Kronika. = Službeni naziv naše države. Svetozar P r i b i č e v i č , minister notranjih del, je izdal naredbo. da se ima v bodoče rabiti kot oficijalni naziv naše države edino kraljevina Srbov, Hrvatov in Siovencev. Vsi akti, v katerih bi se država imenovala drugače, se bodo smatrali za neveljavne. = Po taboru »Svete vojske«. Odbor »Svete vojske« objavlja: Izredno vesel pojav je bil, da so bili na nedeljskem taboru »Svete vojske« zastopani vsi sloi: in vse stranke ter je vse ¦pi.šinjala ena vzvišena misel, da je z združenimi močini tieba narod moralno dvigniti. Srbski častnik in kapucin, socialistični poverjenik \x-. duhovnik, zastopniki Orla in Sokola, niestna dama in kmetiško dekle — ta pestra slika nam nudi veselo poroštvo, cia nioralni č-ut v našem narodu ni zamrl. Odločne izjave zastopnikov raznih korporacij: Sokolov in Orlov, učiteljstva obeh strank, društva zdravnikov in profesorjev, dijaštva srednješolskcga in visokošolskega, da se hočejo z vsemi silanri boriti zoper strast pijančevanja, so bile dragocene. Zastopniki naših oblasti niso bili posebe vabljeni; da so vkljub teniu iz lastnega nagiba prišli na shod in zago tavljali svojo pomoč v našem boju, je teni več vredno. In da je vsa pošteno misleča javnost naše stremljenje spremljala s takimi simpatijami, to nam daje upanje, da se bo pričela nova doba v boju proti alkoholizmu. — Sveta vojska čuti potrebo, da izreče javno zahvalo govornikom in udeležnikom ter vsem, ki so k uspeliu tabora pripomogli; posebe še našhn listom, ki so nam mnogo udeležnikov privabili. Saj je pa tudi potrebno pri tem delu sodelovanje vseh dobrornislečih! Zakaj povodenj je tako silna, da če se zajezi na eni strani, hoče udariti čez jez na drugi. Zato tnoramo graditi vsi na vseh koncih obenem. Zato se s samini nedeljskim sho dom ne smemo zadovoljiti, da ne bo vse skupaj le velik slamnat ogenj! ln zato želi Sveta vojska zdaj stopiti v ožji stik z vsemi faktorji, ki so poklicani ali pa pripravljeni, na tem polju narodne kulture sodelovati. O obliki sodelovanja se pogovorimo. »Sveti vojski« je vse enako: ali se ji hočejo pridružiti vsi bojevniki brez razlike, ali pa si hoče vsaka stranka stvoriti svojo protialkoholno, oziroma etično organizacijo, da korakamo ločeno, a udarimo skupno. Vsi slovenski sobojev niki pa hočemo v isto plemenito svrho stopiti v stik s Hrvatf in Srbi. 2e pretekll torek sta dva zastopnika našc »Svete vojske« imela dogovore s poklicaniml krogi v Zagrebu. O prvi priliki pa se bodo ti dogovori nadaljevali v Beogradu. d& ves naš jugosfovanskl narod dvigneino moralno. — Opozorjena bodi vsa slovenska javnost, ki je pokazala zaniniaiijc z,naše ideale, tudi na naše .tiokovno gla- silo »Zlato dobo«. List te vrste za na.c razmere niina sicer tako inalu naručuikuv — 270U — a vendar innogo premalo, da bi mogle njegove ideje prodreti uied širše plasti ljudstva. To pa je ravno nujno potrebno, ako hočemo, da naše osrcčujoče ideje med narodom prodro. Zato so stro kovnjaki vseh vrst in strank, zdravniki, vzgojitelji in drugi vljudno vabljeni, da bi hoteli pri listu sodelovati, da naredimo iz njega dostojno revijo za gojitev etične kulture slovenskega naroda. Vsi drugi pa naj z obilnejšim naročanjem podpirajo t(> stremljenje! Posebno naj bi ne bilo no. bene šole in nobenega društva kakršnekoli barve brez tega lista. Cena letos 5 K. Naslov: Upravništvo »Zlate Dobe«, I)obrodelna pisarna v Ljubljani. — Poročiio o Taboru — kakor je neki list izrazil željo — izide kajpada tiskano. Prijatelji našega svetega boja pa naj skrbe, da se bo med narodom res razširilo. — Bodinio prepričani, da ko enkrat premagamo vnanje sovražnike domovine, niniamo nujnejšega pa tudi ne plemenitejšega acla, kakor dvigniti naš narod moralno, gojiti kulturo srca med ljubljenimi rojaki. — Krvave detnanstracije v Mariboru. Dne 27. t. m. so se vršile v Mariboru velike demonstracije Nemcev in nemčurjev. Nastopiti je nioralo vojaštvo, ki je rabilo orožje. 