Murska Sobota, 27. decembra 1991 • Leto XLIII • Št. 51 • Cena: 30 tolarjev To leto sem spoznavala ljudi, pomembne, in še več manj pomembnih, tiste z vrha, na vodilnih mestih, in one z obrobja, povprečneže in tiste, ki jim je uspelo izstopiti iz povprečnosti. Poslušala sem jih, skromne, bahave, tihe, zgovorne, kričave, napihnjene. Marsikaj so želeli povedati, pojasniti in poslušala sem jih ter v njihovem govorjenju iskala sled našega časa. Ljudje so se prešteli, stopili so ti za eno in drugi za drugo zvezdo, ki jim je bila predstavljena. Opredelili so se pač v prepričanju o njeni pra-vosmernosti. Čeprav se danes skorajda vse vrti okoli zvezd, ko smo bolj kot kdaj zazrti v politično nebo in dogajanje na njem, pa vendar je zame pomembna druga sled današnjega časa, ki se riše pri vsakem posamezniku in se razteza od revščine do bogastva. Tisti, ki jim že včeraj ni šlo slabo, so se v tem času še bolj utrdili in uspeli. Povzpeli so se na stol, katerega jim tako zlahka ne bo spodmakni! nihče. Sami v besedovanju tega ne priznavajo ali na doseženo ne gledajo s takimi merili. in tako, da mora biti! Sled našega časa pa ima tudi drugo stran, tiste, ki jim je z vsakim dnem pomembno vprašanje, kako preživeti. Razlika med enimi in drugimi se povečuje in manj je tistih, ki so vmes. Če se pogovarjaš z njimi, spoznaš, da so zgubili svojo smer, vodnico, ki naj bi jih pripeljala do življenjskega cilja. Nekateri poskušajo vedno znova in znova, upajo in iščejo, a se izgubljajo, kot da zanje ni več prave poti, izhoda. Če ne morejo ali uspejo dobro prodati svojega golega dela, če ne najdejo izhoda zase, potem so zapisani drsenju navzdol ali mestu, ki so ga dosegli. In tudi to, da mora biti! Če mora tako biti, da so eni uspešni, iznajdljivi, podjetni, premožni, da drugi to niso, potem mora biti, da so eni bogati in drugi manj ali celo revni. Prvi gredo gor, drugi ostajajo, kjer so, ali drsijo navzdol. Toda blišč bogastva bode v oči. Bogastvo se ogleduje v revščini, in to skeli. Za praznike in v krajših šolskih počitnicah se bosta blišč in beda zopet spogledala. Maida Horvat aktualno po svetu Z DUNAJA PIŠE--:------------- Evropska diplomacija ima božične počitnice Prejšnji teden je bila slovenska politika na mednarodnem prizorišču ozaljšana z avreolo zmage. Za diplomate marsikatere evropske države pa je pomenil polno izrednih zasedanj najrazličnejših vladnih teles, usklajevanja in ponovnega definiranja mnenj ter s tem tudi časa, ki si ga po zasedanju Evropske skupnosti v nizozemskem Maastrichtu nobeden od gospodov ministrov ni več nameraval vzeti. Razen seveda pridnih Nemcev. Povzročeno vznemirjenje, v določenih krogih celo šok, ki ga je povzročila odločitev nemške diplomacije o priznanju Slovenije in Hrvaške, je treba razumeti čisto »evropsko«. Veliki večini držav'članic Evropske skupnosti, da o ZDA sploh ne govorim, bi v tem trenutku dosti bolj ustrezal status quo političnega položaja v Jugoslaviji. Veselja za iskanje rešitve jugoslovanske krize zaradi očitne politične nespretnosti in neenotnosti v lastnih vrstah jim je namreč že krepko zmanjkovalo. Pa še božični prazniki so pred vrati. Vendar pa je Nemčija, vsaj v gospodarskem smislu (ki je vsaj v razvitem svetu postavljen pred političnega), najvplivnejša država članica Evropske skupnosti, katere predloge in odločitve je treba jemati z vso gospodarsko in potemtakem tudi politično odgovornostjo. Tako hiter dogovor o postavitvi zgodovinskega dejanja na 15. januar je bil zato zgolj posledica dejstva, da je uveljavljanje politične volje možno samo ob ustrezni 'gospodarski moči. In le-te ima Nemčija tudi po združitvi še zmerom dovolj. Naši severni sosedje Avstrijci so na nemško odločitev zopet reagirali z znano maniro političnega razpravljanja, zavitega v opojno ozračje tipičnih dunajskih kavarn, kjer še tako ognjevito politiziranje za določenim omizjem nima nobenega vpliva na podobno dogajanje pri omizju zraven. Tako se vsaka izjava, ki jo daje kancler Vranitzky, razlikuje od izjave njegovega zunanjega ministra Mocka. To se da razložiti tako, da je Vranitzky kot vodja z rdečo barvo socialdemokracije obarvane stranke, ki se v določeni meri še zmerom ne more čisto znebiti tradicije zgodovinskega bratenja s strankami socialistične internacionale po svetu, zadržan do sprememb, ki jih prinašajo okviri nasprotne, konzervativno označene politične paradigme, katere član je njegov partner v avstrijski koalicijski vladi, Alois Mock. Obema gre namreč za ohranitev tako imenovane »velike koalicije« dveh največjih strank avstrijskega političnega prostora. Sklepanje nove koalicije s stranko »sunnyboya« Jorga Haiderja, ki je uspešne volilne rezultate dosegla s politiko proti tujim delavcem v Avstriji, je tako za socialdemokrate kakor tudi za Ljudsko stran nesprejemljivo. Od tod torej izvira razlog, zakaj se Avstrijci kljub naklonjenosti svoje javnosti niso odločili za samostojen korak pri priznanju Slovenije in Hrvaške, ampak so tudi tokrat čakali, da se najde grešni kozel, ki si bo upal narediti odločilni korak, zunaj Avstrije. Tako se bodo Avstrijci kot že tolikokrat v zgodovini tudi tokrat zgolj »šlepali« za svojim velikim germanskim bratom. Zgodovina se pač tako rada ponavlja. ANDREJ HORVAT J Premirje Na Hrvaškem po starem Orožje je minule dni še vedno »govorilo« na Hrvaškem, predvsem v okolici Osijeka, Belišča, Vinkovcev, Pakraca in v Liki. Nekaj manjših incidentov je bilo še v zaledju Šibenika. Treba pa je povedati, da so bili spopadi kljub vsemu manj srditi kot prejšnje dni. V nedeljo so bili tudi pogovori med hrvaškim generalom Agotičem in predstavnikom jugoslovanske armade generalom Rašeto. Sešla sta se v Osijeku in v času njunega srečanja je bilo mestu prizanešeno. Žal se nista uspela sporazumeti o medpraznični ustavitvi ognja. Bolj uspešni so bili v Zadru; tam so se dogovorili, da v Dalmaciji med božičnimi prazniki — tako katoliškimi kot pravoslavnimi — velja ustavitev ognja. V bivši SZ vse bolj »vroče« Dogodki v zvezi z razpadom oziroma ukinitvijo Sovjetske zveze se odvijajo z izredno naglico. Bela hiša je že čestitala novi skupnosti neodvisnih držav in napovedala, da bodo kmalu priznali nekatere od nekdanjih sovjetskih republik. Za priznanje se je zavzel tudi nemški zunanji minister Genscher, ki je Evropski skupnosti predlagal, naj prizna neodvisnost držav nekdanje Sovjetske zveze. V Moskvi pa se je zvedelo, da Mihail Gorbačov še ni odgovoril na sklepe iz Alma Ate; menda čaka na uradne dokumente. V Gruziji, republiki, ki se ni pridružila novi zvezi, pa se zaostrujejo napesti med opozicijo in oblastmi. Demonstranti so 'že nekajkrat skušali vdreti v vladno palačo, da bi odstranili osovraženega predsednika Gam-sahurdijo. Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili do zaključka redakcije, so spopadi terjali 17 žr Hkrati z državami ES Avstrijski zunanji minister Mock je pred poslanci parlamenta izjavil, da bo Dunaj novi državi Slovenijo in Hrvaško ter tudi druge jugoslovanske republike, ki bodo to želele, priznal 15. januarja hkrati z državami ES. V zelo kratkem govoru je Mock objavil ta sklep vlade, sprejet na seji vlade. V Avstriji so zelo zadovoljni s sklepom konference ministrov držav ES v Bruslju. Mock pravi, da je bil to pravi korak v pravi smeri. Sklepi ministrov ES, v skladu s katerimi bo Jugoslavija izginila z zemljevida Evrope, so pogodu Avstrijcem, saj je bil razpad Jugoslavije najpomembnejši zunanjepolitični cilj Dunaja, razlaga Tanjug. Soglasje za priznanje Nemška vlada je po pričakovanju dala soglasje za med-narodno-pravno priznanje tistih jugoslovanskih republik, ki hočejo postati samostojne države. Tako je Bonn Slovenijo in Hrvaško priznal že pred božičem, sklep o priznanju pa bo začel veljati 15. januarja, kakor je določila ES. Takrat bosta državi tudi navezali diplomatske odnose. Italijanska vlada pa je sprejela deklaracijo ministrskega sveta iz Bruslja in bo v okviru postopka, ki ga je sprožila ES, 15. januarja 1992 formalno priznala jugoslovanske republike, ki bodo za to zaprosile v roku in izpolnjevale pogoje ES. Priznanje novih držav sta napovedali tudi Švedska in Islandija. Italija za previdnost Italijanski predsednik Cossiga je izjavil, da se je Italija v zvezi z Jugoslavijo odločila za pot previdnosti in zmernosti in da mora temu slediti pospešena diplomatska aktivnost, da bi se Evropa postavila po robu morebitni zaostritvi vojne s strani Srbije. Italijanski zunanji minister de Michelis pa je menil, da je ES s sprejetjem sklepa, da do 15. januarja prizna neodvisnost tistih jugoslovanskih republik, ki želijo biti samostojne, preprečila razdelitev in zagotovila nujen mesec dni preložitve, ko obstaja možnost deblokade položaja. Tako bo mogoče v Srbiji začeti politično razpravo. Sporazum o priznanju bo veljal tudi za sovjetske republike. globus RIM — Sporočilo brez zgodovinskih precendensov s Svetega sedeža: Vatikan je s posebno izjavo napovedal priznanje Slovenije in Hrvaške. Tako bo Vatikan priznal njuno neodvisnost. BRUSELJ — 16 držav Nata bo že v nekaj tednih priznalo neodvisnost republik bivše Sovjetske zveze. Pri tem naj bi ukrepali po enakih pravilih, kot so jih za priznanje držav sprejeli zunanji ministri ES. SYDNEY — Po večmesečnem pritisku privržencev svojega namestnika Paula Kittinga je avstralski premier Bob Hawke odstopil in tako omogočil laburističnim poslancem, da izvolijo novega premiera. PEKING — Kitajska je napovedala, da bo vzpostavila-stike z republikami bivše SZ, ni pa,hote-la komentirati vesti o razpadu ZSSR. NEW YORK — V pismu generalnemu sekretarju OZN de Cuel-larju ga nizozemski zunanji minister van den Broek obvešča, da mu pošilja deklaracijo o Jugoslaviji in sklep dvanajsterice o tem, da bo priznala neodvisnost jugoslovanskih republik. SOFIJA — Bolgarija nima zadržkov, kar zadeva priznanje Slovenije in Hrvaške ter drugih jugoslovanskih republik. To je izjavil bolgarski zunanji minister Stojan Ganev. LIZBONA — S 1. januarjem prevzema Portugalska predsednikovanje Evropski skupnosti, kar daje tej državi pomembno mesto, predvsem pri uresničevanju dogovorov iz Maastrichta. ALMA ATA — Voditelji 11 sovjetskih republik, ki so se sešli, da bi ustanovili skupnost neodvisnih držav, so razglasili, da ZSSR ne obstaja več. Hkrati je ruski voditelj Jelcin napovedal skorajšnji odstop sovjetskega voditelja Gorbačova, ki naj bi odšel v pokoj. PARIZ — Francija in VB pritiskata na VS OZN, da bi le-ta čim-prej sklenil poslati modre čelade v SFRJ. globus Markovič vrača mandat Na novinarski konferenci v palači federacije v Beogradu je Ante Markovič dejal, da ni organa, ki bi mu lahko legalno vrnil mandat. »Zato si bom štel v čast in bom pripravljen prevzeti vsakršno nalogo, ki bi jo od mene zahtevali legitimni predstavniki v Jugoslaviji ali mednarodni dejavniki za preprečitev vojne in medsebojnega pobijanja ter za miroljuben in demokratičen razplet naše krize.« V ZIS so se namreč več dni prerekali zaradi proračuna oziroma predloga, da naj bi šlo kar 81 odstotkov proračunskih sredstev za vojsko. Anteja Markoviča, ki se ni strinjal s tem delom načrta makroekonomske politike za prihodnje leto, so pustili na cedilu vsi drugi člani ZIS. Bodo ameriška svarila zalegla? Nesmisel tistega, kar se dogaja v Beogradu, to je igranje z Jugoslavijo — kljub temu, da nekdanja država ne deluje več — je pripravil tudi uradne ameriške kroge do svarila, če že ne opomina. Ce se bo samozvano jugoslovansko predsedstvo čutilo dovolj močno, da ne bo upoštevalo opozorila iz Washingtona, se utegne kriza dodatno zaplesti. Ameriško stališče bi lahko razumeli tudi kot posredno priznanje Slovenije in Hrvaške. Pri tem namreč svarijo pred uporabo oborožene sile na škodo BiH in Makedonije. Očitno je, da je odločnost slovenske politike že prepričala ameriške kroge, koga je treba v bivši Jugoslaviji priznati in mu omogočiti demokratični razvoj in koga zavarovati pred samovoljo srbskega vodstva in vojaških poveljnikov. Deklaracija o priznanju Makedonije Makedonska skupščina je sprejela deklaracijo o mednarodnem priznanju Republike Makedonije kot suverene in neodvisne države. V dokumentu piše, da Makedonija zahteva, da jo priznajo kot novo državo, in da sprejema vse pogoje ES, ki so jih v Bruslju sprejeli ministri. Jelcin ukinil zvezne strukture 1 Ruski predsednik Jelcin je z zadnjimi ukazi uresničil svoj načrt, da ukine vse zvezne strukture in jih prenese v pristojnost Rusije. Nazadnje so v njegovo pristojnost prešli Kremelj s celotnim premoženjem, administrativni aparat predsednika Gorbačova in medrepubliškega gospodarskega odbora (začasne zvezne vlade). Predsednik Gorbačov je tako ostal docela izoliran. Jelcin je med drugim ukinil zvezno zunanje in notranje ministrstvo ter medrepubliško varnostno službo (bivši KGB). JUGOSLOVANSKI PREBLISKI BiH bo dobila vojno le, če se ji bo posrečilo s tujo pomočjo ohraniti mir. To žal niso le velike besede, marveč življenjska resničnost. Danas, Zagreb Ob jugoslovanski krizi so se izpod tanke prevleke praznih besed o evropski integraciji prikazali stari nacionalni predsodki in nasprotovanja, vse tja do bojazni pred znova okrepljenim »tevtonskim blokom«. Suddeutsche Zeitung Menda ne bomo zaradi povsem običajnega etnocida spravljali v nevarnost gradnje skupnega poslopja! Umirajte Hrvati! Evropa vas pozdravlja. Figafo, Pariz tev. Gruzinski predstavnik v Moskvi je povedal, da se je predsednik zatekel v klet vladnega poslopja, ker je uporniška garda napadla sedež vlade. Hkrati je ruska TV napovedala, da bo Mihail Gorbačov v prihodnjih nekaj dneh odstopil, s položaja predsednika SZ. Dodali so še, da ni znano, komu bo Gorbačov ponudil odstop, saj so njegovo funkcijo uradno ukinili na vrhu republik v Alma Ati. Miloševič je zaskrbljen V izjavi, ki jo je kabinet srbskega predsednika Slobodana Miloševiča posredoval javnosti, je poudarjeno, da »predloga, da se Jugoslavija ukine, Srbija ne more vpisati v okvir dobrih namer, prav tako ta predlog ne sodi v mandat ES za sodelovanje v reševanj« jugoslovanske krize«. Po mnenju Miloševiča se je ES »odrekla načelom, ki jih je sprejela skupnost sama in po katerih bi morali o svoji usodi jugoslovanski narodi odločati sami«. Priznanje ene ali druge države »daje prednost odcepitvam, ki so neligitimne in nelegalne s stališča mednarodnega prava in določil OZN«. Po dveurnih pogovorih z Miloševičem je lord Carrington povedal, da je srbski predsednik bolj zaskrbljen kot ostali predsedniki jugoslovanskih republik._ V ŽARIŠČU Od vzhoda luč? Kaj pa, če v nekdanji Sovjetski zvezi, ki je po almaatskem dogovoru 21. decembra nehala obstajati, ne bo prišlo do ponovitve jugoslovanskega razpadanja? »1917. naš takratni »vožd« ni odhajal v pokoj po mirni poti.« Tako je rekel Jelcim v Alma Ati. Stoječ med vsemi temi čudnimi predsedniki novih samostojnih držav, ki so se kakor znamenite ruske babuške izluščale v samostojnost tako rekoč ena izpod druge. Izpod širokega krila matju-ške Rusije. Podobno kakor v romanu nemškega pisatelja Heinricha Bblla, v tistem prizoru — mogoče se ga boste bolj spomnili iz istoimenskega filma — ko dečkova babica pod široko krilo skrije preganjanca, pa potem čez devet mesecev izpod tistega kraja pod krilom pride še nekdo. Res nevsakdanji ti tipi, ti novopečeni predsedniki postsovjetskih držav. Eden od njih je stal tam ob Jelcinu celo v usnjenem zimskem suknji- ču. Ta vnemar videza, ta, recimo, za zahodnjaške stereotipne oči vzhodnjaška nekultiviranost, kar se diplomatske oprave tiče, ne daje upanja. Čeprav naj bi po Jelcinovih besedah po več kot se-demdesestih letih obstoja ruskega imperija bilo zdaj mnogokaj drugače. Tistega daljnjega devetnajstega leta carja niso mirno upokojili, Gorba: čovu pa bodo poskrbeli za pokojnino, za gmotni položaj, je rekel Jelcin. Je velika Sovjetska zveza izginila tako mirno? propadajo tako. i Sovjetska zveza ni bila imperij tiste ine edine znane vrste: imperij, ki „v ............i vojaško močnim ljudem zaleze pod kožo in ga potem branijo do brezumja? Kaj delajo sovjetski generali, kaj ruski »podkožni« imperialisti? Čakajo na pomlad, ko se bo morda začel divji ples na prostranem grobu države sovjetov? Kot jugoslovanska repriza. Mogoče pa bo atomsko orožje še enkrat pokazalo svojo krotiteljsko moč. Kakor za največjih kriz v obdobju hladne vojne, ko se obe strani nista spopadli samo zato, ker sta živeli v ravnovesju strahu. Vendar pa je »sovjetsko« ravnovesje strahu neobičajno. Pri globalnem vzpostavljanju uravnovešene bojazni je šlo za dva pola, za ZDA in SZ. V takem primeru je, čisto Fizikalno gledano, razmeroma lahko najti težiščno točko, na kateri mora biti privezana skrotovičena nit, ki drži mir v lebdenju. Strani sta druga drugi na obskuren način prek »vojaškega sodelovanja« in strateških študij posredovali, kako se lanko držita na kratko. Vedrio je prišel namig, češ tako nas lahko ustavite oziroma zastrašite tudi vi, če že mi strašimo vas. Zadevo je nekoliko zapletel Reagan, ko je začel govoričiti o vojni zvezd in seje zdelo, da se bo ravnovesje prevesilo v prid Ameriki. Na ozemlju nekdanje SZ naj bi sicer vsaka ne- Imperiji ne j , Ali potem SovjetsL-. doslej iz zgodovine edine znane vrste se vplivnim in ----------- pod kož" ; kdanja republika imela jedrsko orožje. V tem pa še ni nobene razlike med nekdanjim globalnim iskanjem strateškega ravnovesja strahu in zdajšnjimi postsovjetskimi razmerami. Kajti tudi v onih časih so imele še druge države jedrsko orožje, toda ZDA in SZ sta ga imele največ. Kakor ga imata na ozemlju nekdanje SZ danes največ Rusija in Ukrajina. Vendar pa je Ukrajina z 1,2 milijona vojakov, kar je tretjina nekdanje sovjetske armade, s 176 medcelinskimi raketami, 21 strateškimi bombniki in 170 raketami kratkega dosega, postala tretja svetovna atomska sila. Kako bodo skušali to izkoristiti ameriški jastrebi? Bodo skušali kot prva velesila katero od dveh drugih največjih pridobiti zase? Bodo sku; šali Ruse izigravati na račun Ukrajincev ali obratno? Kako se bodo vpletli Nemci, Japonci in drugi? Nadalje: kakšno moč še ima Gorbačov? »Grem, odstopam, odstopam .. .« je ponavljjil s pepelnatim obrazom. »Drugi bi že zdavnaj odšli. Kako so me samo obravnavali!« Potem je še rekel: »Tudi tako lahko živim.« Temeljno postsovjetsko vprašanje je enako Gorbačovovemu skrušenemu spoznanju — če je bilo to spoznanje iskreno. Ali bo Rusija spoznala, da lahko živi tudi tako! Tudi brez formalnega imperija. . .. Dovolj slabega smo že izrekli na račun Rusije, dovolj zlega je ze šlo prek te države, da bi naposled lahko vzeli v račun, po nekakšnem dialekti; čnem redu, njeno pregovorno veličino. Ne da bi ob tem trpeli za obolelostjo, ki se ji pravi nekritični panslavizem. Kaj pa če bo Rusija to zmogla? In bosp<"znd: la duha časa. Rusi navsezadnje niso Srbi, doslej so, predvsem v času razpadanja ene in Piuge države, ki spominjata druga na drugo, t« ze nekajkrat pokazali. . . „ ,___ Ce na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze ne bo prišlo do večjega prelivanja knd, potenj se.|ksi' enkrat potrdilo, da luč prihaja od vzhoda. Nobena velika zahodna držav«, ki bo brez precedensa po zgodovinskem redu začela razpadati na nacionalne entitete, tega ne bi prenesla brez divjega klanja. V tem »klopu Srbija m.izjema Mogoče nas bo torej naposled - da to je slišati »spen-glerjansko« - Rusija o nečem poučila O tem, kako je potrebno sprejeti duha časa, kako razu; meti zgodovinska dejstva. Potem Alma Ata m me drugega kakor vzhodni Maastricht. »Krščanstvu Dostojevskega pripada naslednje tisočletje.« je rekel Oswald Spengler. Potemta-kem je Alma Ata tudi nov. Betl^em.