dobivajo nikakih podpor od države In so primorani beračiti — kaj šele, da bi se jim pripomoglo do odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli doma. Država tem beguncem niti selitvenih stroškov ne vrača. Tozadevne prošnje romajo od ministrstva saobračaja na ministrstvo za socijalno politiko in od tam zopet nazaj v Ljubljano, kjer čakajo na uradu za zaščito beguncev na odobrenje proračuna, do-Č5m za izplačevanje velikih svot ruskim besrimcem ni treba zakonitega odobrenja. Tako postopanje vzbuja upravičen sum, da naši državi pri podpiranju ruskih beguncev ne gre toliko za princip bratstva in člove-čanstva. kakor za gole razredne interese. Ker si ne morem misliti, da bi g. minister financ svojih lepih besed, ;ki jih je izpregovoril v konstituanti v obrambo beguncev, vzel neresno ali enostransko, si dovoljujem gosp. ministra prositi, da mi odgovori na sledeči vprašanji: 1. Kake direktive ima pokrajinska vlada za Slovenijo v Ljubljani v pogledu izplačevanja begunskih podpor? 2. Če je vlada voljna podpirati v isti meri kakor ruske tudi od fašistov j pregnane koroške in primorske begunce in' staviti v ta namen lokalni ■državni upravi primerne svote na Itazpolago? Nečuven narodni škandal. Kot dodatek k članku, ki smo ga priobčili pod gornjim naslovom 10. t. m. se nam poroča iz Ptuja še sledeče: Najprej konstatiram. kar smo Vam že telefonično sporočili, da je laž. kar pišejo »Jutro«. »Tabor« In drugi jedeesarski listi, da Je nastal v I NSS v Ptuju razkol in da je izstopi- | lo 80 članov. Nastop občinskih svetnikov ptujskih vsi odobravamo ter ni noben član izstopil iz krajevne organizacije NSS. Da bi podpirali JDS je nemogoče. V »Ptujskem listu« z dne 22. II. 1. 1. št. 8 je načelnik krajevne organizacije JDS za ptujski okraj pod zaglavjein »Socijalistično glasilo »Naprej« kritlkuje mestni ptujski proračun« branil gospodarstvo je-deesarjev na ptujskem magistratu proti napadom soc. dem. glasila, ob jednem sc je pa tudi dobrikal tej stranki trdeč, koliko je storil mestni sosvet za pristaše soc. demokracije v Ptuju. Navaja tudi, da ie g. dr. Tone Gosak napravil baje celo brezplačno prošnjo nekemu članu ptujske soc. demokratične organizacije za podelitev pravice izvrševanja gostilne v Panonski ulici št. 6. Ker pa potem pri seji sosveta g. dr. Gosak ni glasoval za prošnjo svojega kli-jenta. piše dotična štev. »Ptujskega lista« doslovno: »V pisarni (v odvetniški namreč) napravljena prošnja pravično mislečega sosvetnika ne sme ovirati, da pri seji objektivno sodi. Naj sporoči to piscu »Napreja«. da se potem ne bo hudoval po časopisih nad pristaši JDS in zlasti ne na dr. Toneta Gosaka.« In takih slučajev je bilo polno in ie bolj kričečih. Jedeesarski advokati so v lovu za klijenti delali prošnje. ki so jih potem priporočali alt pa hinavsko in farizejsko zoper nje glasovali, saj glasovanje na magistratu je bilo tajno. Pokojni Miloš Meža. nadkotni-sar ptujskega magistrata, je svojim prijateljem večkrat tožil, kako neznosno stališče ima napram demokratskim slovenskim odvetnikom v Ptuju. Ti gospodje so zniiraj hujskali k nadkomisaria, da nai z brezobzirno strogostjo nastopa proti nemčurjem in nemškutarskim obrtnikom v Ptuju. Ce ie pa takega nemčurja kaznoval, se je ta hitro zatekel k demokratskim slovenskim odvetnikom, ki so potem vlagali na deželno vlado v Ljubljani za te nemškutarje najostrejše rekurze in pritožbe in se celo z osebno intervencijo v Ljubljani in Beogradu borili v prid nemškutarjev, samo da je »kšeft« cvetel in da se je bisaga polnila. Ubogi nadkornisar pa je dobival brco za brco in ni čuda. da je tako postopanje »narodnjakov«, id se nazivajo »sol Jugoslavije« in »cvet inteligence« rahločutnega narodno zavednega moža razburjalo 5n njegove živce pokvarilo, da je legel v prezgodnji grob. Če bi kdo pregledal vložne zapisnike deželne vlade v Ljubljani in raznih ministerstev v Beogradu