2al, da se je teh demonstracij udeležila tudi šolska niladina. Ravnatelj realke Bittner je že ob 11. uri dal učenceni prosto z izgovorom, da ne inore vzdtžati reda v šoli. Realčani so najhuje kričali v demonstracijskem izprevodu. Tudi vodje drugih mestnih šol so indirektno pr> slali mladino demonstrirat. Nadučitelj ljudske šole v Magdalenskem predmestju je celo naročil šolski mladini, naj se zbere ob 2. uri pri mostu, da gre reševat nemštvo mesta Maribora. Ali ni to brezmejna brezvestnost, da učitelji hujskajo ceio šolsko mladino zoper Slovence in jo tako izpos.tavljajo smrtni nevarnosti? — Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek je takoj, ko so mu sporočili o postopanju ravnateljev nemških šol, ukazal, da se zapro nemška gimnazija, realka in učiteljišče. Značilno je, da so ravnatelji teh šol, ko s*. bili klicani na glavarstvo, s smehljajočim obrazom priznali, da so dali učenccm ob 11. uri prosto z namenom, da se udeležijo detnonstracij. = Vojna posojila. V nedeljo je bilo v ln vatski Veliki Oorici zborovanje, kjer je govoril dr. Pavelič, podpredsednik N. V., o vojnili posojilih, rekoč: »Za one vrste vsote, ki so bile ljudstvu s silo iztrgane, kakor so javni skladi, nadalje vsote, ki so jih podpisali na višji pritisk uradniki in vojaki, denar mladoletnih itd. bo morala država skrbeti za povračilo in kritje. Plačila pa ne morejo zahtevati bogataši, ki so podpisali vojno posojilo, da bi še nadalje mogli delati dobre kupčije ali pa celo iz namena, da bi vojno podaljšali.« = Protest proti okupaciji. Iz Splita poroča dalmatinski dop. urad: Jugoslo vanska akademska mladina v zasedenem ozemlju je z ozirom na odločevanje glede naše usode na mirovni konferenci pričela z živahno agitacijo, da se dne 2. februarja t. 1. v vseh naših mestih širom vse Jugo slavije vrše protestna zborovanja proti italijanskemu imperializniu in pohlepnosti Italijanov po Jadranu. Akademska m!a dina naproša vsa javna zastopstva, da m;kar najkrepkejše odzovejo temu vabilu. Ta protestna zborovanja naj bodo odmev naše žive narodne zavesti, obenem zaprisega, da ne bomo zapustili ne prostovoljno in tudi ne v sili niti ene pedi naše zcmlje in niti ene duše po Italijanih podjannIjenih bratov. Naj bo sveta naša prisega, da se ne bomo nikdar odrekli svojim pravicam do samoodločbe naroda po Wilsonovih načelih. V tem smislu je izdala akademska inladina proglas na ves narod. = Kulturna borba med muslimani. '_ Sarajeva poročajo: Med muslimani se jc pojavila niočna struja, ki zahteva, naj s. muslimanskim ženam dovoli hoditi razkritega obraza brez predpisanega pajčelana. Na čelu te struje je Sulejmanpašič, ki je v tem vprašanju izdal posebno brošuro. Proti njemu so se dvignili vsi konservativni sloji. Napoveduje se med muslimani ostra kulturna borba. = »Samouprava« o Slovencih. lz Belgrada nam pišejo: »Samouprava« ob- javlja to-le karakteristiko: Slovenec je blage in mirne nrave, krotak ko jagnje. niarljiv kakor čebela, vztrajen v delu, pošten in iskren, odkritosrčen, nagnjen k idealiziranju in misticizmu. Slovenec jo poln humorja, ljubi družbo, a jo izbira in je skozinskoz moralen. Pesem je Slovencu priljubljena spremljevalka v življenju.  Slovenci so pobožen narod, toda fanatiki niso. Svoje duhovništvo_Slovenci jako ce- nijo in spoštujejo, ker je bilo vsekdar na- rodno in ker je z narodom delilo žalost in radost. Ljubezen do.prirode je zna.ilnalustnost Slovencev. Pesmi jo obožavajoin poveličujejo. = Novl koledar je stopil z dneiii 27. t. m. v vsej kraljevini SMS v veljavo. Piavoslavni del našega naroda je v ponedeljek še štel 14. januarja, v noči na torek pa je preskočil 14 dni, in v torek so pisali tudi Srbi 28. januarja. V bodoče torej med naini ne bo glede koledarja nobene razlike več. = Rektor belgrajskega vseučilišča. Za novega rektorja belgrajskega vseučilišča je potrjen prof. dr. Bogdan Gavrilovič. = ltalijani v Istri. V Premanturi v Istri so Italijani zaprli hrvatsko šolo in jo izpremenili v italijansko. Zapretili so z visokimi kaznimi onim star.etn, ki ne bi hoteli svojih otrok pošiljati v novo poitalijan^eno šolo. = Nemško vseučilišče v Pragl. »Češke Slovo« piše: Po prevratu je prišlo okolo 500 jugoslovanskih visokošolcev v Prago na visoke šole. Ker niso mogli dobiti stanovanj, so jih nastanili v Klementinu in v nemških Šolah. Pa tudi ta stanovanja ne zadostujejo več. Sedaj je bilo prebivalstvo pozvano, naj jugoslovanskim dijakom proti plačilu da zasebna stanovanja na razpolago. Zaradi neprestatie^.a prihajanja dijakov so se razmere jako po slabsale, ker so majhne dvorane češkega vseučilišča že prenapolnjene. Zato je jako lunestno vprašanje preselitve. Zanitnivo bi tudi bilo vedeti, koliko slušateljev je na ncmškem vseučilišču in na nemški teb> ttiki, ki iinajo tako velike dvorane na razpolago. Istočasno je važno tudi vprašanje, ali so se netnški profesorji in slušatelji že zaobljubili čeho-slovaški republikl. To s. ni zgodilo. Dobro vemo, da bi nemški profesorji in dijaki radi zapustili Prago. To bi nam bilo sedaj jako prijetno. = Amerlška šolska reforma. Iz Novep;a Jorka poročajo: Modroslovna fakulteta kolumbijskega vseučilišča je sklenila opustiti zastarele sprejemne izpite. Uvedla bo psihološke izpite, na podlagi katerih se bo ugotavljala inteligenca dijakova in ;ie nje^ovo znanje.