^ VESTNIK, 27, DECEMBRA 1991 ; aktualno 3^^^ustave dom s hodniki V veliki skupščinski dvorani Republike Slovenije seje 23. decembra pred zasedanjem, na katerim so sprejemali novo ustavo, vohala dišava smrekovih iglic. Pogled na skoraj prazno dvorano — le tu in tam kak poslanec — je odražal spokojnost. Po hodnikih pa je vrvralo. Zato se je zdelo, kakor da bi za zasedanje voljenih predstavnikov državljanov, ki se med seboj nazivajo s stanovalci »visokega doma«,želeli razpršiti po zraku kaj pomirjujočega. Takole od zgoraj, iz galerije, se takoj vidi, da gre za mlado in kaj malo premožno državo. Stoli v skupščinski dvorani so prevlečeni z skajem bež barve. In nemara je bil slovenski visoki dom ta dan edini srednjeevropski državni predstavniški prostor, v katerem ni bilo božičnega drevesa. Prvo govori o finančni zmožnosti države, drugo o njeni mladostni neveščosti. Kajti nekaj zelenja bi skupaj s tistim sicer prijetnim umetnim vonjem delovalo še bolj pomirjujoče. Pa tudi opominjajoče. Zadnje dneve je bilo slišati mnogo nejevere v uspešno sprejemanje ustave. Zato tisto beganje po skupščinskih hodnikih. Čeprav so se na ustavni komisiji zedinili, ali vsaj tako nekako kakor zedinili, o visokem besedilu državnosti. Tudi o 55. členu, zadnjem spornem, ki je najprej govoril o pravici, potem pa o svoboščini odločanja za rojevanje. Predsednik Skupščine in ustavne komisije dr. Bučarje imel uvodni govor. Govor čisto po meri, kakor se za voditelja zakonodajalcev in vrhovnega ustavo-pisca spodobi. Čeprav je govoril nekoliko dramatično. Odkar si človeški rod, ki hoče živeti politično, to pomeni v reguliranih odnosih, piše svoje postave, so te - ELRAD---------------------------------------------------- Prošnje za ministra Rejca Težaven položaj, v katerem se je znašel Elrad zaradi blokade južnih tržišč in nekaterih napak v preteklosti, ne bo rešljiv brez neprijetnih ukrepov in čez noč. Izgubo tržišč, kamor je Elrad namenjal več kot 60 odstotkov svoje proizvodnje, se z izvozom na zahodna tržišča ne bo dalo v celoti zapolniti. Čeprav mrzlično iščejo nove tuje kupce in so uspeli svoj izvoz več kot podvojiti, ugotavljajo v podjetju trajne presežke. Da bi vsaj nekoliko omilili posledice težkega gospodarskega položaja, v katerem se je znašlo podjetje, so Izidorju Rejcu, ministru za industrijo in gradbeništvo, namenili nekaj prošenj za pomoč. Ivo Vuk, direktor Elrada, je potožil, da so'na vladna gluha ušesa naleteli njihovi projekti in programi, š katerimi so hoteli pridobiti razpisana sredstva. V prvi vrsti je to sanacijski program, kjer je bila ocena strokovnih služb za investicijo ugodna, vendar sredstev za dokapitalizacijo v višini 3 milijonov DEM niso dobili. Prav tako ni bila upoštevana vloga v višini 1,2 mio DEM iz sklada za demografsko ogrožene. Vojno škodo je dobil Elrad deloma povrnjeno, še vedno pa jih pesti škoda po neurju ki je bila ocenjena na 9 mio DEM. Za opravljena dela dolguje Elradu tudi Irak. Delno je iraški dolg pokrila Republika Slovenija z obveznicami v višini 600 tisoč DEM, večinski delež dolga pa je še vedno neplačan. Vodstvo Elrada je ministra Rejca zaprosilo, ali je možno podaljšati posojilo v višini 8 mio tolarjev, ki gaje podjetje dobilo od republike zaradi težav v vojni. Posojilo močno bremeni podjetje in v Elradu se bojijo, da ne bodo sposobni izplačevati osebnih dohodkov. Ministra so opozorili tudi na težave, ki so nastale zaradi presežkov delavcev in vprašali, ali je možno odložiti plačevanje prispevkov za delavce, ki so na čakanju. Vodstvo Elrada je tudi zanimalo, ali država Slovenija lahko pospeši vračanje dolga v višini 81 mio tolarjev, ki ga imajo na vesti partnerji iz drugih republik, in ali je ta dolg možno vključiti v državno bilanco. Zahtevna in življenjsko pomembna vprašanja so ostala brez pravih in konkretnih odgovorov. Glede dolga iz južnih republik je minister Rejc dejal, da si ga bo moral izterjati v prvi vrsti Elrad sam in da bi kakršnakoli vključitev dolga v državno bilanco postopek vračanja denarja samo zavlekla. Bo pa zato država poskušala izterjati dolg Iraka. Glede vojne škode je bilo povedano, da se vlada trudi, da bi podjetjem čim več te škode priznala oz. poravnala. Minister Rejc je tudi opozoril, da je pri ugotavljanju presežkov potreben, objektiven in pošten pristop, da pa se bodo v številnih slovenskih podjetjih pojavile še dodatne težave zaradi novega Zakona o financah in Zakona o knjigovodstvu, ki bistveno poenostavljata operacije in vodenje postopkov, kar bo imelo za posledico večje število presežkov administrativne delovne sile. RENATA FICKO prajeMivni inženiring murska sobota, p o. RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo še nezgrajenih poslovnih prostorov v središču mesta Murska Sobota na Kocljevi ulici. Začetek gradnje bo 6. 1. 1992. Skupni prostori v objektu so finalno obdelani, lokali pa do podaljšane IV. faze. Predmet prodaje so: 3 6 10 4 lokal v kleti lokali v pritličju lokalov v I. nadstropju pisarniških prostorov v II. nadstropju stanovanja v mansardi 12 podzemnih garaž. , , Velikost lokalov je od 25 do 80 m1. Natančne podatke o cent za 1 m neto površine, ki je odvisna od tega, v kateri etaži je lokal, o vdikosti poslovnega prostora in načinu plačila dobijo interesenti na PROJEKTI — INŽENIRING, Štefana Kovača 28, Murska Sobota do vključno 6. 1. 1992 Do tega roka morajo interesenti položiti 10 inŽEMR^NG na žiro račun št. 51900-601-10126, PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING ^vnadražba bo 7. I. 1992 ob 10. uri v sejni sobi PROJEKTIVNEGA BI ROJA - INŽENIRINGA, Štefana Kovača 28, M. Sobota ... . . Fizične osebe morajo pred začetkom javne dražbe priloži p vljanstvu. ., „ in polno delovnih uspehov > letu Iv - PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING, p.o. Štefana Kovača 28 69000 MURSKA SOBOTA tel. 069/31-782 fax. 069/24-190_________ ____________ postave vedno znova predstavljali na način, ki gaje ta dan izbral Bučar. Prevzeto, zanosno in dramatično. Rekel je, da bomo z novo ustavo začeli vzpostavljati novi pravni sistem, pravni sistem pa vedno vpliva na politično zavest. Torej se bo s tem spremenilo tudi naše politično vrednotenje. Doslej smo, kljub deloma že spremenjenem političnem sistemu, živeli z realsocilistično ustavo, ki je bila bolj ideološki kot pravni dokument. Čeprav pa je tudi nova ustava odraz neke ideologije, kakor pač vsaka. Toda ta ideologija zdaj ni več projekcija, ne meri več na uresničitev neke prihodnje idealne družbe. Zdaj ureja obstoječe. Dovoljeno je vse, kar ni prepovedano. Vse obstoječe ustave so napisane z zamolčano vendar neomajno vero, da so viri omejeni, kljub temu pa ustavno besedilo prve samostojne slovenske ustave tega ne upošteva v zaželjeni meri. Je potemtakem, če so te ekološke skrbi utemeljene in ne gre samo za neko novo ideologijo, škoda, da ustava ni ekološko projekcijska?! »Ustava ni večno, niti posvečeno besedilo. Ustava je človeško besedilo.« Kljub temu pa je Spomenka Hribar rekla,"da ji je žal, ker v preambuli ustave ni tistega mesta, ki pravi, da je napisana z zavestjo o svetosti življenja. V nekem zelo kočljivem obdobju skupščinske razprave je potem kazalo, da stanovalci visokega doma ustave ne bodo sprejeli ta dan. Govorec krščanskih demokratov je zahteval, naj se 55. člen izpusti, ker gre za vprašanje vesti, česar pa ni mogoče pravno opredeljevati. V odmorih sem na skupščinskem hodniku srečeval obmorske poslance in jih spraševal, kako sodijo, ali bo ustava ta dan sprejeta. Dr. Magdič (SKD) je upal da bo. Kar pa se vesti in splava tiče, je rekel, da on kot zdravnik ni še nikoli napisal »recepta za abortus«, zato ga v zadevi vesti ustavno besedilo ne moti. Tudi vsi drugi so menili, da bo: od Vilija Žižka (ZS), do Karla Franka (SKZ), Zvonka Horvata (SKZ), Janka Halba (SKZ), Boža Kuhariča (SDP). Vsai tokrat so prav sodili. ŠTEFAN SMEJ ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA Nezaupanje—huda in nalezljiva bolezen Čeprav ni bil 13. in povrh tudi ne petek, pa ni dosti manjkalo, da bi zasedanje radgonskega parlamenta odpadlo. Pa ne zaradi nesklepčnosti, ki jim že nekaj časa grozi, ampak iz povsem banalnega razloga. Nekateri delegati iz zbora združenega dela so namreč ob glasovanju o dnevnem redu hoteli na neki način blokirati nadaljnje delo. Pri tem so se opirali tudi na določene zadržke, češ da bi vodstvo skupščine moralo pripraviti gradivo, že prej in bi tokratno sejo lahko izvedli v začetku decembra. Takemu razmišljanju seje odločno zoperstavila delegatka iz ZZD BREDA ŽNIDARIČ, rekoč: »Pride na sejo, pa ne ve, kaj bi rad! Rečeš da ali ne in to je pošteno do drugih, ne pa da se ukvarjamo s takimi rečmi. Zato je treba biti pošten do sebe in drugih!« Dodala je še, da je SDP zbrala številne podpise v podporo 55. členu nove slovenske ustave, po katerem naj rojstvo otrok ostane pravica žensk. Ko je že kazalo, da se ne bo možno izogniti glasovalnemu vrtiljaku — nekateri so celo opozarjali na neresnost delegatov ZZD — so nazadnje le našli salomonsko rešitev, po kateri je možno dnevni red na skupnem zasedanju sprejeti z navadno večino. In potem so vendarle prešli na delegatska vprašanja, pobude in predloge. Tako je imel stalno izstopajoči delegat ZZD MIHA VODENIK pripombo na način, kako so brez dogovora z dvorišča Elrada odpeljali material za gradnjo ceste Zbigovci- Rodmožci. Med drugim seje hudoval na občinski izvršni svet, ki si po njegovem prilašča oblast in v praksi uporablja dvojna merila pri kritiziranju nepravilnosti. Prav zanje pa mora veljati javna morala. Delegat zbora KS PETER KREFT pa je predlagal — pri tem seje opiral na ljutomerski zgled — da bi tudi radgonska občina namenila določena sredstva za nakup mineralnih vitaminskih krmil, pri čemer naj bi se povezali z mlekarno. Ponovno je terjal ukrepanje zaradi izgubljenega zapisnika komisije o komasacijah, kar se vleče že tri leta. Da v prihodnje ne bi več prihajalo do raznih sumničenj, seje delegat DPZ PETER FRIDAU zavzel za ustanovitev medzborovske komisije, ki bi lahko preprečila razna natolcevanja, ki negativno vplivajo na občane. Precej govora je bilo tudi o predlogu odloka o obveznem zbiranju, odstranjevanju in odlaganju komunalnih odpadkov in ravnanju z njimi v radgonski občini. Na osnutek odloka, sprejetega že maja, je bilo nekaj pripomb. Zlasti je zanimivo določilo, po katerem je enota obračuna v gospodinjstvih član, za podjetja pa njihova vleikost in število potrebnih posod. Po dolgotrajni razpravi so delegati predlagali še dve dopolnili, ki soju po usklajevalnem postopku tudi sprejeli. Tako so se strinjali, daje soglasje k pravilniku, ki bi ga sprejemali istočasno z odlokom, namesto IS prepuščeno občinski skupščini, sprejema pa ga izvajalec. Potem ko so brez pripomb soglašali z dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1992, pa seje zapletlo pri sprejemanju odloka o začasnem financiranju javne porabe v prvem trimesečju prihodnjega leta. Največ dilem je bilo gleda organiziranja javnega podjetja, ki bi po novem opravljalo stanovanjske storitve, oskrbovalo s toplotno energijo in mestnim plinom ter izdelovalo urbanistične in strokovne podlage. Izražena je bila bojazen, da s tem ne bi osiromašili teh dejavnosti v občini, saj bi lahko prišlo do prevelike koncentracije kadrov na enem mestu. Drugi pa so menili, da ne bi smeli zavirati podjetniških interesov. Nadaljevalo se. je s prepričevanjem o nujnosti sprejetja tega dokumenta, saj naj bi bilo ogroženo razdeljevanje sredstev. Drugi so vlado opozarjali, naj preneha s prikrivanjem proračuna itd. Naposled je obveljal kompromisni predlog MATEJA IVANUŠE iz zbora KS, da bi sprejeli le začasni odlok za januar. Po njem bi lahko v prvem mesecu prihodnjega leta porabili nekaj nad 17 milijonov tolarjev do takrat pa mora IS pripraviti natančno oceno stanja. MILAN JERŠE -K olumna......— - ■ -- Sedemdesetletno srce štefan soboške gimnazije Smej ali hommage gimnaziji Gimnazija je ponovno legitimni del šolskega sistema. To je lepo in dobro. Po drugi strani pa je v tej izjavi mogoče slišati ne samo suhoparnost. marveč tudi neko mrzkost. »Del šolskega sistema« — to je. kakor da hi se hotelo reči: za krnitev srca. Prekmurska gimnazija v Soboti je začela bivati 15. oktobra 1919. leta. Potemtakem je zdaj, kronološko gledano, stara že čez sedemdeset let in je bilo nedavno proslavljanje sedemdesetletnice nekoliko anahronistično. Prireditelji jubileja najbrž niso mislili na to, ko so slavili šele sedaj, vendar pa je dejstvo, da Ivsa kronološka doba neke gimnazije ni že tudi gimnazijska doba. Gimnazija, ki je formalno stara toliko in toliko let, ni vedno v resnici toliko in toliko let tudi gimnazijska. Včasih ji, kot »delu šolskega sistema« — kakor na sploh vsem delom evropskega šolskega sistema, od vrtcev do univerz, vendar je za gimnazijo to bistveno — manjka tisto, kar imajo vzhodnjaški šolski sistemi. Recimo budistični. Ko je Buda bival na Gori jastrebov, je nekoč namesto pridige učencem pokazat cvet, ki ga je držal v roki. Vsi so molčali, le Maha-kašjapa se je široko nasmehnil. Tedaj je Buda rekel: »Pokazal sem vam pravo učenje, srce nirvane, resnično podobe brez oblike in nezgrešljivo pot dharme. Tega ni mogoče izreči z besedami, le s posebnim znanjem, ki presega učenje. To znanje sem dal Mahakašjapi.« Učenje ob cvetu je bilo v gimnaziji mnogokrat ubito. Vendar pa je komunizem, ki je v gimnaziji ubijal elitizem, zares čuden sistem. Vse stvari, nad katere se je spravil, dobivajo zdaj, ko je propadel, novi žar. Kakor da bi jih pritiskal k tlom samo zato, da se napijejo novih moči in vstanejo močnejše. Pomislite samo, kako močna je danes Cerkev v državah, kjer je bil komunizem. Močna je politična desnica, čeprav se je včasih že zdelo, da jo je odpravil: pa se je zdaj dvignila močnejša, kakor bi sploh mogli pričakovati. Tudi gimnazija se dviga v novem žaru. Toda ne tako močna, kot bi si želeli. Ta ustanova, tako se zdi, je ranljivejša: kakor da bi imela neko bolj ranljivo in bolj občutljivo srce. Kakor da bi jo pritiskanje k tlom bolj zlomilo. Resda — za ustanove pravimo, da nimajo srca. Kmalu po tistem, ko nastanejo, se odtujijo namenu, zaradi katerega so jih spravili v življenje in začnejo rabiti same sebi. Samo pomislite, kako je s političnimi strankami — ustanavljanje teh nam je nekako najbližje. Kajpada tudi po zaslugi komunizma. Katera med njimi kaj dosti skrbi za tisto, kar je obljubljala ob svojem nastajanju? Vse pa zelo dobro skrbijo zase. Z gimnazijo je drugače. Gimnazija spada med tiste posebne skupnosti, kamor spadata tudi »enajsta šola pod mostom« in podeželski kino. Gimnazija ima srce. Leta 1927 je prosvetno ministrstvo v Beogradu »zatvorilo« V. razred soboške gimnazije, medtem ko nadaljnjih razredov še tako ali tako ni bilo. »Zdaj pa nenadoma ta udarec,« so pisale prekmurske Novine 4. septembra tega leta. »To je najhujše, kar se nam more napraviti. S tem da so skrčili naš najvišji kulturni zavod, so nas ranili v srce. ..« Ranili so jih v srce, ker so »enajste šole pod mostom«, podeželski kino in gimnazije dejansko ustanove za vzgojo srca. V paralelni šoli. ki ji v skladu z neko literarno označitvijo pravimo »enajsta«, se mladi ljudje učijo tistega, česar ne zvedo v pravih šolah, v šolah kot delih sistema. Zvedo na videz nepotrebne stvari. Vendar tako potne srca. Podeželski kino — to je vir navdušenj, fascinacij, navdih za kreativne poizkuse. Ne toliko zaradi filmov, ki v takšnih »ustanovah« navadno niso posebno kakovostni, kolikor zaradi izziva velikega sveta, velike igre sveta, ki žari in migota na filmskem platnu. To ima samo podeželski kino, mestni tega nima. Naj tukaj v dokaz te, na videz nekoliko nagle trditve navedem samo to, da so bili vsi veliki režiserji našega časa nekoč gimnazijci, ki so obiskovali podeželski kino. Da, gimnazija spada v niz teh »ustanov«. Predmeti, ki se na gimnaziji poučujejo, in način, kako se poučujejo, jo delajo za šolo, ki si privošča razkošje duhovnih izletov. Potem, ko končaš gimnazijo, nisi nič, ne moreš opravljati nobenega dela, se navadno pravi. Na gimnaziji se učijo toliko stvari, ki jih nikoli ne bodo potrebovali, pravijo drugi. In prav v tem je veličina gimnazije, v tem je njen »elitizem«. Njena največja moč. Moč srca gimnazije. Zaradi onih »nepotrebnih« predmetov gimnazija najmanj od vseh segmentov šolskega sistema krni srce. Ko so preganjali gimnazijo, so ji ranili srce. Kar nekaj časa bo še moralo preteči, da si soboška gimnazija opomore in bo nekoč v resnici stara polnih sedemdeset in več gimnazijskih let. Kajti srce gimnazije je ranljivo, zelo ranljivo. Kaj ni ranljiv tudi cvet? Bila pa je na zemlji, da se napije novih moči. JAVNA TRIBUNA: KAJ HOČEMO SOCIALDEMOKRATI? Za socialni pakt in sporazumevanje »Socialdemokratska stranka Slovenije je delavska stranka, saj predstavlja sodobno delavstvo in poudarja interese malega človeka. Smo tudi prva stranka, ki se je deklarirala kot prava politična stranka na ustanovnem zboru 16. februarja 1989. Na volitvah smo dobili 7,6 odstotka glasov volilnih upravičencev, s čimer se uvrščamo v sredino med osmimi strankami, ki so dobile svoj sedež v parlamentu,« je na začetku javne tribune v Murski Soboti, ki jo je organiziral občinski odbor socialdemokratske stranke, izjavil MARKO SELAN iz vodstva SDSS. Potem ko je orisal zgodovinski razvoj socialdemokracije v svetu in pri nas, se je dlje časa zadržal pri programskih ciljih te stranke. »Od vsega začetka slovenske politične pomladi smo se zavzemali za suvereno državo, v kateri bo prišel do polnega izraza parlamentarni večstrankarski sistem, s čimer je tesno povezan model pluralne družbe. Smo levica znotraj sredinsko usmerjenih strank. Ker je socialdemokracija zelo širok pojem in dopušča velik politični prostor, se danes pojavlja množica strank, ki bi bile rade socialdemokratske. Bistvo naše usmeritve pa je vzpostavljanje družbenega konsenza, ki bo pripomogel k stabilnosti družbe. Pri tem so med strankami razlike v metodah delovanja. Prvi pogoj za vključitev v socialdemokracijo je, da se odrečejo boljševističnim metodam in liderstvu. Naše vodilo je socialni pakt in sporazumevanje, zato se zavzemamo za sistemska pravila igre. To pomeni, da zastopamo avtentične interese zaposlenih, katerim je treba omogočiti delavsko soodločanje. V tem smislu potrebujemo zakon o sindikatih, da bi vedeli, kateri sindikat se pogaja z vodilnimi. Smo za ustanovitev delavske zbornice kot pogajalskega partnerja s podjetnikom. Poleg zakona o sindikatih pogrešamo tudi stavkovna pravila, da bi bili delavci bolj zaščiteni,« je med drugim rekel Marko Selan. V nadaljevanju javne tribune smo slišali, da se socialdemokrati zavzemajo za uveljavitev delovnih razmerij, odpiranje novih produktivnih delovnih mest, večje zaposlovanje in zaščito brezposelnih. Prav tako so za moderen pokojninski sistem, ki bi v prihodnosti omogočil uveljavitev minimalnih nacionalnih pokojnin. Zanimivo je, da podpirajo zasebno delo v zdravstvenem varstvu, ki bo strokovno in finančno vključeno v javni sistem. Pri tem pa je treba, kot so poudarili, jasno opredeliti konkurenčno klavzulo, da ne bi prihajalo do raznih odstopanj. Razpravljale! pa so se najbolj obregnili ob privatizacijo in nesprejemljive primere grabeža v podjetjih, kjer imajo direktorji neomejena pooblastila. Tako se niso mogli znebiti vtisa, da so presežki delavcev marsikje tudi rezultat slabega vodenja direktorjev, ki pa za to niso dovolj »kaznovani«, saj marsikje dobivajo visoke plače ali pa si še pravočasno poiščejo boljši »stolček«. In kakšna bo nadaljnja pot SDSS? »Čimprej moramo dobiti ustavo kot moderna evropska država, da bi najkasneje v enem letu po njenem sprejetju lahko izvedli volitve. Veliko si obetamo od dvodomnega parlamenta, kjer bodo prišli do izraza različni interesi v državnem svetu. S tem se politični prostor znova odpira, s čimer je večina Demosovih nalog izpolnjenih. Na volitvah se bomo socialdemokrati pojavili sami, brez kakršnih koli koalicijskih povezav, o čemer bomo razmišljali šele po volitvah. Dotlej pa se lahko vsaka stranka po svoje postavlja v določen predalček,« je ob koncu javne tribune menil Marko Selan MILAN JERŠE vestnik. 