ter videl razne rekurze. ki so jih vložili slovenski odvetniki iz Celja, Maribora in Ptuja v zaščito verižnikov. oderuhov, tihotapcev nemškutarjev, hi se ne čudil odporu slov. ljudstva zoper te »narodnjake«, ki jim je »kšeft« vse, narodnost pa le krinka, da so mogli položaj bolje izrabiti. In nesreča JDS je baš. da so se vrinili v njeno vodstvo advokati, ki so jo tako strahovito zafurali . Resnici na ljubo povedano še imamo na Štajerskem dobre narodne odvetnike, so to po večini starejši gospodje, ki se niso dali speljati na opolsko pot intervencij in rekur-zov v prid nemškutarjev, a mnogim odvetnikom je bila in je politika le »kšeft«, le reklama za odvetniško pisarno, le lov za klijentelo. In baš 11 so diskreditirali JDS, ker so potom nje iskali zvez in zaslombe za svoje klijente na eni strani, na drugi pa s kapitalisti Nemci in nemškutarji sklepali kupčije in zveze ter so I Hm bili obziri do teh več. kakor pa narodova korist. Pod pretvezo državotvornosti so iskali kapitalističnih zvez z narodovimi in državnimi sovražniki ter v ta vrtinec zapletali še druge pristaše JDS. In ti ljudje kričijo danes o »Ne-čuvenem narodnem škandalu,« ker jih še neokužena, neomadeževana NSS noče brezpogojno podpirati ter jim slepo služiti, da bi še nadalje lahko zlorabljali svojo politično moč v sebične osebne namene. Poljski možje. (Konec.) ‘Jožef Pilsudzki. predsednik poljske republike in glavni načelnik poljske vojske, zmagovalec nad boljševiki pod Varšavo, je sicer potomec plemiške rodbine, toda naslov plemič pri Poljakih ne pomeni veliko. Plemič je lahko tudi delavec ali kmet. Pilsudzkijeva rodbina je že za časov poljske vstaje leta 1863. popolnoma obubožala in Jožef je bil v resnici delavec in radi tega se je tudi politično udejstvoval od začetka in vedno le v delavskih strankah. Hotel se je izučiti za zdravnika, toda kot dijaku je njegovo politično delovanje prerezalo študije. Vstopil je v socijalno demokraško strnako, ki sc je takrat razvijala. V takrat še mlado poljsko socijalistično gibanje je pa zanesel novo ideologijo. Proti poudarjanju intemacijonalizma je poudarjal, da bo mogoče socijalna vprašanja rešiti šele tedaj, ako bo ljudstvo imelo politično in narodno svobodo. Socijalisti so se razbili na dvoje strank: »Socijalna demokracija za Poljsko in Litvo«, ki je bila del vseruske socijalno - demokraške stranke, a v njej so glavno besedo imeli Židje in »Poljska socialistična stranka«, ki je kmalu postala važen činitelj v poljskem socialističnem življenju Pilsudzki je bil ustanovitelj in voditelj poljske socijali-slične stranke. Njegovo življenje je bilo nemirno in romantično. Okusil je Sibirijo, takozvani »deseti paviljon« v Varšavi in strašno trdnjavo Sliselburg. Ustanavljal je tajne tiskarne. tajno časopisje, celo tajne šole. Njegovo ime se je imenovalo med somišljeniki s čudno spoštljivostjo. Od začetka je poudarjal, da si zamore poljsko ljudstvo priboriti svojo samostojnost samo z oboroženo močjo in se lotil takoj, da organizira tako oboroženo moč. Ustanovil je takozvano bojno organizacijo ali »bojorko« zelo tajno in dobro organizirano društvo, o kateri se je mnogo slišalo pred vojno, a ji ruska vlada ni mogla blizu. Ob izbruhu vojne je ustanovil poljsko legijo, so boril začetkoma na strani Avstrije in Nemcev, pozneje se je obrnil proti Nemcem in bil od njih interniran do konca vojne. A še pred intrcna-cijo je ustanovil med poljskim vojaštvom takozvano »poljsko vojaško organizacijo« (P. O. W.). ki je postala tako močna, da je paralizirala vse delovanje Avstrije in Nemčije na poljskih tleh, po polomu centralnih držav je pa vzela v roke usodo Poljske in postavila Pilsudzkega na čelo države. Delavec socijalist Pilsudzki je predvsem vojak in ko je prevzel vodstvo države, je bila njegova glavna skb, da organizira poljsko vojaško moč. Z neumornim delom je spravil poljsko armado na miljon mož najboljše