27. decembra 1NI Stran 3 novoletni intervju Svet politike je svet interesov PRIZNANJE JE EKSISTENČNO VPRAŠANJE, SAMO PO SEBI PA NE BO REŠILO GOSPODARSKIH, SOCIALNIH IN RAZVOJNIH TEŽAV Priznanje Republike Slovenije kot samostojne in suverene države ni več sporno, svet je določil tudi datum, ko se bo to zgodilo. Dolgo časa je trajala evropska travma in po kapljicah je svet sprejemal spoznanje, da Jugoslavije enostavno ni več. Demokratična Evropa je prestala poseben in pomemben preizkus — potrdila je svojo politično težo in moč. O mladi državi Sloveniji, o poti, ki jo je prehodila in po kateri bo kmalu zakorakala, o težavah, zaradi katerih bo morda ta korak malce zaostajal, smo se pogovarjali s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom. — Zadnje čase so politična prizadevanja usmerjena v mednarodno priznanje Republike Slovenije kot suverene države. O tem so tekli intenzivni pogovori tako v Evropski skupnosti kot tudi na drugih ravneh, pri čemer pa so se v javnosti pojavljala različna mnenja. Najbolj odklonilno stališče do tega pomembnega vprašanja so pokazale ZDA, pa tudi generalni sekretar svetovne organizacije je odsvetoval takojšnje mednarodno priznanje Slovenije, medtem ko je zlasti Nemčija pokazala veliko razumevanja’ za našo stvarnost. Kje ležijo po vašem vzroki za odklonilna stališča? »Svet politike, zlasti mednarodne, je svet surovih interesov. Tu simpatije ali dobra volja lahko pomagajo hitreje odpirati kaka vrata, ne morejo pa bistveno nadomestiti interesov, če ti objektivno ne obstojijo. Priznanje Slovenije je njena legitimna pravica. Gre samo za to, kdaj bo kakšna tuja država ali njihova skupnost — gre za različne skupnosti — to priznala. Slovenija ima svoje ozemlje, ki ga nadzira, ima nad njim efektivno oblast, v Sloveniji ni tuje vojske. Dali smo tudi izjavo o naših dobrih namenih in kasneje v tem letu večkrat izjavili, da bo Slovenija spoštovala načela helsinškega in pariškega dokumenta, načela ustanovne listine OZN, da se odreka uporabi sile v reševanju morebitnih konfliktov, da spoštuje načela nespremenljivosti meja s silo in da je zavarovala, vsaj na doslej veljavni evropski ravni, človekove pravice in pravice manjšin. To je torej tisto, kar je zahtevano zato, da bi neka država bila vredna, da je enakopravna in enako odgovorna članica mednarodne skupnosti. Za to gre, ne pa za nikakršno naprošanje drugih držav, da nam naredijo uslugo, kar pa je končno tudi v njihovem interesu. Prav problem vojne in miru v Jugoslaviji kaže, da bi bilo vojno možno končati ali morebiti preprečiti, če bi do tega priznanja prišlo poprej. Ampak, to je stvar poznavanja in razumevanja tega, kar se dogaja v Jugoslaviji, ter globalnih premislekov, na katera pa mi očitno ne moremo ali ne znamo vplivati dovolj prepričljivo. Glejte, argument, de Cuellarja, da se je treba varovati enostranskih dejanj, ki bi lahko eskalirale vojno, pomeni, da so informacije, s katerimi razpolaga, očitno daleč od resnice. Dokler lahko ta politika, ki stoji za to vojno, cilje uresničuje z uporabo vojnih sredstev, dokler se svet boji iti v drugo smer, toliko časa ni nobenega razloga, da bi z vojno prenehali. Šele ko bo z vzpostavljanjem novega mednarodnega državno-pravnega stanja na tleh nekdanje Jugoslavije in z nastankom novih držav to postalo dejstvo, bo seveda položaj obrnjen in takrat se bodo morale republike, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, začeti boriti za svoje priznanje. Vedo, da ga z vojno ne bodo dobile. Razen, če bi bila mednarodna skupnost pripravljena popustiti pred grožnjo vojne. Res pa je, da je tu neka armada, (neka politika, ki je očitno dovolj neskrupulozna), da bi bila pripravljena vojno razširiti tudi čez meje nekdanje Jugoslavije.« — Na srečo so v Evropi vendarle prevladali razumniki! »Dejstvo, da si je Evropa v Bruslju vzela še mesec dni časa za priznanje tistih jugoslovanskih republik, ki to želijo, ne more povzročiti velikih sprememb glede položaja Slovenije. Prepričan sem, da Slovenija izpojnjuje pogoje za priznanje mednarodne subjektivitete. Še posebno pomembno se mi zdi, da Slovenija ni povzročila neenotnosti med državami Evropske skupnosti. Hkrati je možnost, da bi Evropska skupnost 15. januarja priznala le Slovenijo, Hrvaške pa ne.« — Menite, da smo v tem trenutku dovolj pripravljeni na ta pomembni korak, to je mednarodno priznanje Slovenije, ki naj bi nas pripeljal do temeljitega političnega in gospodarskega reševanja nakopičenih problemov? »Vprašanje je, kaj kdo razume pod tem pojmom. Če naj bi to pomenilo neko radikalno prelomnico v slovenskem življenju, potem na to seveda nismo pripravljeni. Mislim pa, da ne gre za takšno prelomnico in da je to samo začetek omogočanja, da s svojo lastno sposobnostjo in znanjem ter kompetentnostjo začnemo v celoti vplivati na gospodarsko, socialno in siceršnje življenje pri nas. Mislim, da bo vprašanje priznanja strahovito izpostavilo problem kompetentnosti. Zato je toliko bolj pomembno, da v času, ko bo prišlo do priznanja, sprejmemo svojo novo ustavo. S tem pa tudi opredeljene načine delovanja demokratično izvoljenih inštitucij kot tudi približno orientacijo, kdaj bodo nove volitve, ki bodo potrdile ali spremenile obstoječe razmerje političnih sil.« — Ob zakoličenju našega prihodnjega razvoja pa ne bi kazalo pozabiti tudi na druga aktualna vprašanja. Zlasti ne gre prezreti odnosa do Neslovencev, ki naj bi po nekaterih ocenah postajal problem v določenih okoljih. Ali taki pojavi ne otežujejo procesa demokratizacije, ki mora biti dovolj trden temelj za vstop v Evropo, za kar si ves čas prizadevamo? »Gotovo, da otežujejo. To ni dobra legitimacija, to ni znak demokratičnosti te družbe. Prav na teh področjih je Evropa zelo občutljiva; in to ne brez razlogov, zlasti ko gre za drugače misleče ali za ljudi drugačne narodnosti od večinskega naroda. Ne samo kadar gre za manjšine, ampak do manjšin je še posebno občutljiva. Nasploh se mi zdi, da je razmerje med večino in manjšino — pa ne samo v nacionalnem smislu, ker gre tudi za religiozne, ideološke in politične manjšine — temeljno merilo demokratičnosti neke družbe. Tam, kjer večina ni tolerantna in ni pripravljena priznavati pravic manjšini, ki morajo biti večje, kot jih za osebe zahteva večina, v resnici ni možno govoriti o demokratični družbi. Čeprav seveda nobena evropska družba danes še ne funkcionira na takšen način, ampak ima to načelo za ideal.« — Ker živimo na območju, kjer so Slovenci skovali trdne in prijateljske vezi s pripradniki madžarske narodnosti, ki predstavljajo most dobrososedskega sodelovanja, smo tolikanj bolj občutljivi za dosledno zagotavljanje celostne zaščite narodnostnih manjšin! »Če gre za nacionalne manjšine, imamo tudi Slovenci interes, da se to dosledno izvaja, ker gre navsezadnje tudi za naše manjšine v treh za zdaj suverenih sosednjih državah, čeprav mi nikoli nismo uveljavljali in tudi ne moremo pristati na načelo reciprocitete. To ni demokratično načelo. Tu gre le za našo lastno demokratično držo in demokratično odgovornost do pripadnikov madžarske narodnosti v Prekmurju, nikakor pa ne za numerično načelo, se pravi, določati pravice manjšinam glede na njihovo število, ker to ni nikakršen demokratični princip. Žal pa je te netolerantnosti med Slovenci zadnje čase veliko. Samo deloma je to mogoče razložiti s fenomenom vajne, ki pač je v naši bližini. Gre seveda za drugo vprašanje, ki je pravo, nanj pa ni odgovora. Ko bo Slovenija odprta evropska država z evropskimi mejami, ki bodo omogočale prost pretok ljudi, idej, storitev, blaga in kapitala, bo prišlo do tega, da se bo poslovni svet v Sloveniji pogovarjal v jezikih, ki ga bodo razumeli njihovi partnerji. To pa gotovo ne bo slovenščina. To je problem, ki ga veliki narodi, kot so Nemci, Angleži, Francozi in Italijani, ne bodo čutili, vsi majhni narodi v Evropi pa. To ne bo pritisk na male narode, ki bi fizično poskušal posegati v njihovo identiteto in etni-teto, ampak bo način življenja in poslovanja tistih, ki bodo ob vsej demokraciji in odprtosti v bistvu posegali na to zelo občutljivo področje. In narod, ki na to vprašanje ne bo imel odgovora, kako preprečiti, da bi npr. slovenščina postala popoldanski ali družinskijezik, lahko v taki, najbolj demokratični ureditvi začne tvegati svoj obstoj bolj kot ga je ob največjih nasilnih asimilacijah.« — Pred nami so tudi volitve. Se zavzemate za čimprejšnje volitve in ali boste v novih razmerah pripravljeni ponovno kandidirati za predsednika? »Težko je reči, ali so nove volitve potrebne hitro ali ne. Odvisno pač od sprejetja ustave in tudi od tega, ali bo v obstoječi sestavi skupščine vlada končno končala to proceduro od nje zahtevane zaupnice oziroma preverjanja večinske volje. Pokazala bo namreč, 'ali sta se spremenila izražena struktura in razmerje političnih sil v strankarski razporeditvi. Vrsto znakov govori, da bo do spre memb prišlo. Kakšna bo arhitektura slovenskega političnega prostora, pa bo končno najbrž odvisno tudi od odločitve vseh. Ali bom na teh volitvah kandidiral ali ne, je odvisno predvsem od tega.« — Priznanje Republike Slovenije kot samostojne države ni več sporno. V tem trenutku je zato zelo pomembna ocena rizičnosti Republike Slovenije kot samostojne države, saj ni dvoma, da bo eden prvih korakov vsakega tujega podjetja ali banke preverjanje rizičnosti gospodarske politike, finančne in posojilne. Kakšna je po vašem mnenju rizičnost Slovenije v očeh tujine. »Priznanje je za nekatere države v tem trenutku sporno, zlasti za ZDA. Spremljate lahko, kako se spreminja njihovo stališče od tistega, da je to stvar Evrope in da bodo oni pristali na tisto odločitev, za katero se bodo odločili v Evropi, do neposrednega pritiska na tiste evropske države, za katere priznanje ni sporno. In to iz dveh razlogov: ker menijo da je Slovenija izpolnila pogoje, ki jih država mora imeti, da ji je možno priznati mednarodno subjektiviteto, in ker so spoznale, da je stalno popuščanje pred srbsko grožnjo nadaljevanje vojne oziroma podpora nadaljevanju vojne.In da je šele priznanje tistih štirih republik, ki to želijo, v bistvu korak, ki vzpostavlja novo državno-pravno ali mednarodno državno-pravno stanje na območju nekdanje Jugoslavije in omogoča pravo kvalifikacijo te vojne. No, to je še zmeraj stvar, ki je v mednarodni javnosti sporna, za nas pa izredno pomembna, ker smo zaradi dolgih mesecev življenja v položaju, ko ni bilo niti vojne niti miru, prevelik del politične pozornosti usmerili v ta prizadevanja za mednarodno priznanje. S tem smo si ustvarili nekaj iluzij o tem, kaj bo priznanje prineslo, hkrati pa smo prišli v položaj, ko je priznanje res postalo eksistenčno vprašanje. Tu mislim na gospodarstvo, saj dokler ni mednarodnega priznanja, Slovenija ni varna dežela in je riziko za tuji kapital prevelik. Dokler ni priznanja, Slovenija ne more začeti postopkov za vključevanje v mednarodne organizacije in finančne inštitucije, iz tega naslova tudi ni svežega kapitala. Brez tega pa ni močno misliti na resno obnovo slovenskega gospodarstva. Torej je s tega vidika priznanje res eksistenčno vprašanje, samo po sebi pa ne bo rešilo nakopičenih gospodarskih, socialnih, pa tudi ne političnih vprašanj, s katerimi se ubada Slovenija. Ustvarilo pa bo možnosti, da lahko potreben del političnih energij preusmerimo v reševanje teh problemov.« — Če želimo preživeti, bomo morali politično evforijo pozabiti. Vlada bo morala postaviti v ospredje gospodarstvo, slovenska politika se bo morala homogenizirati glede rešitev gospodarskih težav. Ali lahko kot predsednik predsedstva vplivate na to, da se doseže konsenz o tem, kako naprej? »Formalno predsedstvo na to ne more vplivati. Predsednik vlade celo misli, da so naše pristojnosti samo protokolarne, čeprav je moralni vpliv članov tega predsedstva in predsedstva v celoti velik. Mi smo poskušali, da bi šli po poti nekonfrontacij, ker te gotovo ne koristijo mladi slovenski državi in njenim državljanom ter temu komaj vzpostaljene-mu krhkemu ravnovesju demokracije. Mislim, da so razmere tiste, ki nazorno in najbolj prepričljivo kažejo na to, kam so se stvari obrnile in kam bi vlada morala obrniti svojo pozornost. Žal so se stvari povsem spolitizirale. Vsak dan, ko smo brez lastninskega zakona ali brez kompletne lastninske zakonodaje, je slab. To pa seveda ne pomeni, daje vsak predlog zakona, ki naj bi to področje uredil, dober. Tu je potrebno skrbno in odgovorno pretehtati vse pripombe, saj je to zakon, ki vzpostavlja z vsemi posledicami novo socialno strukturo slovenske družbe in bo imel skupaj z zakonom o denacionalizaciji izredno velike posledice tudi z vidika čuvanja ali nečuvanja slovenskega nacionalnega bogastva, ki je opredmeteno v sedanji družbeni lastnini. Dejstvo je, da bi razprodajanje tega premoženja Sloveniji praktično onemogočilo, da ima lastno gospodarsko podlago.« — So vam pa zadnje čase očitali, da se kot predsednik predsedstva preveč ukvarjate z gospodarstvom. Kako ste te očitke sprejeli? »Nisem jih sprejel kot očitke, ampak kot ugotovitev, da se drugi, ki so bolj poklicani, ukvarjajo premalo.« — Kako se počutite kot predsednik predsedstva mlade države Slovenije, kjer je povprečni OD nekaj čez 200 DEM? »Počutim se zelo slabo. V začetku leta smo imeli trikrat večje plače, realno merjene in primerjane z nemško marko, kot jih imamo sedaj, kar predvsem govori o kompetentnosti slovenske oblasti v celoti, če odmislimo objektivne razloge, s katerimi se to da opravičevati. Ko sem omenil kompetentnost oblasti, mislim oblast od predsestva prek vlade do skupščine.« — Pomurce nas je v zadnjem času močno razburilo spoznanje, da je za obnovo cest in infrastrukture znova zmanjkalo denarja. Počutimo se odrinjene od preostalega dela Slovenije, doklej bo še tako? »Razburjenje je sicer razumljivo, ne rešuje pa problema. Problem’ je potrebno gledati s trezno glavo in argumenti in tu so argumenti v prid vašim, recimo temu, regionalnim interesom' in da protiargumentov pravzaprav ni. To pa za tq; ker ni valoriziran cel koncept razvoja cestnega in sploh prometnega omrežja. Ta pa je odvisen od tega, kakšen bo položaj Slovenije v Evropi, glede na itrende, kakšni v Evropi sedaj so, in glede na naš interes. Če se bomo povezali v evropske integracije, je temu najbližje in najbolj na kožo napisana tista, ki jo je mogoče zaznati v okviru heksagonale ali pa v okviru približevanja ali vključevanja Slovenije v t. i. triangel Varšava. Praga in Budimpešta. Prometna povezanost Slovenije je pogoj njenega vključevanja v te tokove. Že sedaj, kdor se vozi iz Ljubljane proti Mariboru in Soboto, ugotavlja, da po tej prometnici poteka poglavitni blagovni tok. Vojna na Hrvaškem je sicer razlog, ki je preusmeril te tokove, vendar jih končanje vojne avtomatično ne bo vrnilo v stara korita, saj se je medtem politični zemljevid Evrope spremenil. Politika, ki tega ne zna vkalkulirati kot faktorjev svojega razvoja, je slaba.« — Kako bi komentirali indiferenten odnos, ki ga očitajo lendavski Naftarji energetski politiki Slovenije, ko pravijo, da nima dorečenega energetskega koncepta? »Nima ga, to je res, ampak so tudi objektivni razlogi za to. Ta koncept se je predvsem gradil na predpostavkah, da bo možen uvoz energije iz delov nekdanje Jugoslavije. Stvari so se spremenile in je potrebno iskati najugodnejšo energetsko bilanco glede na to, kar Slovenija ima. Tu je seveda še poseben fenomen atomska centrala, pritisk na njeno zapiranje, nadomeščanje, s tem da je prav čudno, zakaj se toliko časa ne da koncesije Avstriji, ki je podpisala pogodbo, in bi bilo nerazumno to, kar se sedaj govori, da bi z Avstrijci imeli pogodbo in financiranje, dela pa bi oddajali Italijanom, pri čemer ne gre vključevati tistih interesov, ki jih v prvi vrsti ni. Naftarji mislijo predvsem na nafto in plinsko strategijo. Pri Petrolu so stvari, kolikor jaz vem, precej daleč, najbrž pa še ne do konca verificirane, ker je okoli tega v Evropi in svetu nekaj neznank. Mislim pa, da bo najlaže odgovoriti prav na ta del slovenske energetske strategije, vse drugo bo bolj problematično.« — Vseeno pa naftno energetsko prihodnost ne bi smeli graditi samo na trgovini. Ali mlada država potrebuje svojo rafinerijo? »To se je sedaj pokazalo, da jo potrebujemo, in kolikor vem, je ta rafinerija tudi v Petrolovi strategiji. Ali je pravilno ovrednotena, pa je že strokovno vprašanje.« — Končujemo leto 91, ki je bilo v marsičem prelomno. Kakšna je vaša popotnica ob. vstopu v leto 92? »Preživeli smo zelo razburljivo, neprijazno pa v marsičem, če bi znali prav premisliti, tudi optimistično leto, ki je precej spremenilo za mnogo rodov naprej življenje Slovencev in življenje vas, Po-murcev. Res je bila vojna, res je, da smo v tej vojni zmagali, da je to zasluga tega slovenskega ljudstva, ki je bilo trdno prepričano in odločeno, da brani pravico do svoje odločitve, sprejete na decembrskem plebiscitu. S svojimi dejanji je to tudi pokazalo. Okupatorska vojska ni imela podpore, ni imela pravega motiva in morale. Brez morale pa se vsaka vojska hitro sesuje. Iz tega bi bilo potrebno za leto, ki je pred nami, potegniti nauk. To je, da pri vprašanjih, ki so ključna za obstoj in prihodnost slovenskega naroda, kaže pustiti ob strani strankarske spore, in da je potrebno združevanje političnih silnic državljanov Republike Slovenije. Končno ne gre pozabiti, da med nami živijo tudi Neslovenci, da skupaj z nami živijo pripadniki dveh avtonomnih manjšin in da bomo imeli šele takrat, če bomo znali skupaj z njimi ohraniti harmonično in demokratično družbo, v tej Evropi prihodnost. Šele takrat bomo lahko svoje moči v celoti usmerili na reševanje gospodarskih, socialnih in razvojnih problemov. Glede teh naših sposobnosti in pripravljenosti sem jaz zmeren optimist in zato želim vsem skupaj srečno, prijazno, predvsem pa mirno leto, kakršno leto, ki se izteka, žal ni bilo.« RENATA FICKO MILAN JERŠE Stran 4 VESTNIK. 27. DECEMBRA 1991 gospodarstvo LETO DNI UVELJAVLJANJA KOLEKTIV- NIH POGODB Malomarnost ali nesposobnost? Septembra je minilo leto dni od podpisa Splošne kolektivne pogodbe in sprejema 12 panožnih kolektivnih pogodb, ki so vnesla v podjetja, ne glede na lastninsko obliko, zelo velike vsebinske, politične in strokovne novosti. Kljub določilu splošne kolektivne pogodbe, da naj bi bilo prvo razvrščanje delavcev glede na delovno mesto opravljeno že v decembru 1990 ter da naj bi se za ta mesec dohodki izplačali že po novem, pa je že jasno, da dobršen del podjetij ni ravnal tako. Tudi pogodbe o zaposlitvi niso vsa podjetja sklenila v zakonskem roku do 30. junija. Razlogov za to je več, lahko jih iščemo v veliki strokovni zahtevnosti, odgovornosti za tako delo in dohodkovni neuspešnosti mnogih podjetij. Analize uresničevanja Splošne kolektivne pogodbe, panožnih in podjetniških pogodb v Pomurju se je lotil območni Svobodni sindikat. Podjetjem so razposlali vprašalnike in ugotavljali, kakšne pogodbe podjetja uresničujejo, kako daleč so s podpisi pogodb o zaposlitvi, ali v tarifnem delu pogodbe uresničujejo izplačila osebnih dohodkov po kolektivnih pogodbah, koliko je podjetij, ki izplačujejo do 20 odstotkov nižje osebne dohodke, kot jih določa tarifni del (to je v izjemnih primerih dovoljeno, če višina OD, izplačanih po tarifnih oz. kolektivnih pogodbah ogroža eksistenco podjetja in njegovo prihodnost, vendar samo za določen čas), koliko je najnižji izplačani bruto OD v najenostavnejšem tarifnem razredu v septembru in oktobru itd ... »Na osnovi te analize ugotavljamo, da večina pomurskih podjetij v gospodarstvu uresničuje panožne kolektivne pogodbe, ki so ugodnejše od splošnih,« meni predsednik pomurskih Svobodnih sindikatov Janez Kovač. »Imamo pa tudi že podjetja, ki uresničujejo podjetniške kolektivne pogodbe, to pomeni, da so se dogovorili za nekatere še ugodnejše pravice delavcev iz delovnega razmerja, kot so opredeljena v panožnih pogodbah. Interes vsakega podjetja bi moral biti, da ima podpisano podjetniško kolektivno pogodbo. Na podlagi te analize smo dobili sliko uresničevanja kolektivnih pogodb v pomurskih podjetjih, ki daje tudi napotila za delo sindikatov v prihodnje. Če bomo odpravili vsaj delne nepravilnosti, bo to v korist socialne varnosti zaposlenih.« TRI VRSTE PODJETIJ Glede na višino izplačila osebnih dohodkov lahko pomurska podjetja razvrstimo v tri skupine. V prvo spadajo podjetja, ki zavestno kršijo kolektivno pogodbo in kjer so sprejeli sklep, da izplačujejo osebne dohodke do 20 odstotkov nižje, kot to opredeljuje kolektivna pogoba. Takšnih podjetij je od 65, kolikor jih je vrnilo vprašalnik, 24. Med njimi so tudi takšna, kjer so osebni dohodki še nižji od teh »dovoljenih« minus 20 odstotkov. Ta podjetja so Rašica, Kroj, Vodno gospodarstvo Mura, Mesna industrija, IMP Blisk, Cestno podjetje, Zdravilišče Radenci, Komunala Lendava. Najnižji prvi tarifni razred v oktobru oziroma najnižji izplačani bruto OD so imeli v Zdravilišču Radenci 6.663 SLT in v Rašici 7.200 SLT. V drugo skupino spadajo podjetja, ki se natančno držijo izplačil osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi, in v tretjo podjetja, ki z osebnimi dohodki izstopajo. Takšnih podjetij je največ v živilskopredelovalni industriji in kmetijstvu: Pomurske mlekarne, KK Kmetijstvo Črnci, Gales Boračeva in Mura (višina 1. tarifnega razreda za oktober znaša v teh podjetjih od 14.000 SLT do 16.000 SLT). POGODBE O ZAPOSLITVI Čeprav se je zakonski rok za podpis pogodbe o zaposlitvi iztekel junija letos, več kot tretjina podjetij te pogodbe še ni sklenila. To je verjetno posledica slabega gospodarskega položaja in tu-di tega, da določila zakona niso sankcionirana, zato vodilni delavci s tem zavlačujejo. Res je, da če pogodba o zaposlitvi ni podpisana, je vedno v korist podjetja in v škodo zaposlenih. Med 65 podjetji v 22 ni podpisana pogodba o zaposlitvi. Svobodni sindikati bodo od vseh podjetij, ki izplačujejo nižje osebne dohodke, kot opredeljuje del kolektivne pogodbe, zahtevali, da izstavijo listine za premalo izplačane osebne dohodke. Ta listina ni ne obvez-°ica in ne delnica, ampak dokument, da je delavec upnik za premalo izplačani OD glede na kolektivno pogodbo. V vrsti slovenskih podjetij take dokumente že poznajo, v Pomurju se je zanj Prva odločila Mesna industrija Pomurka, podobno pa razmišljajo tudi v Rašici. TtDi na SODIŠČE, ČE NE GRE DRUGAČE Svobodni sindikati so v svojih zahte-vah, da je potrebno podpisati pogodbe 0 zaposlitvi, izredno odločni. »Če ne bomo uspeli z dogovarjanjem, bomo Proti podjetjem, ki ne bodo imela pogodb o zaposlitvi, vložili tožbe,« meni Predsednik sindikata Janez Kovač. »Menim, da bomo uspeli, saj je osno-vzrok za neuresničevanje kolektivnih pogodb malomarnost vodenja.« RENATA FICKO Gospodarska kronika Razburljivo, neprijazno, a vendarle optimistično Sveto odločeni, da želimo živeti v suvereni in neodvisni Sloveniji, smo zakorakali v leto 1991. Veliko neznank je bilo na potirna katero smo stopili, in grenke izkušnje iz preteklosti so opozarjale, da bo moral biti korak čvrst in klen, če hočemo do cilja. Z veliko večino smo se Pomurci odločili za samostojno Slovenijo, med drugim tudi za to, ker smo v njej videli svojo priložnost, začetek vračanja zgubljenih iluzij. V novo leto smo stopili z velikimi upi in pričakovanji, čeprav jih je grenil gospodarski sistem, ki je grozil, da se bo vsak čas sesul. Novo leto smo začenjali s 60.000 brezposelnimi Slovenci, s številnimi zgubarji, saj je z rdečimi številkami poslovno leto končala polovica gospodarstva, s stečaji več kot 70 slovenskih podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 20.000 delavcev. Pomurska bilanca je podobna slovenski, zasebna in družbena podjetja je zajel plaz stečajev. Spomnimo se samo Panonije, Tehnostroja, Varstroja, Tovarne logistične opreme, 14. oktobra, Line, Indipa . .. »Ne beračimo, zahtevamo delo«, so klicali delavci podjetij v stečajih ter od občinskih in republiške vlade zahtevali sanacijo gospodarstva. Izgube pomurskih podjetij so grozile, saj so zdaleč presegale akumulacijo, zaradi nje je opešala investicijska dejavnost, leto, v katerega smo stopili, ni obetalo naložb, ki bi zagotavljale preustroj proizvodnje in nove zaposlitve. Jezili so se izvozniki, ki jim je nerealni tečaj dinarja povzročal veliko preglavic in neugodno vplival na rezultate poslovanja. V začetku leta seje nekoliko zameglil blišč Ajdinih štirih zvezdic v Moravskih Toplicah, ko so povsem po nepotrebnem zaradi velikih ambicij in precenjevanja lastnih sposobnosti nastale težave okoli imenovanja novega direktorja. Kaj kmalu pa je postalo veliko pomembnejše spoznanje, da tujih gostov ni. Pa to ne le v Moravske Toplice, ampak tudi v Radence, Lendavo . . . Kriva sta bila zalivska vojna in prva znamenja političnega zaostrovanja na tleh nekdanje Jugoslavije. Zapletlo se je tudi v Apačah, kjer Line sicer ni bilo več, ostale pa so težave in 200 brezposelnih delavcev. DAVČNA ZAKONODAJA PO MERI VLADE NA PLEČIH DELAVCA Z novim letom smo dobili tudi nove davke. Slovenska država se je odločila za sodobno davčno zakonodajo, precej centralizirano in podobno evropski. »Je že prav, da je davčna zakonodaja tako blizu evropski,« so opozarjali Pomurci, »še bolj prav pa bi bilo, če bi se evropskim standardom približalo tudi naše življenje.« Čez davke so benti-li delavci, gostinci, ki so menili, daje davčna zakonodaja podrla tisto, za kar so se zavzemali vrsto let, z njo ni bilo zadovoljno gospodarstvo, ki je zahtevalo razbremenitev. V februarju je TPO Radenske podpisala pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja s firmo Steinle Pack und Palettirtech-nik v vrednosti 12 mio DEM. Delež tujega partnerja je 30-odstoten, rezultat pogodbe pa 35-od-stotno povečanje prometa in letna realizacija v višini 22 mio DEM. V tem času smo se tudi spraševali, kakšna bo usoda samoprispevkov, ki so si v pokrajini ob Muri pridobili že nekakšno domovinsko pravico. Kasneje se je izkazalo, da ko ni denarja, tudi solidarnost odpove. 20 PODJETIJ V STEČAJU, 2500 DELAVCEV NA ZAVODU V marcu in aprilu je bilo v stečaju 20 pomurskih podjetij, ki so na Zavod za zaposlovanje pripeljala 2500 zaposlenih. Zavod je tako postal največje pomursko podjetje, saj je združeval že okoli 7 tisoč brezposelnih delavcev. V lendavskem Integralu so delavci pred vrata kar po »kavbojsko« postavili direktorja in mu očitali, da opravlja preveč funkcij naenkrat in da za lastno podjetje nima časa. Nadaljevala seje zgodba o transportni in servisni dejavnosti Avtoradgone, nekoč ponosa radgonskega gospodarstva, ki sta se, sicer življenjsko odvisni druga od druge, medsebojno obtoževali in druga v drugi iskali krivca za nastali položaj. V časopisih so se pojavili naslovi Umrlo je Pomurje, naj živi Pomgrad ali Odšel je Varstroj, prišel je MIS in pod njimi članki o programiranih stečajih in agoniji gospodarstva. Vedno bolj oddaljeni so postajali čudoviti cilji v svobodni samostojnosti, dvomov, ki sicer nosijo v sebi smrt, je bilo vedno več, vere življenja pa vedno manj. Z velikim pričakovanjem smo čakali na tuji kapital, zavedajoč se, da uspejo samo tisti, ki se združijo. Italijan Giuseppe Galli je kupil žago iz Radenc z AR Busom pa je podpisal pogodbo tudi avstrijski podjetnik, ki naj bi postal s 49-odstotnim deležem lastnik družbe, ko bo končan stečajni postopek. Lendavska Nafta pa je postajala vedno bolj zaskrbljena nad lastno usodo in indifrentnostjo slovenske vlade glede nameravane obnove rafinerije. Moravske Toplice naj bi ločitev z Radensko precej »koštala«. Komisija za delitev premoženja je namreč izračunala, da je skupna vrednost terjatev in zemljišč 19 mio DEM. »Korajžo naj plačajo,« je komentiral generalni direktor Radenske. SAMOSTOJNOST JE LEPA, ČE Sl GOSPODARSKO MOČAN Nekako tako smo ugotavljali v maju, ko je vojaški poseg v Mariboru že naznanil čas, da gremo v obdobje negotovosti in vojne živcev. Z izbruhom dramatičnih dogodkov na Hrvaškem smo se začeli spraševati, ali ne drvimo morda v državljansko vojno. Ugotavljali smo tudi, da se tržnega gospodarstva ne bomo naučili čez noč, da mora PO^M ponuditi dolgoročno strategijo razvoja na podlagi komparativnih prednosti, ki jih Pomurje ima, smer na naj se ne vmešava v gospodarstvo. Radenska je financirala vrtanje v Banovcih, vrtina pa je orno-, gočila toplicam, kjer so se do sedaj srečevali s kro ničnim pomanjkanjem termalno-mmeralne vode, nadaljnji razvoj. Proizvodnja je slekla tudi v Mo; Šemi opremi in Pan agri, kjer so mrzlično iskah možnosti večjega izvoža, ki pomen, preživetje. V Pomurskih mlekarnah pa so začeli izdelovati surovine za sladoled za Japonce in montirati novo hm- jo za polnjenje trajnega mleka in smetane v embalažo brik. UPRAVIČENE BOJAZNI TURISTIČNIH DELAVCEV Strahovi neuspešne turistične predsezone in sezone, ki je prav tako obetala skromno žetev, .so postajali vedno močnejši. Turistični tokovi imajo svojo logiko in jasno je bilo, da letos v Slovenijo tujcev ne bo. Prišel pa je Walter Wolf, se pozanimal za lendavsko Nafto in nakazal možnost sodelovanja. Vrata je v svoji dolgi in uspešni karieri prvič v tem času ob petkih zaprla polnilnica mineralne vode Tri srca, kjer je prodaja zaradi zmanjšanega tržišča in 40 odstotkov višjih cen precej padla. Zelo intenzivno pa so se s podjetniškim preoblikovanjem ukvarjali v Mesni industriji Pomurka, kjer so celo trajne presežke delavcev prekvalificirali v ustvarjalni potencial. Največji poslovni partner Pomurja je Slovenija, so ugotavljali na Območni gospodarski zbornici, saj prodajo pomurska podjetja na slovenskem tržišču kar 60,6 odstotka svoje proizvodnje, v jugoslovanske republike 26%, izvozijo pa 13,4 odstotka proizvodnje. Zakaj cenijo tuji partnerji bolj slovenske delavce kot blago, pa so se spraševali gospodarstveniki, ko so že počasno zapiranje južnih tržišč dostikrat brez uspeha poskušali nadomestiti na zahodu. TUJI KAPITAL SE BO SLOVENIJI IZOGNIL Tankovska demokracija je povzročila turistično katastrofo, v občini Gornja Radgona za 450 milijon din škode, v Ljutomeru za 85 in Lendavi 3 milijone din. V skladiščih Tovarne mlečnega prahu je ostalo 150 ton mleka v prahu, izvozno-uvozni posli so bili ohromljeni. Nafta je tuje poslovne partnerje izgubila, Ajda je bila zaprta, v Radinu pa je bilo gostov za eno nadstropje. Z velikimi napori je poskušalo pomursko gospodarstvo ohraniti stike s tujimi partnerji, da velika škoda ne bi bila še večja. Posledice vojne je gospodarstvo poskušalo mrzlično odpravljati, kar pa ni pomagalo Platani, ki je po desetletni agoniji konec julija prišla v stečaj. Dobili smo bitko, ne pa tudi vojne. Ta se na gospodarskem področju šele začenja. Zaman so bile zahteve gospodarstva, da naj vlada oblikuje gospodarski kabinet, ki bo skrbel za preživetje po vzorcu tistega, vojaškega. Bleščeča vojna zmaga je namreč le za trenutek zameglila in oddaljila težave, ki so nas čakale na gospodarskem bojišču. Napovedovala se je vojna na Hrvaškem, največjem poslovnem partnerju slovenskega gospodariva. Vedno bolj so zaradi tega postajali zaskrbljeni v Elradu, Agromerkurju, Mesni industriji, Nafti, Radenski . . . Sam pa je v težave zabredel Projektivni biro. Gospodarska prizadevanja so zelo motili tudi dogodki v parlamentu, kjer vroča tema vročega poletja nikakor ni mogla dobiti svojega epiloga. Seveda so to lastninski zakoni, ki jim je gospodarstvo pravilno pripisovalo celo večji pomen od ustave in zato opozarjalo na pomanjkljivosti. Za svojo Muro so se zbali krojači in šivilje in za svojo Pomurko mesarji. Po pravico so hodili celo v Ljubljano. MOČ DRŽAVE SE MERI Z GOSPODARSTVOM Kljub temu spoznanju pa je težava slovenskega gospodarstva v tem, da se ga premalo lotevamo. Velike težave — izguba YU-trga, povečano YU-tveganje, zadržanost tujih poslovnih partnerjev, grožnje NBJ, obubožano bančno okolje, ki ni sposobno servisirati niti samega sebe, kaj šele gospodarstvo, so bili očitno »Premajhni« problemi, da se bi jim vlada bolj posvetila. V senci vseh teh težav so ostali tudi nekateri jubileji, obletnice tovarn, ki se jih ni za sramovati, vendar po tej vojni res nič ni več tako, kot je bilo. DENARNA OSAMOSVOJITEV Z 8. oktobrom seje iztekel rok moratorija, določen z Brionsko deklarcijo, ki je v Slovenijo sicer prinesla mir, je pa to tudi njena edina vrednost. Slovenija se je od Jugoslavije poslovila. Pasti in slasti gospodarskega osamosvajanja so podjetja različno občutila. Tista, ki so bila usmerjena na južna tržišča, so se zaradi blokade blagovnih in denarnih tokov, ki jih je prinesel tolar, znašla v velikih težavah. Zaradi tečaja seje bolje godilo izvoznikom. Vendar ne za dolgo. S I5-. novembrom je Evropska skupnost uvedla gospodarske sankcije za jugoslovanske republike in pri tem Slovenije ni izvzela. Samo Mura bi bila ob 2 milijona DEM mesečno, če bi ukrepi obveljali. Ukrepi sicer niso obveljali, vendar v celoti tudi ukinjeni niso. Še vedno je zaradi njih močno prizadeta Mesna indu-strija Pomurka. TEŽAVE PA SE NADAIJUJEJO Tudi december ni bil prijaznejši mesec. Čeprav v velikem pričakovanju mednarodnega priznanja težave v gospodarstvu niso nič manjše. Kritično je v Elradu, usoda Avtoradgone je v rokah upnikov, turistična podjetja končujejo poslovno leto z rdečimi številkami, Radenska je v kleščah nemškega dolga. Številna nova podjetja, zrasla iz stečajnih postopkov, imajo podobne težave, kot so imela stara, neuspešna. In kar je najbolj tragično in najbolj vznemirljivo — število delavcev na Zavodu za zaposlovanje se povečuje. Vendar ob izteku starega, prelomnega leta, sklenimo ta zapis z optimizmom. Verjemimo v mlado državo Slovenijo, kajti dvom nosi v sebi smrt, vera pa življenje. RENATA FICKO vestnik, 27. decembra i 991 Stran 5 turizem EGON CONRADI-človek, ki se je zadnje desetletje najpogosteje pojavljal v sredstvih obveščanja-, saj je bil na čelu enega največjih turističnih gigantov: KOMPAS Jugoslavije; človek, ki brez dlake na jeziku govori o svoji preteklosti, tudi o tridesetletnem delu v kontraobveščeval- ni službi; človek, ki samozavestno izjavi, da se ne boji prisluškovanja, saj je še vedno zanimiv tudi za sedanjo vlado; človek, ki ga Kompasovi »fantje« ob pomembnejših poslovnih srečanjih še vedno kličejo na pomoč. Egon Conradi je tudi človek, ki je svoja otroška leta preživel v Prekmurju. Oče je bil sicer doma iz Štatenberga, vendar je kot Meistrov borec 1919 leta lahko izbiral med graničarsko, žandarsko in finančno službo. Odločil se je za slednje ter za prekmursko Goričko, kjer je spoznal tudi bodočo ženo. »Pekovo« hči od Grada. 1925 leta se je v zelo skromni hišici v Kuzmi na Goričkem rodil sin Egon. Naslednje službeno mesto očeta je bil ravninski kraj Beltinci, kjer je Egon obiskoval osnovno šolo. Otroška leta ste preživeli v Kuzmi in Beltincih — česa se še spominjate? »Vem, da smo se vsako leto s starši kregali, kdaj bomo lahko začeli hoditi bosi! Nekako aprila smo začeli hoditi bosi in tako skoraj celo leto. Revščina je bila velika. Pretepali smo se z Bra-tončarji, ki so tudi hodili na beltinsko šolo, in občudovali starejše fante, ki so začeli takrat igrati neko igro, ki se ji je reklo »fud-bal«. Najbolj sem bil prevzet nad spretnostjo Horvatovega Lajčija, gostilničarjevega sina, ki je brcnil žogo najvišje v zrak. Za nas je bila to takrat senzacija. Občudovali smo tudi prve avtomobile s polnimi gumami; enega takih je imel gostilničar in mesar Zemljič, ki je imel gostilno tam na vogalu, kjer je danes Zvezda. Kaj sem si želel postati? Nisem razmišljal v tej smeri, vem pa, da so me najbolj navduševali poklici zdravnika, učitelja in vaškega šefa žandarmerije.« Že pred drugo svetovno vojno ste živeli v drugih jugoslovanskih republikah, pa tudi kasneje ste živeli več v Beogradu kot v Sloveniji? »Ja, resje. Uradniško življenje je bilo včasih podobno ciganskemu. Iz Beltinec smo se preselili v Logatec, kjer je oče kot zelo napreden človek — 1937. leta volil opozicijo. To je bila takrat velika pregreha, pa tudi neke vrste predrznost. Še istega dne je bil premeščen v Plevlje na Sandžak. Z mamo sva šla za njim, na srečo pa je ta eksodus trajal le leto dni — oče si je namreč uspel izboriti delovno mesto v Sloveniji, čeprav le v »kazenskem« Kočevju. Tu je bila zelo močna nemškutar-ska večina in prav tu sem se kalil v nekakšnem pozitivnem patriotizmu. Ko se je začela vojna, je bila moja odločitev povsem normalna. Hodil sem v gimnazijo, bil več let zaprt, v začetku 1942 leta poslan v nekaj taborišč v Italiji, od koder sem se vrnil po italijanski okupaciji in odšel v partizane. Kot partizan sem vandral od Kočevja, Bele Krajine, pa do Mure in Pohorja. In tako me je kot mladega fanta doletelo, da sem bil pritegnjen v varnostno-obveščevalno službo in ostal v tem poklicu obveščanja in kontraobveščanja do 1974 leta. V začetku 50. let sem delal tudi v Murski Soboti in mislim, da sem tukaj zapustil soliden vtis. Prišel sem po ukazu zveznega sekretariata za notranje zadeve z nalogo zbirati informacije o sovjetskih in madžarskih vojaških premikih — govorim seveda o času totalne zamrznitve odnosov z vzhodnoevropskimi državami.« Vaš odhod iz Beograda je bil povezan s sporom oziroma na sprotovanjem zveznemu sekretarju. Kaj se je v resnici zgodilo? »Povezano je bilo s študentskimi nemiri v letu 1968. Takrat sem~bil po pomembnosti drugi ali tretji po vrsti in sem močno nasprotoval represivnim ukrepom. Menil sem, da si morajo študentje pač »izduvati dušu«, in da se bodo demonstracije končale v soboto, ko se bo začela nogometna tekma Partizan: Crvena Zvezda. Tako se je tudi zgodilo, toda sekretar mi mojega povsem nasprotnega stališča ni nikoli odpustil. Za vsako ceno me je hotel že pri 40. letih upokojiti. Poleg tega je prišlo tudi do močnega konflikta, ker so želeli oblikovati poseben močen odred zvezne policije, ki bi delovala kot nekakšen »ekspedicijski zbor« v tisti republiki, kjer bi prišlo do nemirov. Pojasnjeval sem jim, da po Brionskem plenumu iz 66. leta, ko se je začelo večje osamosvajanje republik, to ne bodo enostavno sprejeli, najmanj pa v Sloveniji. Potem sem se vrnil v Slovenijo in bil podsekretar v tistih znanih Kavčičevih časih, dokler me konec leta 1973 ni poklical k sebi predsednik Marinc in rekel, da morajo vsi tisti, ki so . .. pod Rankovičem imeli kakšno posebne funkcijo, oditi počasi iz te službe. Tako sem dobii mesto glavnega direktorja PTT, pri tem pa mi je pomagal prejšnji direktor, moj prijatelj Joško Gerbec.« Biti direktor v tako velikem in pomembnem podjetju, kot je PTT, verjetno ni bilo lahko? »Biti direktor v takem podjetju je bilo zame zelo težko, saj sem se prvič srečal z ekonomijo. Imam pa eno dobro lastnost: da se primem knjige, da poslušam in hodim po svetu z odprtimi očmi. Po dveh letih pa sem ugotovil, da se nečesa vseeno ne bom naučil telefonije in vsega kar je s tem zapletenim sistemom povezano.« Kako ste potem presedlali s pošte na turizem? »To pa je spet posebna pravljica. Ta moja »buntovniška« doba me je zasledovala še naprej, saj zvezni minister ni mogel »pojesti«, da me je Slovenija dobesedno prevzela in mi dodelila relativno visoko funkcijo. To je imel za klofuto njemu osebno; moram reči, da se je potem ves čas rovarilo proti meni... vendar je to posebno poglavje mojega življenja o katerem ne želim govoriti.« Kaj je bil Kompas 1977. leta? »Tja sem prišel po tistem strašnem razdejanju podjetij s politiko tozdov. Imeli smo izčr-plujoče razprave o tem, koliko tozdov naj Kompas sploh ima. Na koncu smo pristali na 18 tozdih in 800 zaposlenih — tozd v Postojni je imel le 18 delavcev. Kasneje smo imeli le 10 tozdov, kljub temu pa smo se močno razvijali, saj smo z 80 poslovalnic prišli na številko 320 in mrežo, ki je pokrivala celotno Jugoslavijo. Želeli smo razviti Kompas kot veliko mednarodno podjetje, če pa hočeš to postati, moraš biti najprej dober in močan v lastni državi. Že takrat, ko sem prišel, je bil Kompas nosilec Hercove licence, poleg tega pa je razvil tudi sistem na vseh mednarodnih mejnih prehodih ter hotelsko verigo z 28 hoteli. Število zaposlenih se je povečalo na 4500.« Približno eno leto ste že upokojeni, kljub temu pa se verjetno še vedno pozanimate, kako gospodarijo v Kompasu. Kaj menite o razpadu giganta? »Kako bi rekel ...? Prvič je to tema, v katero se ne želim preveč vpletati — jaz sem penzionist. Še vedno vidim priložnost, da se ti razdruženi deli Kompasa ponovno srečajo na eni zvezi, kjer ne bo drugega skupnega kot ime. Zanimivo je namreč to, da se prav nobeden temu imenu noče odpovedati, ampak so vsi še naprej ostali Kompas. Zdaj bi bil potreben nekakšen impulz — kajti ta servis na mejah ima že značaj državne službe — da bi kdo z vrha republike fante poklical k sebi in rekel i dajte to zadevo razumno speljat! Osnova je lahko sporazum ali pogodba, le da bosta skupna ime in propaganda. Te splošne razmere v turizmu v Jugoslaviji so podobne veliki naravni katastrofi in takim katastrofam se po navadi ne more nihče umakniti. Tako je tudi v Srečno ŠPORTNA KONFEKCIJA Brunec Miha Dokležovje 166, 69231 Beltinci tel.: 069/42 311 Želimo vam srečno novo \leto 1992!_____________ primeru Kompasa. Kompas je sedaj podoben veliki, dobro grajeni hiši, ki pa je obdana z naraščajočo vodo. Veste, kako je s poplavami — dokler je v kleti, jo izčrpavajo, ko pride malo više, se ljudje preselijo v prvo nadstropje, lahko pa se tudi zgodi, da ta voda izpodje temelje hiše. Imam občutek — nimam sicer zanesljivih informacij — da so se fantje zavedali nevarnih razmer, se modro izognili morebitnim zaplembam ter ustanovili mešana podjetja v Dubrovniku, Istri itd. Seveda pa so za normalizacijo razmer v turizmu potrebni turisti. Ko bo vojna končana, bo Hrvaška še naprej zanimiva tudi za Kompas, kajti Jadranska obala je pač Jadranska obala. Toda kaj? Čeprav bo uradno mir, pa se jaz bojim gverilskih nemirov, maščevanja malih skupin, ki bodo iskale tiste, ki so jim koga ubili. Kajti mi smo še vedno pleme, ki deluje po principu zob za zob in oko za oko!« Vi ste bili prazaprav tipičen Jugoslovan: delali ste več let v drugih krajih Jugoslavije kot v Sloveniji, žena je Srbkinja, ki živi v Beogradu, ena od dveh hčera poučuje na Japonskem ... S kakšnimi občutki spremljate vse to nenormalno dogajanje v razpadajoči Jugoslaviji? »Jaz sem se prepričal o tem, kako pomembno je, da človek ne postane žrtev medijske vojne. Medijska vojna poteka, to vemo vsi, in kakor hitro sprejemaš le enostranske informacije, lahko hitro . .. Moja filozofija je naslednja: v drugi svetovni vojni smo se borili proti ustašem, proti četnikom in proti beli gardi. Za nas so to bili fašisti. Moj odnos tako do enih kot do drugih je ostal odnos partizana do teh skrajnežev, ne glede na to, kakšna bo konec koncev ureditev tega prostora. Eno je gotovo: kot razumen človek ne vidim — res ne vidim, čeprav sem še pred šestimi meseci drugače mislil — možnosti za skupno življenje. Ne vidim več šans za skupno življenje na prostoru, kjer si mejita dve tako nasprotujoči si skupnosti kot so Hrvati in Srbi. Po drugi strani pa tudi te zantagonirane skupine vedo, da bo vsaka meja še desetletja strašno rezala v živo meso.