kakovosti. S tem je zavaroval meje poljske in prisojedinil že davno odtrgane dele. Proti boljševikom v bojih pred Varšavo je pa postavil celo dva milijona mož. Bitka pred Varšavo je bila njegovo delo in vojaški strokovnjaki so enoglasno mnenja, da ie to bilo mojstrsko delo strategije. fako je postal Pilsudzki prvi poljski »feld-maršal«. Med vojaštvom uživa velik ugled in neomejeno zaupanje. —*— Jugoslovan sko-ceška vzajemnost. Danes ima v Progi češko-slo vaška ua-rodono socialistična stranka svoj glavni letni zbor. Kot delegati jugoslovanske NSS so že 11. t. m. odpotovati v zlato Prago: predsednik poslanec Ivan Deržlž, podpredsednik NSS Rudolf Juvan, Fran RuP«lk, Dominik Čebin, Branko Kozinc s soprogo, Fran Va-ler in Zoriko Fakin. Stooči so se odposlale iz Ljubljane na strankin zbor v Pragi slode brzojavke: 1. Z zaupanjem zremo v zbor svojih bratov čeških narodnih socialistov v zlati Pragi. Vi ste nam vzgled in moralna opora. Za narodno socialistično idejo v Jugoslova-ji bomo zastavili vse svoje sile. V nas Je mladost in moči — Narodno socialistična mladina izobraževalnega društva »Bratstvo«. 2. Želeč največjega uspeha na kongresa zbranim sestram in bratom češkoslovaškim pošiljajo najprisrčnejše pozdrave narodno socialistične sestre iz Slovenije. Na) zavlada nerazdružljiva vez bratskega ediu-stva med češkimi in jugoslovanskimi narodnimi socialisti. — Darinka T opotovec. 3. Vzajemno delovanje češkoslovaške in jugoslovanske socialistične stranke je temelj slovanskev zajemnosti. Živela slovanska socialistična vzajemnost. — Za uredništvo »Jugoslavije«: Anton Pesek. 4. Poslanec Brandner je poslal iz Beograda sledečo brzojavko: Dragi bratje! Poslanska dolžnost ml onemogoča udeležiti se Važega kongresa. Sem z dušo ta srcem v Pragi in se spominjam onih dni, ko smo v Trstu polagaU temelje jugoslovanskemu narodnemu socializmu. Naša misefl zmaguje! Živelo Slovanstvo 1 Živel socializem! Anton Brandner, narodni poslanec. Beležke, Demokratski poslanci — verižuikl. »Tribuna« se močno huduje nad demokratskimi poslanci, ki verižijo celo v času. ko bi bilo treba glasovat? za ustavo. Kljub temu. da jih je vlada iskala z avtomobili, se niso odzvali. Pri kupčiji — tako so rekli — je vsaka ura dragocena. Kdaj bodo volilci izpregledali? Užaljeno samoljubje. O. dr, Šmalc nas je prosil naj ne pišemo ničesar o Članku »Odgovor in obtožba«, ki ga je priobčil v sinočnjem Slov. Narodu g. dr. Ivan Lah. Zadeva pa je tako značilna, da nikakor ne moremo ustreči prošnji g. dr. Šmalca; osvetliti hočemo zadevo čisto na kratko. G. dr. Ivan Lah je suplent v Ljubljani, rad bi pa postal profesor. Višji šolski svet bi mu rad podelil stalno profesorsko službo, a g. dr. 1 ah nima izpitov. Pozivu višjega šol. sveta, da naj položi usposoblje-nostni izpit noče, oz. ne more ustreči. temveč se bahaško postavlja češ, da je narodni mučenik. Zatekel se je k »Jutru«, »Domovini« in k »Pon-deljku«, katerih vnet sotrudnik je. Ker pa »Pondeljkove« »pesmice*, višjemu šolskemu svetu nikakor ne morejo nadomestiti profesorskega usposobljenostnega izpita in ker vi-! di, da pri liberalnih mladinih ne naj-* de tistega upoštevanja, ki ga želi, ja v svoji užaljeni samoljubnosti napii sal fulminanten članek «Odgovor in obtožba« v »Slov. Narod«, kjer sa na prav pobalinski način zaganja med drugim tudi ob — vseučiliškega tajnika. Mogoče mu ta pamflet da uspo-^ sobljenost za vseuči!iškega rektorja ali vsaj tajnika. Tako profanirajo in zlorabljajo taki žalostni junaki jugoslovansko idejo, ko si domišljujejo, da jih par pesmic, skovanih za »Plau-Montag«, že usposablja najmanj za' vseučiliške-t ga tajnika 1 In ker višji šolski svet ne ti vidi te uposebljenosti bruha ogenj in žveplo na vse »autonomiste« ter imenuje istev ki so s svojo usposobljenostjo kaj dosegli in ki niso tako prenapeti /elikosrbi. pač pa bo« ji Jugoslovani, kot je gospod dr. Ivan Lah da so »i