« Kako vse to vpliva na turizem? »Mi zdaj govorimo na vse pre-tege, da imamo vsega skupaj 140 do 180 milijonov nemških mark deviznih rezerv, da imajo banke v komercialnih bankah nekje 230 milijonov mark, da pa potrebujemo kot nujno injekcijo za preživetje našega gospodarstva okrog 800 milijonov mark. Zdaj pa glejte: po eni metodologiji je turizem vsako leto prinašal Slove- Veščica 52, 69000 Murska Sobota Tel.: 069-22 240 V ponedeljek, 6. januarja, ob 10. uri začenjamo delati v naši novi turistični poslovalnici v VEŠČICI 52 pri Murski Soboti. • Delovni čas: od 8. do 11. in od 16. do 18. ure. — Izleti doma in v tujino — organizacija strokovnih in maturantskih izletov — rezervacije v smučarskih središčih Slovenije, zdraviliščih, obmorskih letoviščih ... • Snemanje z videokamero (maturantski plesi, poroke, birme, krst.. .) Se vedno niji okrog 500 milijonov dolarjev, če vzamemo Siršetov multi-plikativni faktor, potem je turizem prinašal milijardo in 400 milijonov dolarjev neto deviznega priliva. To se pravi, da bi morala vlada zelo resno razmišljati, če ni to ena izmed lukenj, skozi katero bi se dalo relativno hitro obogatiti devizne rezerve. Jaz trdim, da nam to ne bo uspelo niti z železarstvom, niti z elektroenergetiko in niti z lesno industrijo. Treba pa je biti zelo previden, koliko trošiti, kajti tujina še vedno ne dela dovolj jasnih razlik med Slovenijo in ostalim jugoslovanskim prostorom. Ce pa se že odločamo za nekakšen marketing, potem dajmo to narediti za veliko noč! Takrat se namreč po navadi že lahko prognozira, kakšna bo sezona. Ce bi se vsi skupaj takrat močno potrudili, in če bi se seveda razmere umirile, bi še lahko kaj imeli od te glavne turistične sezone.« Kaj naj bi torej naredili za veliko noč? »Naredili naj bi: v to akcijo VELIKA NOC bi moralo biti vključeno celotno slovensko izvozno uvozno gospodarstvo. Strinjam se s konceptom, da se celotna promocija slovenskega turizma vodi iz enega centra; tudi to našo borbo za samostojnost lahko izkoristimo v turistične namene, da se bodo ljudje iz »firb-ca« prišli k nam kopat ali naredili eno turo skozi našo deželo. In takšen turizem bi moral ponujati predvsem bližnjim avtobusnim prevoznikom, kajti velike turope-ratorje ne zanima Slovenija in tveganje, ki je z njo povezano. Računati moramo na zasebne avtobusne prevoznike, jim nuditi primerno ceno, dobro kakovost, potrebno pozornost... S temi bi lahko razgibali naš turistični trg! Drugo: sprejeti bi morali politiko MALE RIBE-DOBRE RIBE! To pomeni, da moramo biti v naših apetitih razumni. Če se bomo borili le za maksimum — torej da moramo že prihodnje leto zaslužiti toliko kot v najbolj- MEDNARODNO TURISTIČNO PODJETJE Veščica d. o. o. zanimiv ših turističnih časih, potem verjetno ne bomo uspeli. Moramo se usmeriti na detajle — veliko vlogo lahko tukaj odigra tale obmejni pas. Na primer prekmurski obmejni pas slovi po dobrih gostilnah. Mislim, da bi se tisti, ki danes na vrhu planirajo tole globalno turistično propagando, morali enkrat spustiti na raven 10 ali 15 najboljših gostiln in se z njimi dogovoriti, kako se bodo obnašali do tujih gostov.« Imamo torej neprave vabe ali vabe za prevelike ribe? »Tako je! Naslednja zadeva: ogromno se potuje vse od Kučana navzdol. Jaz mislim, da bi veliko pomagal en pameten poziv — vljudno povabilo — da pride kdo od teh tujih partnerjev ali kakšen član njihove družine, kakšen ugleden novinar ali veliki umetnik, k nam na dopust, ki si ga bo seveda sam plačal. Da se razumemo: ne v reprezentančnih hotelih, niti ne s posebnimi programi .. . saj veste, kako znamo mi včasih protokolarno vse urediti, potem pa nam hodijo gostje po tistih hotelih s plastičnimi vrečkami za malico. To ni prava propaganda. S kakšnimi zelo konkretnimi prijemi, v katere pa je treba prav tako nekaj vlagati, bi se dalo marsikaj zbuditi. Vsaj dokazali bi, da se pri nas ne strelja, da je pri nas varno, čeprav na nekem relativno majhnem prostoru.« Imamo sploh kakšen imidž slovenskega turizma? »Nimamo ga še! Veste, v to je bilo vloženega ogromno truda, vse od lipovega lista in tiste parole . .. toda jaz sem vedno govoril, da je to predvsem propaganda za naše domače ljudi oziroma šola za ljudi, če rečemo turizem smo ljudje ali dežela prijaznih ljudi. Vedno sem govoril, da je olepševanje kraja samo zaradi prihoda stotih turistov med glavno turistično sezono, zgrešeno. Ali vi in jaz ne želiva živeti v lepi in čisti vasi vse leto? Zato tudi na turistični zvezi neprestano govorim — pa izgleda, da me ne razumejo dobro —, da bi morali razne turistične organizacije preimenovati v olepševalna društva, ki bi skrbela za to, da bi se v marsikateri vasi popravili podrti plotovi, popravile kapelice, pol podrte hiše ... V tej pokrajini ob Muri je opazen velik napredek! Tu se čisti, kosi, sadi rože, pa ne zaradi turistov, ampak J AVTORADGONA 69250 Gornja Radgona, Ljutomerska c. 29 Proizvodno transportno podjetje tel.: 069/74-511, telex: 35236 YUAR, lan: 069/74 359 Družba za transportne storitve AR TRANS v stečaju G. Radgona, Ljutomerska 29, objavlja po sklepu stečajnega senata temeljnega sodišča v M. Soboti JAVNO DRAŽBO I. tovornega vozila Mercedes 12/13-42, leto izdelave 1979, izklicna cena 5.743,00 SLT, nevozen 2. tovornega vozila Mercedes 12/13, leto izdelave 1978, izklicna cena 5.743,00 SLT, nevozen 3. tovornega vozila Mercedes 12/13, leto izdelave 1977, izklicna cena 71.099,00 SLT, nevozen 4. tovornega vozila TAM 125 K, leto izdelave 1974, izklicna cena 134.120,00 SLT, nevozen 5. tovornega vozila TAM 130 T 10 K, leto izdelave 1980, izklicna cena 177.974,00 SLT, nevozen 6. tovornega vozila TAM 130 T 11 B, leto izdelave 1984, izklicna cena 5.743.00 SLT, nevozen 7. tovornega vozila TAM 130 T 11 B, leto izdelave 1985, izklicna cena 430.150,00 SLT, nevozen 8. tovornega vozila TAM 190 T 15 BLS, leto izdelave 1985, izklicna cena 274.914,00 SLT, nevozen 9. tovornega vozila TAM 190 T 15 BLS, leto izdelave 1984, izklicna cena 49.160,00 SLT, nevozen 10. tovornega vozila TAM 190 T 15 B, leto izdelave 1985, izklicna cena 292.842,00 SLT, nevozen 11. tovornega vozila TAM 190 T 15 B, leto izdelave 1986, izklicna cena 322.615,00 SLT, nevozen 12. avtodvigala Tatra Z 148 PP7, leto izdelave 1978, izklicna cena 1,185.929,00 SLT, nevozen 13. prikolica Itas P-14 PAL, leto izdelave 1984, izklicna cena 67.193,00 SLT, nevozna 14. prikolica Itas PP-16 PAL, leto izdelave 1985, izklicna cena 106.570,00 SLT, nevozna 15. prikolica Tehnostroj, leto izdelave 1981, izklicna cena 26.372,00 SLT, nevozna Javna dražba bo 10. 1. 1992 ob 9. uri v prostorih AR Transa Ljutomerska 29, G. Radgona. Ogled in plačilo varščine v višini 10% izklicne cene bo istega dne od 8. do 9. ure. Pravico do udeležbe imajo vse družbene pravne in fizične osebe. Izdraženi znesek mora plačati kupec v petih dneh, sicer varščina zapade. Vse navedene stvari prodajamo po sistemu videno — kupljeno in po prevzemu ne odgovarjamo za reklamacije. zaradi nas, da živimo v lepem okolju. In potem vedno govorimo o pripravah na turistično sezono ... ja kakšne priprave?« Kakšna bo potem naloga te centralne turistične promocije, ki bo organizirana v okviru vlade ali gospodarske zbornice? »Po mojem, bi morala inventivno prisluhniti takšnim drobnarijam, o katerih sva govorila — v sedanjih razmerah vsaj. Potem pa so tu razni mednarodni sejmi, recimo berlinski ITB, kjer je prava džungla štandov, kjer vidite Francijo, ki se simbolno predstavlja z eno najbolj značilno francosko restavracijo. In potem je bil tam po navadi tudi nek jugoslovanski paviljon, kjer je bila glavna stvar sklepni sprejem, na katerem so vsi poizkušali, kakšni so čevapčiči, spečeni iz berlinskega mesa ... No, skratka takšnih ITB-jev, na katerih bi morali biti prisotni, je najmanj deset, vsak pa stane najmanj 150 tisoč mark. Pa domača kriza? Pri nas pa govorijo o proračunu preživetja! Le kdo bo iz tega proračuna dal milijon mark za turistično propagando? Se pa da ogromno narediti s pomočjo ustne propagande — eden iz Gradca ali Trsta pove v krogu prijateljev, kako je bil zadovoljen pri Rajhu ali na večerji v Izoli, pa bo drugič prišla tudi tista skupina. Sicer pa se Slovenija lahko nedvomno predstavlja z zdravilišči, čeprav je tu že velika konkurenca. Drugo, kar bi bilo zanimivo, so avtobusni izleti skozi Slovenijo — torej razni dvo ali trodnevni izleti.« Nas mednarodni prometni tokovi ne bodo zaobšli? »To se lahko zgodi. Takšno novo povezavo z jugom delajo preko Budimpešte. Čeprav tega ne čutimo, je Slovenija še vedno blokirana. Ce bo kdo v tujini bral, da so nekje v Sloveniji vrste ali zapore na cesti, ne bo šel sem, pa čeprav v resnici sploh ni tako. Na zahodu obstaja veliko zanimanje za vzhodne države, na primer Praga in Budimpešta sta ta čas najbolj željena cilja potovanja. Mi imamo na tleh tudi celotno aviokompanjo, toliko in toliko smo dolžni svetu ...« Ste veseli, ker ste že upokojeni? »Nisem vesel, ker nihče, ki gre v penzijo, ni preveč vesel'. Sem namreč še vedno v nekem prehodnem obdobju, ko iščem identiteto tega upokojenskega življenja. Verjetno bom čez določen čas, ko se bom naveličal tega pohajkovanja, začel pisati.« Lani ste izjavili, da vaša upokojitev ni povezana z gonjo proti rdečim direktorjem — trdite danes enako? »Veste kaj: moramo biti objektivni. Jaz sem imel v življenju takšne funkcije, da je povsem naravno vedno predpostavljati, da sem kot nosilec določenih tajnih podatkov iz preteklosti, lahko za novo tovarišijo vedno intersanten. Vendar pa se zaenkrat ne morem nič pritoževati. Ce pa mi mogoče prisluškujejo na telefonu, je to njihov problem in ne moj. Nimam slabe vesti!« ' BERNARDA B. PEČEK Stran 6 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 sociala, zdravstvo, šolstvo PREDLOG ZDRAVSTVENE ZAKONODAJE Kaj bomo po novem plačali iz žepa Obvezno zavarovanje Zakon določa, da se moramo obvezno zdravstveno zavarovati (tako kot sedaj), še naprej bomo za obvezno zavarovanje plačevali prispevek, nova prispevna stopnja pa po napovedih ne bo višja od sedanjega prispevka. S tem ko bomo obvezno zdravstveno zavarovani, bomo zavarovani za primer bolezi in poškodb zunaj dela ter za poškodbepri delu in ob poklicni bolezni. Tako obvezno zavarovanje bo omogočalo zdravstvene storitve (nekatere plačane v celoti, druge delno), nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnine in posmrtnine ter povračilo stroškov ob zdravljenju. Katere zdravstvene storitve bodo v celoti plačane z obveznim zdravstvenim zavarovanjem? • Sistematični in preventivni pregledi otrok, mladine, študentov, žensk v zvezi z nosečnostjo in drugih odraslih oseb po programu. • Zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni. • Zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov ter otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. • Zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem in načrto- Prvo in morda tudi najpogostejše vprašanje ob predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju: Ali mi bo novi zakon omejil nekatere pravice iz zdravstvenega varstva, ki sem jih imel do sedaj? (Odgovor je v poglavju zakona, ki govori o obveznem zavarovanju ter pravicah iz njega.) vanjem družine, nosečnostjo in porodom. • Preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcij HIV in nalezljivih bolezni. • Obvezno cepljenje. • Zdravljenje in rehabilitacija razvitih oblik malignih rakastih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegije, te-traplegije, epilepsije, hemofilije in duševnih bolezni, sladkorne bolezni, multiple skleroze in pso-riaze. (Prav to določilo se je zaradi številnih pripomb bolnikov ali društev razširilo z nekaterimi boleznimi) • Zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu. • Zdravstveno varstvo v zvezi z dajanjem tkiv,in organov. • Nujna medicinska pomoč, obiski patronažne službe na domu ter nega na domu in v zavodih. Za druge zdravstvene storitve (pravice) bo zavarovanec moral plačati del cene (iz žepa ali pa se bo prostovoljno zavaroval in bo razliko plačala zavarovalnica). Največ 5 odstotkov cene storitve bo plačal: — v zvezi s presaditvijo orga- nov in drugimi najzahtevnejšimi operativnimi posegi — za zdravljenje v tujini — za storitve v zvezi z intenzivno terapijo, radioterapijo, dializo in drugimi najzahtevnejšimi diagnostičnimi, terapevtskimi in rehabilitacijskimi posegi Največ 15 odstotkov cene storitve: - za specialistično-ambulant-ne, bolnišnične in zdraviliške storitve, ki so nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (razen za poškodbe izven dela) — nemedicinski del oskrbe v bolnišnici ali zdravilišču — za zdravljenje zobnih in ustnih bolezni ter za otropedske in druge pripomočke Največ 25 odstotkov cene storitve: za specialistične, medicinske in nemedicinske storitve v bolnišnici ali zdravilišču po nesreči izven dela — zdravila s pozitivne liste Največ 40 odstotkov cene storitve: — za nenujne reševalne prevoze in za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega Največ 50 odstotkov cene storitve: — za zdravila z vmesne liste, zobnoprotetično zdravljenje odraslih, za očesne pripomočke odraslih. Izračunali so že tudi, da bi naj ta razlika do polne cene storitve bila blizu sedanji soudeležbi ali participaciji v zdravstvu. Prostovoljno zavarovanje Če se bomo odločili za dodatno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje, bomo vsak mesec ob obveznem prispevku za obvezno zdravstveno zavarovanje, morali plačati še prispevek prostovoljnega zavarovanja. Po sedanjih predvidevanjih naj bi bil od 300 do 400 tolarjev na mesec. Ali bo zavarovalnica ponudila »paketno« zavarovanje (v paketu naj bi bila skupina storitev)? Če bo paketni sistem prostovoljnega zavarovanja, ali bo dobro zavarovalnino vplačati za več paketov storitev? Majda Horvat V pokoj starejši Nova pokojninska zakonodaja zaostruje upokojevanje in postopno podaljšuje starostno mejo za moške in ženske, vendar skupno za največ tri leta. Zakon predvideva, da naj bi zavarovanci pravico do starostne pokojnine pridobili, ko dopolnijo starost 58 let (ženske) oziroma 63 let (moški). Po stari zakonodaji so se zavarovanci lahko upokojili, ko so dopolnili polno pokojninsko dobo, to je 40 let za moške in 35 let dela za ženske, ne glede na starost, ali pa so bili dovolj stari in imeli določeno delovno dobo (za predčasno 20 ali 15 let delovne dobe). Po novi zakonodaji pa veljata oba pogoja, torej starost in delovna doba, predčasno upokojevanje pa bo možno le v določenih primerih, kot jih določa novi zakon. Z novo zakonodajo prostovoljno predčasno upokojevanje torej ne bo možno. POSTOPNO ZVIŠEVANJE STAROSTNE MEJE Starostna meja se bo postopno zviševala v naslednjih petih letih, po stopnicah po pol leta na leto. Tako bo polna nova starostna meja začela veljati šele januarja 1997. Izjema so le tisti zavarovanci s polno pokojninsko dobo (35 oziroma 40 let), za katere se bo podaljševanje starostne meje začelo leto pozneje. Pravico do starostne pokojnine pa bodo seveda pridobili tudi tisti zavarovanci, ki imajo manj kot 20 let pokojninske dobe (vendar ne manj kot 15), a morajo imeti določeno starost. R Znanje in nove vrednote Gimnazije so naposled spet gimnazije in ne razno razni centri usmerjenega izobraževanja oziroma usmeritev. V Murski Soboti je bila ustanovljena gimnazija že pred 70 leti. Ta jubilej so proslavili minuli četrtek na posebni prireditvi vsoboški grajski dvorani, kamor so povabili predvsem vse nekdanje in sedanje profesorje, dijake ter nekatere ugledne goste iz Ljubljane in Pomurja. Vršilka dolžnosti ravnateljice Gimnazije Murska Sobota REGINA CIPOT je v svojem pozdravu vsem navzočim prebrala tudi poslanico predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, v kateri je ie-ta poudaril, da je soboška gimnazija odigrala nepogrešljivo vlogo za Prekmurje oziroma pokrajino ob Muri za znanje, uveljavljanje tukajšnjih ljudi, za razvoj... Tudi predsednik Skupščine občine Murska Sobota ANDREJ GERENČER in slavnostni govornik dr. LUDVIK HORVAT sta bila podobnih misli. Slednji pa je med drugim tudi dejal: »Tisto leto ped 70 leti, ko je bila ustanovljena slovenska gimnazija v Murski Soboti, je pomenilo za Prekmurje, za'tukajšnjega človeka morda več kot dve leti prej ustanovljena univerza v Ljubljani. Njeni profesorski zbori so bili tisti, ki so nam dali osnovno podlago, da smo se lahko enakovredno vključevali v nadaljnji študij. S sabo smo prinesli tudi nove vrednote — prizadevnost, delavnost, toplino — in jih uspešno prenašali na druge. Številni maturanti soboške gimnazije so se uveljavili v. širšem prostoru. Postali so ugledni znanstveniki, gospodarstveniki in velo politiki.« Nekaj posebnega pa je bil recital ljubezenske poezije Alojza Gradnika, ki so ga izvajali dijaki Simona Špilaka, Nataša Kavaš, Vesna Farič, Dejan Fujs, Tomaž činč n Nataša Celec ob glasbeni spremljavi Polonce Kuhar in plesalkah Mojci Zaunekar, Katji Sukič in Vanji Drvarič. O tem njihovem nastopu smo lahko slišali same laskave ocene. JOŽE GRAJ Predčasno se bodo lahko upokojili zavarovanci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja ali obratovalnice delodajalca in jim ni mogoče dati druge zaposlitve. Predčasno se lahko upokojijo tudi delovni invalidi druge in tretje kategorije in tisti, ki so v zadnjih dveh letih, leto dni prijavljeni na Zavodu kot iskalci zaposlitve. Seveda pa morajo tudi ti imeti 30 oziroma 35 let delovne dobe ter izpolnjevati starostne pogoje. Slednja se bo v naslednjih petih letih tudi postopno zviševala, kot to velja za starostno pokojnino in bo v naslednjem letu znašala 50,5 leta za ženske in 55,5 za moške. Spotikanje ob štipendijski prag V novembru je 510 dijakov in študentov Pomurja napisalo pritožbo, ker jim niso odobrili štipendije. Gotovo bo pritožbo napisal se kateri od 1868, ki so dobili odločbo, kjer je določeno, da do štipendije niso upravičeni. Zanjo je v Pomurju zaprosilo 4512 mladih, odobrenih pa jih je bilo do prvih dni decembra le 2644, večina ah 1719 je štipendijo že prejemalo, na novo pa jo je dobilo 925 učencev in študentov. . . Nič romantično mladostniškega ni bilo mogoče prebrati v pritožbah, ki so jih s soboškega Zavoda za zaposlovanje poslali v obravnavo na odgovorno ministrstvo v Ljubljani. Opisovali so stisko, v kateri so se znašli, se spraševali, kako preživeti ob vedno višjih življenjskih stroških in stroških šolanja ter opominjali (družbo, državo, nas vse .), da, če ne bodo dobili štipendije, ne bodo mogli nadaljevati šolanja. Starši jih namreč ne bodo mogli izšolati. Prav študentje in dijaki, ki se šolajo v centrih, in si morajo plačati stanovanje, življenje v rugem kraju ter še pot do tja in domov, so najbolj prizadeti. Ti so se v pritožbah tudi spraševali, ali bodo ob dragih vozovnicah lahko prišli do-ntov samo enkrat na mesec. . So morda njihove pritožbe neresnične, prenapihnjene. Morda katera, toda resničnost je pri marsikaterem taka, kot so jo navedli v pritožbi, močno znižan cenzus za pridobitev štipendije pa j’h je kljub stiski postavil na drugo stran štipendijskega praga. So primeri, ko štipendije ni dobil dijak ali študent, čeprav eden od staršev prejema denarno nadomestilo z Zavoda za zaposlovanje, je torej na listi brezposelnih, ali je samohranilec, ah sta dva starsa upokojenca. Zaostren cenzus za pridobitev štipendije je, kot ugotav jajc, najbolj prizadel tričlanske družine, izpadlo pa je tudi več mladih i izhajajo iz polkmetij. Brez štipendij je ostalo tudi veliko otrok o r m-kov, manj pa čistih kmetov. M Škarje, ki so rezale 1.. Kaj se je torej spremenilo, zgodilo, da je toliko m a 1 brez štipendij, da so jo izgubili celo nekateri tisti, ki so jo z p za minula leta šolanja? .. .. „ V začetku novembra je začel veljati nov pravilnik o štipendiranju, ki je določil drugačen cenzus za pridobitev stipen J-bil prestopni prag 55 odstotkov povprečnega osebneg , ‘ člana družine, novo določeni pa je le 80 odstotkov zajamčenega dohodka (bruto je 9100 tolarjev ali neto 6000, pred tem pa je tobra bruto 7100 ali neto 4500). . .. j.: Ob tem pa življenjski stroški in stroški šolanja drvijo mnogo h Delež prosilcev, ki bi pridobili pravico do itlpendl|e glede na cenzus 7661,50 ’OO% 90% aox 60% 50X <0% 20% j 1IJ J11111 1 1 3 5 Odobrene in zavržene vloge za štipendijo 90.0% 80.0% 70.0% 60.0% 50.0% 40.0% 30.0% 20.0% 10.0% 0.0% 3 Odobrene štipendije po cenzusu 1 3 ■§ 'a □ vloge kmetov H vloge obrtnikov ALI S POKOJEM PREHITETI ZAKON? Nekateri delavci ali zavarovanci, ki so tik pred upokojitvijo, se bojijo, da jih bo novi zakon prikrajšal za pravice ali ne bo upošteval tistih, ki so jih imeli ali že izpolnili po stari zakonodaji. Toda zakon jasno pravi, da se bodo vsi tisti, ki bodo do 31. decembra 1991 izpolnili pogoje za upokojitev po stari zakonodaji, po njej v prihodnje lahko tudi upokojili. Čas, kdaj se bodo morali upokojiti, ni določen, kar pomeni, da bodo lahko po starih predpisih šli v pokoj tudi leto ali dve po sprejetju novega zakona. V njihovo pokojninsko osnovo pa se bo štel dohodek ali plača, ki so jo prejemali do prenehanja delovnega razmerja. Pohiteti morajo le tisti, ki z dokupom let letos izpolnijo pogoj za upokojitev po stari zakonodaji. V prihodnjem letu dokup za nazaj v smislu upokojitve po starih določilih ne bo možen. Dokup bo sicer še možen, če je zavarovanec do konca letošnjega leta izpolnil pogoje za upokojitev. Pomembno je tudi, da kmetje in obrtniki še pred koncem leta plačajo svoje prispevke ali dolg do skupnosti za nazaj, saj se lahko zgodi, da jim za neplačano obdobje ali nepravočasno plačilo tistega časa ne bodo priznali za zavarovalno dobo. KMET - ZAVAROVANEC ALI DELODAJALEC Kmetje so tudi opozorili, da novi zakon ne določa, ali bodo plačevali prispevek kot delodajalci ali kot zavarovanci. Kot smo izvedeli, bodo do sprejetja novega zakona o prispevkih in davkih prispevek plačevali kot zavarovanci, država pa bo potem določila, ali bodo vnaprej plačevali samo kot delodajalci ali kar oba prispevka. Nič ni zamujenega tudi v primerih dela na kmetiji ali priznanja 12 let zavarovalne dobe za tiste, ki tega še niso uveljavili. Za kmete se bo le to upoštevalo tudi po novi zakonodaji. ALI OB NOVEM ZAKONU TUDI VIŠJI PRISPEVKI Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 14,40 odstotkov od bruto osebnega dohodka in prav tako delež plača tudi delodajalec od dobička. V vladnih rokah pa je določanje, višanje ali nižanje prispevka, medtem, ko bo v prihodnje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali ob sredi prihodnjega leta Zavod, vladi lahko samo svetoval in priporočal. Zaenkrat zvišanja ne napovedujejo. Majda Horvat treje, kot rastejo plače in kot vlada povišuje zajamčeni osebni dohodek. Škarje štipendij torej drži v rokah vlada. Zemlja, ki je odžrla štipendije Zemlja našim družinam, pol delavskim in pol kmečkim, daje za samopreživetje, ali da jih socialna stiska toliko ne udari. Je pa tokrat, ob dodeljevanju štipendij, terjala svoj davek. Zemlja ali z drugačnim količnikom preračunan katastrski dohodek je družini navrgel toliko, da so dijaki in študentje ostali praznih rok, pa četudi cenzus presegajo za malenkost. Ne le, da je že cenzus sam krut, da je zavrgel tudi take, ki bi pomoč pri šolanju resnično potrebovali, pa je nesprejemljivo tudi, da je enak za vse v Sloveniji. Ne upošteva, če se mladi šolajo.v drugem kraju nikjer tudi niso upoštevani stroški prevoza. Mar pri pripravi pravilnika nihče ni dvignil glasu? Izvedeli šmo, da so se oglasili le naši, medtem ko jim druge regije niso pritegnile. Morda ne zato, ker same tega problema še niso toliko čutile kot prav Pomurje, saj so imeli dovolj kadrovskih štipendij. Ko pa so štipendije razdelili, so se oglasili tudi drugi ter pritiskajo na ministrstvo za delo, da uvede vsaj dvojni cenzus, blažji za obrobne regije. Toda ni upati, da bi se to zgodilo že letos, saj bi potem morali ponoviti razpis. , „ , Mladost s prednostjo metropole Čeprav so nekateri študentje v svojih pritožbah navajali tudi to, da bodo morali prekiniti šolanje, če ne dobijo štipendije, še ne prekinjajo študija. Pri dijakih pa je že bilo nekaj prepisov iz mariborskih šol v naše srednje šole. Toda slepiti se ne kaže. Če bo ostaja tako zaostrena socialna štipendijska politika, če tudi v prihodnjem letu ne bo več kadrovskih štipendij, potem lahko pričakujemo, da se mladi ne bodo več toliko odločali po lastnem zanimanju, sposobnostih, ampak po možnostih staršev, da jih izšolajo. Do zadnjega prostora bodo zapolnili domače šole, samo da končajo vsaj neko šolo. Vprašanje zaposlitve pa se po učnih usmeritvah naših šol samo še zaostruje. Država, ki se otresa preširoke »družbene« skrbi, tudi pri štipendiranju propagira, pomagaj si sam ali pomagajo naj ti starši, če te pa ne morejo izšolati, pač škoda zate. In od tu naprej bi lahko navajali vse strokovne dokaze o pomenu izobrazbe za dvig družbe, vstopu med razvite, o tem, kaj pomeni izo- brazba za človeka, posameznika. Majda Horvat OŠ Tišina še brez ravnatelja Pisali smo že, da je nova ravnateljica OŠ Tišina Otilija Kreft nepričakovano odstopila, oziroma je napisala odstopno izjavo, h kateri pa je bilo zatem predloženo še zdravniško potrdilo dr. Jožeta Magdiča, iz katerega izhaja, da je ravnateljica napisala odstopno izjavo v stanju psihične izčrpanosti. Svet šole zato najbrž ni upal sprejeti odstopa in predlagati vršilca dolžnosti ravnatelja. Vodenje šole je tako začasno prevzela Ljerka Subinski, ki jo je Kreftova imenovala za svojo namestnico, na šoli pa je sicer zaposlena kot svetovalna delavka (psihologinja). Seveda je eno krajše nadomeščanje ravnateljice, drugo pa vsestransko, predvsem pa pedagoško vodenje šole, čemur Subinskijeva iz objektivnih razlogov ne more biti kos. Poleg tega pa ne more hkrati zadovoljivo opravljati tudi svojega rednega svetovalnega dela za učence. No, doslej na šoli zaradi tega kakšnih problemov še niso imeli. Zatečeno stanje pa vsekakor ne more trajati dolgo. Svet šole je medtem zaprosil dr. Magdiča še za posebno pisno mnenje — tako je g. Magdič tudi zahteval in menda tudi dejal, da bo naredil red na tej šoli (?), ker on hitro ugotovi, kdo laže in kdo ne — v zvezi s stanjem ravnateljice v odstopu. Sliši pa se, da se ne bo več vrnila na svoje delovno mesto. Morda je medtem že vse jasno in tudi dogovorjeno, kako naprej. Potem ko bo svet šole imenoval vršilca dolžnosti ravnatelja, bo potrebno pridobiti še soglasje ustanovitelja, če pa se bo na zasedanju občinskega parlamenta kaj »zapletlo«, bo moral najbrž urediti zadevo izvršni svet. Upajmo, da ne bo spet tako »vroče«, kot je bilo to v primeru soglasja za ravnatelja OŠ Gornji Petrovci. Obljubili smo tudi, da bomo skušali zvedeti tudi za drugo plat medalje, torej da bi se oglasili pri Otiliji Kreft in prisluhnili še njej. Žal je to odločno odklonila. Razlogi njenega odstopa pa so se nam sicer zdeli precej marginalni (obrobni). Njeni sodelavci so nam zatrdili, da sploh niso imeli občutka, da sojo z nekaterimi pripombami in predlogi tako prizadeli. Govori se tudi, da je na tišinski šoli treba narediti red, ker da je »rdeča«. Vendar jih je bilo od 52 zaposlenih le 8 včlanjenih v Zvezo komunistov. Prejšnja ravnateljica pa je bila med redkimi v Sloveniji, ki ni bila »komunistka«. Govorice so torej, kot kaže, zlonamerne. JOŽE GRAJ vestnik, 27. decembra 199i Stran 7 reportaže Zdenka Vidovič Lokalna samouprava po novem Štev. Število prebivalcev karti Predlog novih občin 1981 1991 v lotu 1981 Vključene krajevne skupnosti GORNJA RADGONA 217 1. Apače 3-764 3.818 1.132 Apače, Stegoval 218 2. G.Radgona 9.118 9.569 5.236 Črešnjevci-Zligovcl,Gornj a Radgona,.Ivanjci, Negova, Spodnja Ščavnica 219 5- Radenci 5.0I8 5.341 2.256 Kapela, Radenci 22o 4. Vidom 2.676 2.606 986 Videm LENDAVA 25« 1. Črenšovci 8.062 7-9o5 2.836 Bistrica, Črenšovci, Odranci, 255 2. Dobrovnik 3.241 2-932 1.262 Dobrovnik, Genterovci.Kobilje 251 3- Gaborje 3.060 2-921 739 Gaborje, Hotiza, Lakoš Čentiba, Dolga vas, Gorice 252 4. Lendava 8.722 8.681 5.39o pri Lendavi, Lendava, Mostje -Banuta, Orešje - Dolina pri Lendavi, Petišovoi 254 5. Turnišče 3.632 3.681 . 1.645 Turnišče LJUTOMER 239 1. Križevci pri Lj. 5-534 5.412 1.896 Križevci.Logarovci-Berkovci,Veri 238 2. Ljutomer 13.236 13.4o5 6.446 Bučkovci, Cezanjevci.Cven.Ljutot Radoslave!, Razkrižje,Stara Cest Stročja vas, Veržej MURSKA SOBOTA 248 1. Martjanci 5.191 5-223 1.534 Bogojina, Martjanci»Moravci, Tešanovci 24° 2. Murska Sobota 18.593 2o.558 16.058 KS mesta M.Sobota,Bakovci ,Čeme-lavci, Krog, Rakičan 249 3. Beltinci 8.48o 8.5o7 2.865 Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci 242 4. Cankova 3-461 3.323 1.565 Cankova, Zenkovci 246 5- G.Petrovci 6.247 5.339 3.371 čopinci, G.Petrovci, Hodoš, Križevci, Šalovci 244 6. Grad 6.241 5.626 2.722 Bodonci, Grad, Kužna 247 7. Prosenjakovci 2.119 1.823 1.2o8 Prosenjakovci, Ratkovci, Selo-Fokovci 245 8. Puconci 5.162 4.964 2.003 Brezovci, Mačkovci, Puconci 243 9. Rogašovci 4.278 4.oo4 2.023 Pertoča, Rogašovci 241 lo. Tišina 4.347 4.349 l.o39 Gederovci, Tišina Na podlagi stališč iz javnih razprav o predlaganem poskusu preoblikovanja občin, je dr. Igor Vrišer, pripravil drugo, nekoliko predelano varianto možne členitve slovenskega ozemlja na nove občine. Z upoštevanjem variantnih predlogov bi dobili v Sloveniji 248 novih občin. Pri oblikovanju nove zasnove so bile kar v največji možni meri upoštevane nekdanje upravno-politične razmere, še vedno pa je precej pomislekov glede nekaterih krajevnih skupnosti, ki so dokaj velike, vendar prešibke in preslabo opremljene, da bi lahko prevzele občinsko funkcijo. Po mnenju dr. Vrišerja bodo verjetno taki dvomi prisotni tudi pri predlagani novi občini Gornji Petrovci, ki je gospodarsko nerazvita in šibka, prav tako sta problematični občini Gaber-je in Prosenjakovci, kjer so morali pri oblikovanju občin upoštevati prisotnost nacionalne manjšine. Poskus razčlenitve Pomurja izgleda takole : OKRAJ - ŠIRŠA LOKALNA SKUPNOST Na koncu poglejmo še predlagano obliko širše teritorialne enote na višji ravni lokalne samouprave. Delovno gradivo zakona določa okraje kot vmesne lokalne samoupravne skupnosti med občinami in republiko. Ustanovijo se na geografsko in gospodarsko zaokroženih območjih več občin. Okraj opravlja lokalne naloge širšega pomena ter naloge državne uprave na prvi stopnji, za katere je tehničnoorganizacijsko to racionalneje, ter naloge, katere prenese v pristojnost drž’ava. Ob določanju nalog prihodnjih regij bo potrebno paziti, da te. ne postanejo upravnoadministrativne enote republike. Z oblikovanjem majhnih občin bo nujna uvedba okrajev. Tovrstna širša lokalna skupnost bo prevzela tudi del funkcij urejanja prostora in varstva okolja ter povezovanja komunalnih dejavnosti. Regionalizem moramo obravnavati kot instrument policentričnega razvoja Slovenije. Šele danes se resneje začnemo zavedati, kako zgrešena je bila v zadnjih letih politika razvoja okrog enega močnega centra. Pod Avstro-Ogrsko je bilo v Sloveniji 7 dežel in 28 okrajev. V letih 1952—1953 smo imeli 19 okrajev. Slovenija je imela v začetku dva centra, Ljubljano in Maribor, ki sta si med seboj konkurirala. To tekmo je Maribor izgubil leta 1974, ko je postal le občinsko središče, Ljubljana pa se je povzpela na položaj slovenske metropole. Po mnenju strokovnjakov je dejstvo, da Slovenija ni izkoristila regionalne kulturno civilizacijske potence Maribora kot prestolnice manj razvitega dela republike, neodpustljiva strateška razvojna napaka. Kar je bilo, je bilo. Pred nami stojijo naloge oblikovanja novih regij. Pri opredeljevanju njenega ozemlja bomo morali upoštevati geografsko in funkcionalno sklenjenost območja, dnevno delovno migracijo, demografske in poselitvene značilnosti, zaposlitveno bilanco, opremljenost z višjimi funkcijami, razvojno problematiko posameznih območij idr. Poleg primerne opremljenosti in ustreznega števila prebivalcev mora regija zagotavljati tudi tesno povezavo središča z njenim območjem. Praksa razvitih evropskih držav in mnenja strokovnjakov govore v prid oblikovanja lokalne skupnosti na drugem nivoju, ki bo povezovala občino z državno upravo. V svetu zastopajo regionalne interese kantoni v Švici, departmaji v Franciji, province v Belgiji, Španiji in Italiji, deželna okrožja v Nemčiji itd. Iz raziskav o regionalni členitvi Slovenije ter z upoštevanjem opremljenosti in velikosti dobimo v republiki 8 večjih območij oziroma regij s središči v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Kopru. Nadpovprečno opremljenost in večje zaledje kakor tudi težnje, da bi postali regijski centri, ima še 12 občin v Sloveniji. Med te, po oceni strokovnjakov, spada tudi Ljutomer. Slovenijo torej lahko razdelimo na 8 do 20 novih širših enot lokalne samouprave, odvisno seveda od tega, kako se bomo odločili. Do delitve bo moralo priti, sicer bo ob prenosu nalog sedanjih občin na republiko prišlo do večanja njene uprave, širjenja resorjev, vse skupaj pa bo povečalo tudi centralizem. .KONEC Razstava o delu in življenju slepih Slovenije Priznavajo temo neznanje Bilo je delovno leto in praznična letna skupščina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Pomurje. Člani društva so se srečali, tokrat v tovarni Mura, pokroviteljici srečanja in razstave' o delu in življenju slepih Slovenije, ki so jo pripravili v počastitev enainsedemdesetletnice organiziranega delovanja prizadetih na vidu. Na skupščini so ponovno načeli problem tajnice društva, ki dela polovičen čas, čeprav njeno delo, ki ga zelo dobro opravlja, potrebuje celega človeka. Prav temu je, kot je povedala podpredsednica soboške vlade, Brigita Bavčar, še posebej prisluhnila in obljubila, da jim bo pomagala rešiti ta problem. In kdo bo prizadetim pomagal pri zaposlovanju? Zakona, ki daje pri zaposlovanju na določena delovna mesta prednost invalidom, ni preklical nihče, vendar ga le redki upoštevajo. Kot je opozoril dr. Jože Zadravec, pod- jetja vse bolj zapirajo vrata pred invalidi. V Sloveniji je 36 oseb, prizadetih na vidu in usposobljenih za opravljanje določenega dela, brez zaposlitve, je povedal pred- sednik Zveze slepih in nih Slovenije, Hubert slabovid-Verdnik, ter nadaljeval: »Poudariti (moramo, daje naša organizacija skozi to dolgo obdobje prehodila pot, na kateri so bili vzponi in padci. In tudi sedaj je stagnacija, še po- w a sebej pri zaposlovanju prizadetih na vidu.« Slepi in slabovidni vedo za težave družbe, toda kljub temu menijo, da jim morajo ostati vsaj tiste pravice, ki sojih že imeli. Niso to posebne pravice, olajšave, ampak izhajajo iz dejstva, da je človek zaradi kakršnih koli vzrokov postal slep. Tisti prizadeti na vidu, pri katerih je izguba vida nastopila, ko so že bili zaposleni, imajo določeno socialno varnost ali pravice iz dela, v Sloveniji pa je 2200 prizadetih na vidu, ki te varnosti nimajo, saj je prizadetost nastopila ob rojstvu ali pred delom. »Zavedamo se, da naša družba ni bogata, vendar bi to vprašanje le morali premakniti z mrtve točke,« je povedal predsednik Zveze, ki je pomurskim občinam, še posebej soboški, izrekel zahvalo za dobro financiranje dela društva. Pred društvi je namreč negotovo leto, saj ne vedo, koliko denarja bodo še dobili iz loterij- skih sredstev. mh Delo za življenje Skoraj se nas več »ne prime«, če kdo pravi, da je po šolanju ostal brez zaposlitve, kot da smo ob armadi brezposelnih mladih, ki so po šolanju ostali na cesti, otopeli ali dobili trdo kožo. Ker vemo za množico, se nam eden ob njej zdi tako majhen, v senci, saj ga gledamo z zornega kota množice njemu enakih, zato zanj tudi ne premoremo sočustvovanja. Ampak prav slednjega mladi ne potrebujejo, potrebujejo in želijo si dela. Nič drugače ni mlademu, ki je prizadet na vidu in ki je v upanju, da bo dobil delo, končal usposabljanje za delo, ki ga lahko opravlja. Toda dela ne dobi. Je patoliko bolj boleče, če vedo, da-na delovno mesto, na primer telefonista, sprejemajo videčo osebo. Slepi in slabovidni zase ne terjajo privilegijev, zavedajo se težkega položaja in tega, da ni dela za vse, toda vsaj tista delovna mesta, ki so jih že imeli in do katerih po zakonu imajo prednost, ostanejo njihova. Geza Bencik je pričakoval, da bo delovno mesto telefonista na soboški občini, ki ga je zaradi upokojitve zapustil prav tako prizadet na vidu, dobil on. Toda zaposlili so videčo osebo. To ga je prizadelo, saj, kot pravi, prav ustanova, ki bi morala vedeti za prizadete na vidu, jim je zaprla vrata. Zanj se je drugačno življenje začelo z letom 1986, ko je bil kot delavec Splošnega gradbenega podjetja Pomurje na terenu v Svetozarevu. Vid se mu je močno poslabšal in zdravnik mu ni več dovolil, da bi še naprej delal na terenu. Kot so mu povedali, je do prizadetosti prišlo zaradi fizičnega napora in mu je ostalo le 4,7 odstotka vida. Po letu čakanja na invalidsko komisijo so ga napotili na usposabljanje v center za slepe in slabovidne v Škofjo Loko. Izbral si je smer telefonista. »Močno sem si prizadeval, da čim uspešneje končam šolanje, I-LJUTOMER-------------- da bom potem laže dobil zaposlitev. Toda kaže, da danes v naši družbi to več ne velja, saj uspeha ne upošteva nihče,« prizadeto ugotavlja Geza. Gezo je napotilo na rehabilitacijo njegovo prvo podjetje, vendar je po tem, ko je šolanje tudi končal, šlo v stečaj, Geza pa se je vpisal na seznam brezposelnih delavcev. »Težko je, vendar jaz še imam upanje, da bom dobil delo in da bo tudi meni življenje normalno teklo, saj drugače ne vem, kako bo, ker prizadet na vidu ne mo- rem delati karkoli.« Gezo kot človeka s trdno voljo poznajo tudi radioamaterji. »Za radioamaterstvo sem se navdušil v Škofji Loki, kjer deluje sekcija na vidu prizadetih. Zbral sem toliko denarja, da sem si kupil radioamaterska postajo in anteno. To je tudi moj konjček, rad pa tudi poslušam glasbo in prebiram časopise v zvočni tehniki.« Na Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije imajo organizirano presnemavanje časopisov na kasete, ki jih pošiljajo članom dru- štev. mh Nova, velika, lepa Za okrog 700 učencev OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, pa tudi za več športnih društev v občini oziroma dokaj številne rekreativce je prišel naposled zelo vesel dan — odprtje nove telovadnice, kakršno so si že dolgo želeli. Slovesna prireditev je bila minulo soboto. Ravnateljica šole Ivanka Korošec seje najprej zahvalila vsem, ki so kakor koli sodelovali in pripomogli k tej delovni zmagi, in tudi dejala, da naložba za dograditev osemletke s tem ni povsem končana, kajti potrebna je še obnovitev sanitarnega dela šolske stavbe, ki bo prihodnje leto dočakala 100 let. Ker je predviden slavnostni govornik, šolski minister Peter Vencelj, zaradi bolezni odpovedal prihod v Ljutomer, je namesto njega čestital občanom ljutomerske občine svetovalec IS R Slovenije Niko Žibret. Med drugim je tudi dejal, da v kraju, kjer ne dajo zadosti na šolo, niso dovolj telovadnica dobri in pametni ljudje. Gradnja telovadnice v Ljutomeru pa je bila po njegovem mnenju velika hrabrost. Kako so uresničili to referendumsko nalogo, pa je spregovoril predsednik gradbenega odbora Franc Markovič. Dejal je, da so začeli z gradnjo sredi največjih gospodarskih težav, sredstva pa so zagotovili KS Ljutomer in Cven, republiška in občinska izobraževalna skupnos, občinski proračun ter nekatere delovne organizacije v občini Ljutomer. Telovadnica meri 44 x 24 metrov, skupna površina vseh novih prostorov pa je okrog 1670 kvadratnih metrov. Današnja vrednost opravljenih del pa znaša okrog 50 milijonov tolarjev. Slovesnost pa so nadaljevali in sklenili učenci, ki so prikazali zanimiv športno-kulturni program. JOŽE GRAJ Povej mi, kaj ješ, pa ti povem Anton Strajnar je eden redkih visoko kvalificiranih kuharjev v Sloveniji, po poklicu pa strokovni svetovalec za gastronomijo pri Združenju za gostinstvo in turizem Gospodarske zbornice Slovenije. Če imajo v sosednjih turističnih državah že številne visoko izobražene gostince in doktorje turizma, je pri nas takšen naziv še prava redkost. Zato so ljudje, kot je Anton Strajnar, ki nasvete kar stresa iz rokava, toliko dragocenejši. Mnogi njegovo znanje in sposobnosti s pridom izkoriščajo. Kot strokovnjak za gastronomijo je potoval in obiskal številne države, kamor so ga povabili, da bi pomagal in vpeljal v delo nove gostinske lokale. Odpiral je že mnoge diplomatske restavracije, med drugim je nekaj časa vodil tudi restavracijo OZN-a v Bagdadu. Kmalu bo odpotoval v Prago, kamor ga pošilja država Slovenija, da bo pomagal odpreti Mednarodni trgovini Mercator tri nove restavracije- Srečali smo ga na seminarju o alternativni prehrani v Murski Soboti in mu najprej postavili vprašanje, kakšen je globlji namen tovrstnega izobraževanja? »Namen je racionalizirati delovne postopke v kuhinji, ljudi pa naučiti razmišljati, pokazati, kakšne so novosti v živilski industriji in kakšen je pomen sodobnih smeri v prehranjevanju. Zato tudi vabimo vse od vrtcev, osnovnih šol, družbenih prehran v podjetjih, skratka ljudi, ki se ukvarjajo s to problematiko. Če se hočemo odtrgati od tega Balkana in enkrat priti v Evropo, moramo tudi na tem področju veliko narediti. Veliko je teh izrekov Povej mi, pa ti povem ... in tudi za prehrano pravijo: Povej mi, kaj ješ, kje ješ in kako se prehranjuješ, pa ti povem, kdo si. Po načinu prehranjevanja in konzumiranja pijač lahko ocenjujemo kulturo in splošno raven nekega naroda. Če pa hočemo biti kulturni in na neki ravni, če želimo, da nas Evropa tudi sprejme, moramo na tem področju narediti nekaj več, kot smo do sedaj. Obvladati moramo mizo, obvladati moramo vse tiste veščine, ki jih pozna sodoben gost, ki jih pozna sodoben kultiviran človek, pa najsi bo v domačem gospodinjstvu ali v tisti naši ubogi menzi, ki je včasih stoječa in podobna štalam. Mislim, da bi s tem že nekaj naredili. Kapitalist daje delavcem — če se po starem izražam — dobro prehrano, za to ima tudi eno uro pavze, pa ne zato, ker ga ljubi.« Pred kratkim smo lahko poslušali predavanje dveh tujih strokovnjakov, ki sta kritizirala postrežbo hrane na vozičkih v hotelu visoke A-kategorije? »Res je. Z vozičkom'se vozi gradbeni material, krompir v skladišče, nikakor pa ne hrana do mize, do človeka gosta, ki hrano drago plača in ve, zakaj je • Gost si mora hrano izbirati. Sam! Sam si izbere hrano od tistega, kar vidi, kar mu najbolj ustreza. Pa tudi pijačo.« Solatni bifeji so pri nas že kar uveljavljeni — vsaj v boljših gostilnah in restavracijah, ne pa tudi samoizbira preostale hrane. Bo to nujnost? »V Ameriki je to že popolnoma vsakdanje, o tem se sploh več ne pogovarjajo, to je zanje že samo po sebi umevno, pogovarjajo se le še o trženju, verbalni komunikaciji gost— natakar, ki pa mora biti usmerjena k večji prodaji. Ne tako, da si komercialno agresiven v nekem nesramnem pomenu besede, ampak tako, da si ti _ . . _ lahko komercialno uspešen le, če prišel v restavracijo. Ta osebna si izobražen. Pri nas ljudje, ki so -- odgovorni za prehrano, ki so ne- komunikacija gost—natakar je prr nas premalo poudarjena. kakšni vodje gostinstva, nimajo drugega kot navadno triletno vajensko šolo. In zdaj mislijo, da bodo lahko vodili neko zdravilišče oziroma, kot se to v slovenščini imenuje, da bodo direktorji za hrano in pijačo.« Kakšna izobrazba pa bi bila potrebna? »Najmanj srednješolska z dodatnim izobraževanjem na področju prodaje, trženja in pa seveda (če hoče biti uspešen na tem področju) poznavanja kakovosti hrane in pijače, da bo vedel, kdaj priporočati pivo, kam sok in kam vino, h katerim jedem in ob kakšnih priložnostih. To je tisto.« Tudi zdrava hrana, biohrana, je v svetovni gostinski ponudbi že nekaj samo po sebi umevnega? »Prvo: pri nas nimamo pravil, ki bi določali, kaj je to sploh biohrana. Nimamo pravilnika ali zakonskega določila, da bi lahko nekoga, ki bi po krivem zatrjeval, da ima bioprehrano, preganjali. Tukaj je anarhija, vendar ne moremo narediti nič, dokler ne bo to zakonsko urejeno. Ni pa pomembno le to! V Ameriki je biohrana 2,5-krat dražja kot druga hrana. Tu je namreč drugačen tehnološki postopek, pridelki so manjši itd. Vendar pa je za nas pomembno predvsem to, da se zdravo KUHA, da so teh-.nološki postopki pri pripravi hrane taki, kot morajo biti, kot zahtevajo pravila stroke.« Bernarda B. Peček VESTNIK, 27, DECEMBRA 1991 t ' i - i ■ ■■ -i , * t ■ ■— Stran 8 kmetijska panorama Z mojstrskimi kmetijami v Evropo Če želimo v Evropo, se moramo prilagoditi evropskemu načinu življenja in dela. To velja za vsa področja, tudi za kmetijstvo, ki smo ga pri nas predolgo gradili na realsocialističnih osnovah. Temu je bilo prilagojeno tudi izobraževanje kmetijcev, saj so dijaki in študentje kmetijskih šol v glavnem spoznavali le družbeni sektor kmetijstva. Sele pred nekaj leti je obveljalo spoznanje, da je prihodnost našega kmetijstva v zasebnem kmetijstvu, zato so se odločili, da zahodnoevropskemu vzoru prilagodijo tudi izobraževalne programe. Od 190 tisoč kmetij, kolikor jih je ta čas v Sloveniji, so izbrali okrog 300 najboljših in jih vključili v izobraževalne programe. Gre za takoimenovane mojstrske kmetije, ki se po proizvodnih rezultatih uvrščajo v sam vrh, na njih pa dijaki in študentje opravljajo delovno prakso. Po besedah mag. Milana Erjavca, dekana Višje agronomske šole v Mariboru, ki je v Sloveniji nosilec tega izobraževalnega programa, pri izbiri mojstrskih kmetij niso upoštevali izključno le proizvodnih rezultatov, pač pa tudi opremljenost in urejenost kmetij ter njihovo pripravljenost, da sprejmejo medse študente in dijake. Študentje med prakso preživijo na izbrani kmetiji dvakrat po Mag. MILAN ERJAVEC: Moram reči, da so mojstrske kmetije s tem, ko so sprejele na prakso študente, prevzele tudi veliko odgovornost, saj sodelujejo pri sooblikovanju osebnosti mladega človeka. Žal pa jim razen moralne podpore ne nudimo veliko. Za mojstrske kmetije je ta naziv le priznanje, da sodijo med najboljše v Sloveniji. Kot sem že dejal, je kmetij, ki bi si zaslužile ta laskavi naziv, gotovo čez tisoč, seveda za posamezne nivoje izobraževanja. Dosedanje izkušnje kažejo, da smo pri izbiri kmetij imeli srečno roko, saj kakšnih posebnih težav niti z njimi, niti s študenti nismo imeli. Dobro so se »jeli« in med mnogimi so se spletle tudi trajnejše vezi, saj se študentje tudi po konačni praksi vračajo na kmetije, si dopisujejo in ohranjajo stike. Težave so seveda najbolj čutili tisti rejci, ki so se usmerili v zrejo plemenskih telic, vendar je stro- deset dni, v tem času pa se seznanjajo z vsemi deli in spoznavajo življenje na kmetiji. Cilj in želja organizatorjev tega izobraževalnega programa je, da bi se študentje v tem času dejansko vživeli v novo okolje, v tem času pa naj bi prevzeli tudi vse navade in običaje kmetije. Skozi tovrstne oblike izobraževanja so šle zdaj že tri generacije študentov, okrog 250 jih je bilo na različnih kmetijah in anketa, ki so jo napravili med njimi, je dala presenetljive rezultate. Če je še pred samo prakso 90 odstotkov študentov izjavilo, da bi se po končanem šolanju zaposlili, so po opravljeni praksi mnenje spremenili. Kar 90 odstotkov jih je namreč po opravljeni praksi pokazalo željo, da bi bili pripravljeni delati na kmetijah, ki bi bi- MIRKO ŠONAJA: Naša kmetija je letos sprejela že tretjo generacijo študentov in moram reči, da sem prav prijetno presenečen. Preden smo dobili na prakso prvega študenta, sem bil mnenja, da od mladega človeka ne morem veliko pričakovati, pa sem se uštel. Študentje so na našo kmetijo prišli s precejšnjo mero znanja, ki so si ga v praksi samo še dopolnili. Res je, da k nam prihajajo v glavnem dekleta, saj se na kmetiji ukvarjamo še s' turizmom in dekleta so za ta dela bolj pripravna, saj je goste potrebno postreči in pripraviti hrano. Ukvarjamo se tudi z živinorejo in dekleta so se dobro vživela tudi v delo v hlevu in nasploh v vsa opravila, ki jih je potrebno postoriti. Da so našo kmetijo izbrali za mojstrsko, je za nas priznanje in tudi v prihodnje bomo študente še sprejemali na prakso. Boljši časi za rejce plemenskih telic Rezultati več kot šestdesetletnega rejskega in selekcijskega dela pri vzreji goved lisaste pasme v Pomurju so kakovostne plemenske živali, Ki so si utrdile sloves tudi zunaj regije in republike. Sejmi plemenskih telic so bili vselej dobro obiskani in bili so časi, ko so pomurski rejci proda" letno tudi do 1600 živali. Ponje so prihajali kupci iz drugih republik, precej pa so jih tudi izvozili. Zal pa so se z zaostrovanjem političnih in gospdoarskih razmer v Jugoslaviji tudi razmere v prodaji plemenskih telic začele zaostrovati in kriza je dosegia vrhunec sredi letošnjega e a, ko je prodaja tako rekoč zastala. kovnim službam Uspelo vsaj delno obladovati tudi te probleme. Kaže pa, da se rejcem spet obe- Turnišče: cene pujskov Zimsko vreme in poledica sta bila verjetno kriva za slab obisk na turniškem sejmu pusjkov minuli četrtek. Rejci so ponuja i živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih okoli 20 kilogramov. Za par so zahtevali od 5000 do 7500 tolarjev, vendar je bilo tudi povpraševanje slabo in so prodali le 6 pujskov. Prodajalce opozarjamo, naj z živali priskrbijo potne liste. MARIJA VRŠIČ: Prihajam iz povsem drugačnega okolja in v začetku meje bilo nekoliko strah, saj nisem vedela, kam bom prišla. Takoj po prihodu na kmetijo Šona-jevih pa sem spoznala, da je bil strah odveč, saj so me lepo sprejeli in med njimi se počutim povsem domače. Doma sem iz Mežice, imamo sicer kmetijo, vendar večjih izkušenj z delom na kmetiji doslej nisem imela. Obiskovala sem namreč srednjo pedagoško šolo in na kmetiji nisem veliko delala. Zdaj sem v 2. letniku Višje agronomske šole in po končanem študiju bom ostala na kmetiji. Res, da naša kmetija ni velika, vendar si bom s šolanjem prodobila ustrezno znanje in z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi se bo tudi na naši kmetiji dalo živeti. ALOJZ OSTERC: Na praksi na naši kmetiji so se zvrstili že dijaki srednje kmetijske šole in fakultete, zdaj pa je pri nas študentka Višje agronomske šole. Z vsemi smo bili zadovoljni in tudi Andreja se je lepo vživela. Prizadevamo si, da bi se študentje pri nas počutili domače, delajo pa vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na kmetiji. S svojim delom in rezultati se moramo dokazovati in upravičiti zaupanje, ki smo ga dobili, ko so nas izbrali za mojstrsko kmetijo. Doslej nobenih nesporazumov s praktikanti ni bilo, je pač tako, da se mi moramo prilagoditi njim oni pa tudi nam. In če je to sodelovanje dobro, potem tudi vezi ostanejo. tajo boljši časi, saj se je pred dvema mesecema prodaja začela ponovno oživljati in v tem času so prodali že več kot 80 plemenskih telic, od tega samo v zadnjih dneh čez 40. Po besedah Franca Šonaja z Živinorejsko-veterinar-skega zavoda za Pomurje so k temu veliko pripomogli občinski skladi za pospeševanje kmetijstva, ki regresirajo nakup plemenskih telic. Za nakup plemenske živali dobi rejec 15.000 tolarjev premije, ob razmeroma ugodni ceni krav, ki niso več primerne za nadaljnjo rejo, pa se mnogi odločajo za obnovo plemenske črede. Kot pravijo strokovnjaki, pa je imel zastoj pri prodaji tudi dobre učinke, saj je pri rejcih prišlo do obnove lastne plemenske črede in večina jih ima zdaj kakovostno čredo. Z oživljanjem proda- ANDREJA MAROLT: Obiskujem 2. letnik Višje agronomske šole v Mariboru in tudi jaz sem bila v negotovosti, kam bom prišla na prakso. Pri Osterčevih so me lepo sprejeli in počutim se kot doma. Doslej ljudi in navede tukaj v Prlekiji nisem poznala, sem se pa hitro vživela in mi je prijetno. Opravljam vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na kmetiji in lotim se prav vsakega. Vstajamo zjutraj ob šestih, gremo v hlev, kjer sta krmljenje in molža, dopoldne postorimo kaj zunaj, če je delo, ali pa opravljamo hišna opravila. Potem je tu kuhanje, pospravljanje, popoldne pa spet krmljenje in molža. Zvečer se zberemo ob televizorju ali pa se pogovarjamo. Veliko se družim z njihovo hčerko, ko pride popoldne iz šole in resnično mi ni dolgčas. Sem s kmetije, zato mi delo na kmetiji ni tuje. Za službo po končanem šolanjui slabo kaže in verjetno bom ostala kar na kmetiji. Stike z Osterčevimi pa bom seveda ohranila. le tako organizirane in opremljene, kot so mojstrske kmetije. Seveda je kmetij, ki bi si zaslužile naziv mojstrske, v Sloveniji veliko več. Po besedah Milana Erjavca jih je gotovo čez tisoč in med njimi je veliko takih, ki se lahko uspešno kosajo s podobnimi kmetijami v zahodni Evropi. Tam so sicer kriteriji za določanje mojstrskih kmetij nekoliko drugačni, saj ta naziv kmet lahko pridobi le, ko opravi določene dodatne oblike izobraževanja. Tudi pri nas skušajo tem kmetijam ponuditi vsaj nekaj, zato občasno pripravljajo strokovne izlete v tujino, kjer obiščejo mojstrske kmetije, skušali pa jih bodo vključiti tudi v najrazličnejše oblike dopolnilnega izobraževanja. Iščejo novo vsebino in obliko, vendar takšno, da bo za kmete sprejemljiva, saj nočejo biti vsiljivi. Tekst in fotografije: LUDVIK KOVAČ je plemenskih telic se jim bo ta naložba gotovo poplačala, saj bodo tržišču lahko ponudili kakovostne plemenske živali, kakovosti pa tudi ne bo težko prodati. Trenutno prodaja plemenskih telic teče nemoteno, povpraševanje je celo nekoliko večje od ponudbe, zaenkrat pa jih prodajajo le domačim pomurskim rejcem. Se pa že oglašajo tudi tuji kupci, predvsem italijanski, kamor so Pomurci pred leti že prodajali plemenske telice. Organizatorji vzreje plemenskih telic v Pomurju zatrjujejo, da se bo povpraševanje kmalu še povečalo, pomurski rejci pa bodo letno lahko ponudili okrog 1200 kakovostnih plemenskih telic. Večje prodaje si ne morejo privoščiti, saj bi sicer ogrozili obnovo lastne osnovne plemenske črede. LUDVIK KOVAČ Pomanjkljivosti, bolezni in napake vina Kemični postopek razkisanja opravimo tako, da delu vina odvzamemo skoraj vso kislino in ga nato pomešamo z nerazkisa-nim vinom. Če želimo znižati titracijske kisline za 1 g/1, dosežemo to tako, da dodamo na 100 1 vina 67 g hidrogen karbonata. Od že omenjene firme ERBSLOH je na razpolago posebna sol za razki-sanje, imenovana Neoanticid. Odvisno od količine vina in od že-Ijenega znižanja kisline preračunamo in odtehtamo potrebno količino sredstva. Sredstvo raztopimo v manjši količini mošta ali vina. Nato s počasnim dodajanjem ob stalnem mešanju dodamo to raz-kisano vino v željeno posodo. Ob razkisanju moramo mešati tako dolgo, da se izvrši vsa reakcija. V reakciji razkisanja se tvori vinski kamen. Reakcija je v celoti končana v nekaj tednih. Če želimo razkisano vino ustekleničiti, moramo razkis opraviti vsaj dva meseca pred stekleničenjem. Znano je, da je kislina v vinu dober konzervans. Zato moramo vedno dobro premisliti, preden se odločimo za razkisanje. Ob razkisanju je mnogo bolj prizadeta dragocena vinska kislina, zato STROKOVNJAKI SVETUJEJO lahko nestrokovno razkisanje močno poslabša kakovost vina. Pri nas se bomo glede na okus in na način porabe vin v mešanici z mineralnimi vodami za razkisanje kot poseg za odpravo pomanjkljivosti odločali le izjemoma. BOLEZNI VINA Številne negativne bolezenske spremembe, ki jih v praksi pogosto srečujemo, so različnega izvora. Lahko izhajajo že iz osnovne surovine, iz grozdja. Bolj pogosto pa se pojavljajo zaradi zakasnelih in nestrokovnih posegov med nego vina v kleti. Pojavijo pa se lahko tudi kasneje, pri že odnegovanem vinu v prometu, v trgovini ali gostinstvu. Najpogostejši vzroki bolezni vina so okužena posoda in neustrezno okolje, v katerem se vino neguje. Povzročitelji negativnih sprememb so lahko zdravstveno stanje grozdja ter napake pri predelavi grozdja, negi mošta ali mladega vina. Nastale razmere lahko povzročijo, da se spremenijo videz in organoleptične lastnosti vina. Pri hujših spremembah barve in motnosti lahko celo prihaja do sprememb kemične sestave vina. Te bolezenske spremembe lahko tako spremenijo vino, da postane celo neuporabno. Takim vinom pravimo, da so bolna. Nekateri avtorji trdijo, da je bolno lahko samo živo bitje, kar pa vino ni, zato bi bil bolj primeren izraz, daje vino normalno ali pokvarjeno. Pri nas se navadno uporablja beseda bolno vino. Ta izraz bomo uporabljali tudi mi. Za bolezni vina moramo poudariti, da so bakterijske narave, in zato se zaradi neprevidnosti lahko prenašajo na zdravo vino. Mnogokrat je kletar sam kriv, če se vino pokvari. Povzročitelji bolezni vina so v glavnem bakterije in nekatere kvasovke. Spremembe, ki jih povzročajo negativne drobnoživke, lahko bolj ali manj vplivajo na kemijsko sestavo vina. Bolna vina imajo nenormalno kemijsko sestavo in analitično se povečajo nekatere vsebnosti vina, hlapne kisline, maslena kislina itd. Lahko se tudi zgodi, da se nekatere sestavine celo zmanjšajo. Pojavi se lahko zmanjšanje vinske kisline ali glicerina. Bolna vina ne spremenijo samo kemijske sestave, ampak se spremenijo tudi videz in organoleptične lastnosti "vina. Zaznavne so tudi spremembe v barvi, vonju in okusu. Po videzu so navadno bolj motna, imajo spremenjeno barvo, so tujega, ne vinskega vonja in okusa. Posamezne vinske bolezni se često pojavljajo v družbi drugih bolezni. Pojavljajo se hkrati z napakami in povzročajo končni razpad pijače v prvotne snovi, iz katerih je vino nastalo, tako da ni za nobeno rabo. Za vinske bolezni in napake velja pravilo, da jih je laže preprečevati kot zdraviti! Če so se bolezni že pojavile, moramo vedeti, kako se pojavljajo, kaj jih povzroča in kako jih zdravimo. Zato naj velja pravilo: Čistoča ter doslednost pri kletarjenju je pol kakovosti vina in hkrati jamstvo, da se vino ne bo kvarilo. L KAN Kan, vinski cvet ali bersa je precej razširjena bolezen vina. Po zanemarjenih kleteh se pogosto pojavlja in povzroča veliko škode. Je pogosta bolezen, zlasti pri vinih z manj alkohola. Pojavlja se v obliki bolj ali manj debele kožice na površini vina. Po videzu je bledikaste ali sivo umazane do rumenkaste barve. Pri jemanju vzorca se razbija na drobne koščke in v kozarcu se opazijo delci, podobni drobnim cvetovom, zato pravimo bolezni tudi vinski cvet. Na začetku bolezni je vino pod kožico še čisto in tudi okus se malo spremeni. Pri močnejšem pojavu kana pa se močno spremenita vonj in okus vina. Kemična sestava vina se zaradi delovanja škodljivih kvasovk spremeni. Iz etilnega alkohola nastajata ogljikov dvokis in voda. Povišajo se tudi hlapne kisline in nekatere druge sestavine vina. Če ne prekinemo delovanja teh negativnih kvasovk, se vino lahko popolnoma spremeni. Alkohol se porabi in vino postane brezalkoholna tekočina neustreznega vonja in okusa. Zato vina ne smemo prepustiti uničujočemu delovanju teh kvasovk. Najbolj pogosti predstavniki teh škodljivih kvasovk so: Can-dida mjcoderma in Candida pulcherrima. Pri nastanku kana sodelujejo še kvasovke drugih rodov, Pichia in Hansenula . .. Te kvasovke so že na grozdni kožici. Pri predelavi preidejo v mošt in vino. Preživijo vrenje in se lahko razmnožijo šele, ko pride v sod zrak, ko se izgubi zaščitna plast ogljikovega dvokisa. Kako varujemo vino pred kanom? Kan se pojavlja pri bolj šibkih vinih v nepolnih posodah. Pri vinih nad 12 vol. % alkohola se kan ne pojavlja. Vino varujemo pred pojavom kana na ta način, da čim bolj omejujemo pristop kisika oziroma zraka. Brez kisika se kan tudi pri šibkih vinih ne more pojavljati. Zato naj bo posoda čimbolj dolita. Pomembno je, da sode redno dolivamo. Poudariti moramo, da žveplanje v prazen prostor nad vinom m najbolj učinkovito, saj so kvasovke, ki povzročajo kan, relativno zelo odporne proti žveplasti kislini. Za preprečevanje kana na površini vina je ugoden pomični pokrov. Izpraznjen prostor nad vinom je najbolje zapolniti s kakim nevtralnim plinom, npr. ogljikovim dvokisom oziroma dušikom. Tudi temperatura v kleti ima določen vpliv na pojav kana. Pri višji temperaturi poteka pojav precej hitreje. Kako ravnamo z bolnimi vini? Pri manj izrazitem kanu sod previdno dopolnimo in odstranimo nastalo kožico. Že bolj napadeno vino previdno pretočimo v drugi sod da ostane kožica v sodu nepoškodovana. MAG. SLAVKO ŽALAR, DIPL. INŽ. (nadaljevanje prihodnjič) VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 Stran 9 odsev mladosti Praznično branje za praznično darilo Novo leto Novo leto bliža se, zima mrzla, hladna je. Pokrajina bela vsa, se v daljave smehlja. Stopim med te beline, gledam v snežinke: a ko temna noč v belino rine, grem domov: spomin ne mine. Vanja Šmit, 7. b, OŠ Draga Lugariča, Lendava Želja se mi je uresničila Vedno sem si želel konja, ker je to moja najljubša žival. Sedaj imam kobilo. Ime ji je Morena. Stara je 6 let. Je kasaškega rodu, rjave barve, ima bistre oči, na čelu pa ima belo liso. Vsak dan jo čistim in tudi jaham ali pasem. Ko jo spustim z vajeti, se skotali. Vzljubil sem jo zato, ker je mirna in ubogljiva. ERVIN GAAL, 4. r., OŠ Genterovci Kaj je ljubezen? Ljubezen je tekoča reka, ki žubori v zaljubljenih srcih. Ljubezen je usoda, v katero je treba verjeti. Ljubezen je toplina, ki si jo s partnerjem delita. Ljubezen je bolečina, ki nikoli ne mine. Ljubezen je nežnost, ki ostane ZA VEDNO! Silvija Buzeti, 7. a, OŠ Bakovci Naše želje hrvaškim otrokom Hrvaškim otrokom želimo: da bi se takoj končala vojna, da bi imeli dovolj hrane, toplih oblačil, mnogo igrač, da bi se zvečer lahko brezskrbno igrali z mamico ali očkom in da jim sirene nikoli ne bi naznanjale nevarnost zračnega napada. Želimo jim, da bi tudi oni lahko odhajali v šolo, se brezskrbno učili, igrali, veselili . . . Učenci 2 r OŠ Videm ob Ščavnici mucki Na kmetijah V šoli smo se učili o kmetijah. Odločili smo se, da si jih nekaj ogledamo. Tako smo se nekega jutra odpravili v Staro Novo vas k Čiričevim, Gaberčevim in Žni-daričevim. Povsod so nas lepo sprejeli, pokazali vse, kar nas je zanimalo, in nas tudi pogostili. Najprej smo se seznanili z Vejo pujskov. V hlevu, kjer so bile plemenske svinje, je precej smrdelo, tako da smo se skoraj vsi držali za nosove. Gospodinja pa je bila tega že navajena. Prijela sem enega pujska. Bil je ljubek kakor majhen otrok. Začel je cviliti, zato sem ga položila nazaj k mamici. (Iva Topolnik) Potem smo šli na ogled konj in krav molznic. Konji so me tako prevzeli, da sem jih kar gledala in gledala. Gospodar nam je po- vedal, da z njimi tudi dirka in da je imel največ uspehov z Arizono. Z njo je osvojil 5 pokalov. Tudi pri kravah je bilo zanimivo. Vsaka je imela svoje ime. Na levi strani pa je bilo nekaj teličkov. Najbolj všeč mi je bil Runo. (Ksenija Filipič) Na tretji kmetiji pa so nam pokazali kombajn za pobiranja sladkorne pese, za trganje koruze in žetev pšenice. Nekje zadaj je stala tudi škropilnica, ob njej pa trosilec za umetno gnojilo. Ogledali smo si tudi poseben se-jalnik za koruzo in še več drugih kmetijskih strojev oziroma pripomočkov. Marsikdo je vse to videl prvič, zato je bilo to za nas zelo poučno. TADEJ OSTERC, 4. a OŠ Križevci pn Ljutomeru Bilo je avgusta, ko smo se igrali na dvorišču. Tja so priskakljali majhni mucki. Vsi smo pritekli k njim in jih vzeli v naročje. Mati je dejala, da jih je oče prinesel od soseda. Darko si je izmislil neko igrico. Na vrvico je privezal gumb in jim ga držal v zraku. Kako veselo so se igrali! Niti jesti niso mogli. Potem smo jim dali imena: Piki, Tomo in Andreja. Naslednji dan je prišla k meni soseda. Rekla mi je, da ji je nekoč en maček poginil. Ko sem odšel na počitnice, je tudi meni eden poginil. Sedaj imamo samo dva mucka. Oče mi je rekel, da bo prinesel še enega mucka, ker sem bil zelo potrt. "^Davorin BERNJAK, 5. b, OŠ CANKOVA [Besedne] 'igre | | Duh je zelo suh, Ito ni kakor puh, ker je brez uh. (Mojca Ratnik) ■ — V gledališču ni igrišča, z na igrišču ni plesišča, | na plesišču ni mravljišča, Ina mravljišču ni smetišča. (Nataša Klement, 8. a) | | MOJA MAMA Ije velika dama, ker je venomer sama. (Renata Horvat, 8. a) a OŠ Tišina | Storitveno trgovsko podjetje 69251 TIŠINA 3/e, tel.: (069) 46-733 in Štefana Kuzmiča 3 v Murski Soboti, tel.: (069) 31-100 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽEL! VSEM OBČANOM PODJETJE EMAL. TUDI V PRIHAJAJOČEM LETU 1992 BOMO IMELI NA ZALOGI: - TRAKTORJE IMT IN REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE IMT, - REZERVNE DELE ZA MEHANIZACIJO CRAINA, SIP, - VSE VRSTE AKUMULATORJEV, GUM, FILTRE, — NA ZALOGI PA IMAMO TUDI MOTORJE IMR. SALON POHIŠTVA^j^. NOVOLETNA AKCIJSKA PONUDBA POSEBNI NOVOLETNI POPUST! ZA GOTOVINSKO PLAČILO! STOLI IN MIZE - OSTANKI IZVOZA PO TOVARNIŠKIH CENAH - DOBAVA TAKOJ. IZVOZNI MODELI SEDEŽNIH GARNITUR, TRISEDOV, DVOSEDOV BREZPLAČNA DOSTAVA SPALNIC IN REGALOV TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE - POPUST DO 40 % Srečno in uspešno novo leto vam želi vaš SALON POHIŠTVA INTERDOM! PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450, 222-289 Naša učiteljica Naša učiteljica poučuje slovenski jezik in telesno vzgojo ter skrbi za samostojno učenje. Všeč mi je, ker je zmeraj lepo oblečena in ima urejeno frizuro. Tudi prijazna je. Ko smo poredni, je zelo žalostna. Z nami učenci se rada šali. Veliko bere in nam pripoveduje o svojih potovanjih. Za učence je naredila vremenski koledar. Visi na steni. Vsak dan na košček papirja narišemo vreme in pripnemo na koledar. Ko je čas za kosilo, nas spremlja v jedilnico. Spodbuja nas k lepemu vedenju kadar jemo. Zelo je zaposlena. Vodi tudi krožek pletenja. Hvaležna sem naši učiteljici, saj nas je že veliko naučila. Klara MAUČEC, 2. a, OŠ III., M. Sobota Skrivnost Kar dva vodilna svetovna naravoslovna mesečnika sta v novembrskih številkah tega minevajočega leta objavila obširne prispevke o rubinih. Ameriški National Geographic in nemški Geo. To se sicer dogaja. Nekatere časopisne teme preprosto obidejo svet. Temu bi lahko rekli »plivkanje duha časa v medijih«. Nekdo, kakšna velika časopisna hiša ali raziskovalna ustanova, obdela aktualno temo, na razpolago so novi podatki, ki se skupaj s starimi ponovno premešajo. Zadeva potem obleti zemeljsko oblo — kaj pa je to dandanes takšnega? Na svetu se vedno kaj ugiba in išče, poskuša in tiplje. Razlika med temo o rubinih, o katerih sta se razpisali obe omenjeni reviji, in običajnim »plivkanjem duha časa v medijih«, pa je očitna in zanimiva. Tukaj namreč ne gre za prepisovanja, za povzemanje. Niti ne za iste avtorje, ki so svoj izdelek dvakrat prodali. Tukaj gre za sovpadanje. In prav to je zanimivo. Obe reviji sta namreč tako ugledni, da si zaradi prestiža ne moreta dovoliti neoriginalnosti. Takoj, ko sem ugotovil to čudno vzporednost eksotičnih tem, sem šel gledat, kaj pomenijo ti rubini. Kakšen je njihov magični pomen? Kako je lahko do tega prišlo? Nič takega pravzaprav. Dragi kamen rubin je kamen tistih, ki so rojeni v juliju. Zakaj torej v novembrskih zvezkih? Prispodablja ga zadovoljstvo. No, in? Po nekem vzhodnjaškem mitu je rdeči dragulj rojen iz kozmične luči. Božič in rojstvo kozmične luči — to pa že gre skupaj, kajne? Mineralogija govori o njem kot češnjevo-rdečem dragem kamnu. Skupaj z diamantom, smaragdom, safirjem in opalom spada med kamne, katerih odpornost je tolikšna, da se ne obrabijo, »četudi jih vsak dan nosimo v nakitu ali drugih okrasnih predmetih. Svetloba, ki se v rudnini lomi ali pa se od nje odbija, daje rubinu in smaragdu živo barvo, diamantu pa žar.« Toda zakaj ljudje nosijo drage kamne, zakaj se jim čudijo? Zakaj jih nastavljajo padajočemu žarku svetlobe in zakaj zamaknjeno strmijo v lomljenje svetlobnih površin? Nemara ne samo zato, ker se zavedajo vrednosti, ki jo te reči imajo. Potem pa, ali ni božični čas dolgih noči nekako v magičnost obrnjen čas? Vsi ti zvezdasti okraski, mežikanje luči, igra teme in svetlobe — ali ni vse to nekakšno posnemanje svetlobnih prizorov, ki nam jih dajejo dragi kamni? Dragi kamni iz teme, iz nočne notranjosti zemlje . . . Ali veste? Na prejšnje 37. vprašanje smo prejeli rekordno število odgovorov, kar kaže, da vas šport dokaj zanima. Športnika Pomurja za leto 1991 sta seveda Marko Slavič (kasaštvo) in Gabi-ka Bočkaj (karate). Čestitamo vam za pravilne odgovore! Knjižna nagrada Knjigarne in papirnice Dobra knjiga iz Murske Sobote pa tokrat čaka Valerijo Krajnc iz Celja, kjer prav tako berejo naš Vestnik. - -KUPON 39------------------ - - - Ali veste, kateri državni prazniki nas čakajo v novem letu? Odgovore pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29, 69000 M. Sobota, s pripisom ALI VESTE. Priložite seveda tudi naš kupon in najbolje bo, da nam vse pošljete na dopisnicah. PREDSTAVNIŠTVO Murska Sobota, Cankarjeva 25 tel. : (069) 22-921 / polken in stilnih vrat FOREL * PRENOVA OKEN * * okna * vrata * senčila * obloge * hiše * mont. stene * dopolnilni program ! za takojšnje plačilo gg JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telefax: 064/632-261 Pripovedujmo torej o rubinih, pa naj to pomeni karkoli. V pliv-kanju duha časa skozi medije smo v tem oziru takoj za National Ge-ographicom in Geom. In nekaj je nedvomno — če bi jih imeli, bi lahko strmeli vanje in zvedeli za marsikak odgovor o prihodnosti. Tistega o finančni prihodnosti prav gotovo. Povrhu pa je za praznike potrebno kaj podariti. Dragulji niso najslabše od vsega . .. Kot kraljevski zaklad in objekt tisočev let zemeljskega iskanja — rubin ostaja najredkejši in najbolj dragocen med svetovnimi velikimi dragulji. Nanj in na sestrski dragi kamen safir pride več kot polovica vsega bleščečega svetovnega trgovanja z barvastimi kamni. Rubin in safir sta dovršeno uravnotežena med koristnostjo ter lepoto. Čisto kemično gledano je to, kar ima ime rubin in safir, ime, ki je znamenje — znamenje za nekaj magičnega —, kristaliziran aluminijev oksid, korund. Aluminijev okdsid — ali ni to nekaj prav banalnega v primerjavi z »rubinom« in »safirjem«? Čisti aluminijev oksid je brezbarven. Če mu je primešanega malce titana in železa, je moder. Z lahkim dotikom kroma je rožnat, kombinacija kroma in železa ustvarja oranžnost. Kadar je kroma dovolj, ke korundov kristal rdeč. Samo v tem primeru je rubin. V ZDA, na Japonskem, v Švici, Sovjetski zvezi, Franciji in še ponekod, izdelujejo umetne rubine in safirje. Za ure, medicinsko opremo, za uporabo v letalstvu, za laserje in satelite. Nekatera antična ljudstva so safirje »ponovno sadila«, ker so verjela, da potrebujejo čas, da dozorijo v rubine. Ljudstvo Mjanmar iz Burme imenuje rubine »ma naw ma ya« — želje izpolnjujoči kamni. Saj res, kaj pa če se dandanes širi po svetu vera tega ljudstva v magično moč rubinov? Takšne želje izpolnjujoče kamne bi še kako potrebovali, ne samo ob novem letu. Mnogi verujejo, da nošenje rubinov zagotavlja spolno vznemirljivost in varuje pred nevarnostjo in slabim zdravjem. Povpraševanje po dragih kamnih se je vzpelo okrog 1980. Cena rubinov je najbolj poletela kvišku. Kakorkoli pa so najbolj cenjeni med vsemi dra-guljji, njihova visoka cena ni odsev redkosti. Jack Abraham je strokovnjak za rubine: »Rubini visoke kakovosti so od 30- do 50-krat redkejši kakor diamanti. Desetkaratni rubin vrhunske kakovosti se lahko proda za več kakor 200.000 dolarjev po karatu.« Beli diamant brez vsake praske prinese samo okrog četrtino te vsote. Zgodnji občudovalci in kupci so navadno napačno istovetili privlačno kamenje, ker niso poznali kemije, in so ga razvrščali po barvi. (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 10 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 kulturna, obzorji POGOVOR S POMORCEM LETA EVGENOM CARJEM Iz rojstnega Dobrovnika v svet Že kot mladega fanta ga je na vasi razganjalo tako močno, da bi ga kmalu razneslo, če te svoje energije ne bi imel kje vnovčiti. »Ko sem bil še otrok, sem veliko pasel krave in konje. Bil sem velikokrat sam. In ko je človek sam, potem verjetno veliko več razmišlja. Ker sem imel bujno, neverjetno fantazijo, sem iz teh občutij včasih črpal navdih za svojo kasnejšo igralsko pot. Upam, da uspešno,« je začel pripovedovati. Sicer pa je v Do-borvniku končal štiri razrede osnovne šole. »Tu sem malo okusil tudi drugo vojno,« pripomni v zanj značilnem hudomušnem stilu. Nato ga je pot vodila v Lendavo, kjer je končal takratno nižjo gimnazijo, v Murski Soboti pa še višjo gimnazijo. Seveda se je po srednješolskem izobraževanju odločil za vpis na igralsko akademijo v Ljubljani, ki jo je uspešno n< voščljivost< tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnom resno. On: V ljubezni boš postavljen pred veliko odločitev, ki p lahko dodobra vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo i bo sicer ponudil pomoč, vendat te bo tvoj ponos ponovno pc kopal. Ona: Prevelika sramežljivost ti lahko dobesedno pokoplj tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi dom in odidi s prijatelji v družbo. Marsikateri bi si želel vse kaj ve kot le prijazen pogled. On: Znašel si se v dokaj neobičajnem položaju, ko si ljubi zen pomešal s poslovnimi rečmi. Lahko ti sicer uspe, vendar I v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne račr naj. Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Venda te lahko tvoj temperament zapelje precej dlje, kot si bila priprt vljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakt na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotn zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj ve liko večjega. Poskusi se obvladati in stvar naj bo vsaj še nek; časa skrivnostna. L 2 cl 1 cl g' 3 cl b' 1 rezi' (Meša mešal' II. 2 cl g' 2 cl P' ka 2 cl ve (Meša mešal' 3 cl K' l cl g' 2 cl P' ka (Mesa mesa11 L3h, vine v neje dom. 12 vestni*^ za praznike 0-sa shrano osti in io ne-začne osteo-ojavlja dih le-ije ko-i kosti jemne-min C. živila, ;m, to-tfni iz-sadje vsebu-»na C. :hrano predli so v 1 ogro-zkroja razijo, da Pešuje 'Sti iz. bnega Penasta torta Potrebujemo: 7 jajc, 21 dag sladkorja, 20 dag moke, limonino lupino. Nadev: 20 dag dobre marmelade, 8 dag kristalnega sladkorja, 10 olupljenih mandeljnov ali toliko na lističe narezanih orehov. V kotliček ali emajlirano skledo ubijemo 4 cela jajca in 3 rumenjake. Prisujemo 21 dag sladkorja, postavimo nad soparo in stepamo, da se masa segreje do toplega. Odstavimo in na hladnem stepamo toliko časa, da močno naraste in se zgosti. Rahlo primešamo moko z limonino lupinico ter stresemo testo v pomaščen in pomokan tortni model ali manjši pekač. Lepo rumeno zapečemo pri 180 do 190° C. Ohlajeno torto prerežemo in namažemo z dobro marmelado. Torto sestavimo in tudi gornjo stran namažemo z marmelado. 3 beljake, ki so nam ostali od prve mase, stepemo v zelo trd sneg. Trdemu snegu vtepemo 8 dag kristalnega sladkorja. Sladkor prisujemo dva do trikrat (ne vse naenkrat!), vmes močno stepamo, da dobimo gost trd sneg. Beljakovo peno poravnamo prek marmelade na torti in jo posipljemo z mandeljnovimi ali orehovimi lističi. Torto postavimo v ne prevročo pečico, da zgoraj nekoliko porjavi. V notranjosti mora snežna pena ostati bela. i 'J I I gorele Urpo-razto-soli, Potrebe so-dose-damo r'žiga- v za. a nirno la tja, 'oloži-dobro Papir, >• Vo. toplo-Pa bo Drobni nasveti Rozine, ki so že dalj časa ležale v omari, bodo spet mehke in so-čnejše, če jih bomo pred uporabo nekaj časa namakali v limoninem soku. Lahko jih namočimo tudi v vinu ali rumu. x Če želimo ugotoviti, ali je pecivo res že pečeno, lahko to storimo s pletilko ali nožem. Če sta izvlečena pletilka ali nož čista, je pecivo pečeno. x Kadar pečemo narastek, ne odpirajmo pečice prezgodaj, sicer sladica upade, njenega grdega videza pa ne bomo mogli več popraviti. x Ste pozabili, kdaj ste kupili kvas? Njegovo svežino preskusimo tako, da košček kvasa vržemo v vrelo vodo. Če plava na vrhu, je še uporaben. x Ko testo valjamo, ga ne smemo preveč potresati z moko, saj lahko spremenimo razmerje med posameznimi sestavinami. Pošilja iz ulica štev pošta NAGRADNA KRIŽANKA objavljamo nagradno križanko, na katero pričakujemo vaše rešitve do 8. januarja 1992. Rešitve pošljite na naslov VESTNIK, Murska Sobota, Titova 29. Najboljšim reševalcem bomo podelili še tri knjižne nagrade. !?B|U1091 SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI Šifra: vodnar Mnoge značilnosti in posebnosti, ki jih je odkrila vaša dlan, še ne pomenijo, da ste že izoblikovana osebnost. Stari ste namreč komaj 15 let. Menim pa, da boste vedno bolj opažali svoje značajske poteze, ki so bile tu ugotovljene. Že zdaj vas vodi zdrava ambicija s primesjo ponosa, zadostna količina zdravega razuma in prirojen talent. Tekanje po stopnicah k najvišjim vrhovom je za vas samoumevna stvar. Želite vladati in biti na mnogih reprezentančnih predstavah in zabavah. Varčni ste in poslovno spretni. Ste dokaj zanesljivi in resni. Za vas bodo pravšnji vsi tisti poklici, ki zahtevajo sposobnost analiziranja in urejanja korespondence. O vas vedo ljudje zelo malo ali skoraj nič, vi pa dosti o drugih. Vendar tega ne pokažete. Vaše ambicije bi se lahko uresničile še v-umetnosti. Za probleme tujih ljudi nimate preveč posluha. Rekla bi, da ste glede tega kar precej ravnodušni in po svoje sebični. Nasvet: Človek mora odkriti svoje prave vrednosti. Šele te mu tudi določijo pravo mesto v družbi. Vsi, ki tega nikoli ne ugotovijo, ostanejo majhni v svojem razmišljanju, pogledih in početjih. Mreža za igračke Otroške igračke lahko odlagamo tudi v takšno mrežo. Ne zavzema veliko prostora, tla pa ostanejo prosta za igro. Za izdelavo mreže ni potrebno veliko časa, pa tudi prav posebna spretnost ne. Skrojimo mrežo v obliki trikotnika, po stranicah prišijemo trak, na sprednji strani pa okrasno pentljo. Na vogale prišijemo obročke, na stene pa pritrdimo kaveljčke in mreža je tu. V njej je lahko vse, kar je bilo do zdaj po kotih. Kača proti prepihu Iz ostankov blaga sešijemo kačo. Položimo jo med okno ali pred vrata, da se ubranimo prepiha. Krpe in krpice sestavimo in sešijemo dolgo cev. Napolnimo jo z vato, na eni strani ima cev obliko kačje glave. Dolžina kače je odvisna od okna ali vrat. Kvas lahko pripravimo tudi sami, tako da v pol litra vode zakuhamo 5 dag bele ■ Tako pripravljen kvas je I uporaben za pripravo kruha ■ | in peciva. moke, 15 dag sladkorja in a malo soli. Kuhamo eno uro, | nato pa pustimo stati 24 ur. ■ Telečja ledvična pečenka s cvetačo Teletina je manj redilna in laže prebavljiva kot govedina. Pri pripravi se močno skrči. Od tod tudi stari ljudski pregovor, daje teletina samo na pol meso. Zaradi svojih dobrih lastnosti je zelo cenjena pri slavnostnih obrokih in dietah. Za ledvično pečenko potrebujemo: 1,5 kg ledvične pečenke, 2 žlici olja, sol, 1/4 1 mesne juhe, 1/4 1 rdečega vina, 3 šalotke, 1/2 lovor-jevega lista, žličko sesekljanega peteršilja, ščep timijana, 2 kavni žlički jedilnega škroba, poper, limonin sok, začimbe, manjšo glavico cveta-če. Meso položimo v pekač in ga prelijemo z vročim oljem. Takoj ga prestavimo v vročo pečico, kjer ga občasno po potrebi zalivamo. Ko se rahlo zapeče, ga solimo in prilijemo mesno juho. Pri srednji vročini pečemo pečenko približno 1 uro in pol. Vmes jo še polivamo z omako v pekaču. Pečeno vzamemo iz pekača in postavimo’ na toplo. Osnovo razredčimo z vinom in jo prevremo. Dodamo ji narezane šalotke, lovorov list, sesekljan peteršilj, timijan. Še malo pokuhamo in pretlačimo. Medtem zmešamo v kavini skodelici vode jedilni škrob in s tem omako zgostimo. Začinimo jo s soljo, poprom in limoninim sokom. Kuhano cvetačo segrejemo v sopari, jo razdelimo na večje cvetove, zložimo ob lepo razvrščenih rezinah pečenke na servirni posodi, ki jo prej pogrejemo, in prelijemo z vročo omako. L nagrada 5000 tolarjev 2. nagrada 3000 tolarjev 3. nagrada 2000 tolarjev STARO- mufi NOVEC SPREMEMBA >rahu. PRELEST UKRAJIN- METAL na te NAJDALJ- MESNA IRSKI PLES ZAHOD MESTECE OPATIJI KIKINDA EVROPSKA DRŽAVA RIM. 205 JESIH TRNAT ITALIJAN- ŠIVANKA SAMARIJ NORVEŠKA '•hern RUDAR AMERICIJ IDREAS) Stran 13 GOROVJE V SLOVENIJI POJAV NA RAZBURKANI VODI AVTOMOBILSKA OZNAKA ANCONE SKLON ZVALNIK TAJSKA REKA VELIKA CELINA REKA NA SEVEROZAHODU PRITOK VOLGE MAJHNO STIKALO LETONSKO PRISTANI- MARIBORS NOGOMET) TURŠKI SULTAN V KOSOVSKI BITKI OKRASNI PREDMETI ZA NOŠENJE PO TELESU VELETOK V JUŽNI AMERIKI PRVOTNO MERILO ZA METER BENIGNA ALI MALIGNA NOVOTVORBA ROGATA KOZA AKADEMSKI KLUB DENARNA ENOTA IZRAELSKI POLITIK RIMSKI CESAR SPECIALITETA IZ IKER TONE PARTLJIČ SEBIČEN ČLOVEK AMERIŠKI OTOK V MARIANIH PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA SESTAVIL MARKO NAPAST ALERGIČEN ČLOVEK NORVEŠKI LINGVIST TIP SOVJETSKIH REAKTIVNIH LOVCEV POKONČNI DEL NOGOMETNIH VRAT OVČJI SAMEC LISTEK Z NAPISOM, NALEPKA JAPONSKO MESTO NA HONŠU PESNIK (MAKSIM) V GLASBI: PRIDRŽANO ZADRŽANO MLADA KOKOŠ OTOČJE V JUGOZAHODNEM DELU PACIFIKA STRAŠILO NA NJIVI SOVJETSKI LINGVIST (NIKOLAJ, 1865-1934) KRAJ NA GORIŠKEM DEPARTMA IN REKA V SEV. ZAH. FRANCIJI IZUMRLI SLOVAN IGRALKA ERŽIŠNIK NAJVECJA UJEDA, KI ŽIVI V ANDIH IDILIČNOST MAJHNA IGRAČA SLOVENSKI ARHITEKT IZBRANA DRUŽBA, IZBRANCI NAŠA DENARNA ENOTA ANTON INGOLIČ HOMERJEVA PESNITEV GLAVNI ŠTEVNIK ŠKOTSKI FILMSKI IGRALEC CONNERV ALFRED NOBEL FR. FILM. IGRALKA (MARIE -JOSE) GLASBENIK SOSS NAJVIŠJA GORA V TURČIJI TURŠKA POKRAJINA NENAGLA-ŠENOST BREZ-ZVOČJE MIHAEL ZAGAJŠEK OPERNA PEVKA onA-KLASINC NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK iNARAVNA SILA, i INSTINKT SREČNO NOVO LETO 1992! ŠPANSKI BAROČNI SLIKAR (JUSEPE DE) SAMEC DOMAČE PERJADI I OPERA RAHMANI- NOVA SLOVENSKI PESNIK (RADOSLAV) NIZKA TEMPERATURA SLOVENSKI IGRALEC NAPRAVA. KI ODKRIVA ZVOKE POD VODO ČLOVEK Z RAZVITIM ČUTOM ZA LEPOTO IZRAELSKA LUKA SODOBNI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (JOŽE) NORVEŠKI PISATELJ (PETER) IZVRŠNI SVET SOVJETSKI FOLKLORNI ANSAMBEL KUKEC TISOČI DEL ČESA, ODTISOČEK pisma, mnenja, stališča Med kriptokomunistom in kriptorhidom Zavedam se, da veliko večino bralstva Vestnika vsiljena raven pisanja gospoda Štefana Smeja, skupaj z mojimi odgovori spravlja v nejevoljo. Resnici na ljubo moram priznati, da mi je takšno dopisovanje skrajno zoprno in se ga ne bi lotil, če partijski lider zelenih v vlogi komentatorja, ne bi tako vztrajno uničeval takšnega ali drugačnega polja na katerem bi moralo zrasti še kaj drugega kot spori in sovraštva. Po drugi strani se z zadevo ne bi ukvarjal, če bi šlo zgolj za pojav, za nek dogodek, ki je pač del življenja. V primeru Vestnikove-ga komentatorja pa ne gre za pojav, gre za stanje v katerem se je zlo udomačilo do te mere, da je začelo vladati. V najbolj totalitarnih režimih (če je komu ljubo lahko mednje šteje tudi naše čase trdega komunizma), se ne zgodi, da bi partijski lider svobodno nastopal v vlogi komentatorja in s svojimi komentarji pokrival takore-koč vsa tista področja na katerih lahko do onemoglosti z namigovanji, s podtikanji ali s hujskaštvom obračunava z drugače mislečimi, da bi ob koncu v sebi lastni maniri pozval k linču. V tem primeru ne gre zgolj za stvar slabega okusa in nepoznavanja novinarske obrti ter etike ampak predvsem za zlorabo časopisa v cenene politikantske namene. Vse kar je bilo napisano v zvezi z zborom društva za varstvo okolja in pozneje o ekološkem forumu je lahko razumljeno edino in samo kot ceneno obračunavnaje z mano, spodaj podpisanim, posredno pa kot poiskus vnašanja zdrahe med ljudi s katerimi po svojih močeh, predvsem pa brez političnih ambicij, skušamo vplivati na okolje v katerem živimo. V primeru komentatorja — partijskega prvaka, teče vse po preiskušeni šabloni veščega intrigama v kateri se s podtikanjem kukavičjega jajca v tuja gnezda dosegajo politikantski cilji. Sicer prozorna igra v politično neizoblikovanem prostoru zmeraj znova vžge. Brez kakršnega koli slabega namena do političnih strank ali oseb, ki jih omenjam samo zato, da razjasnim stvari, bom navede! primer, ki je časovno zadosti blizu, hkrati pa mi je zaradi nestrankarske angažiranosti zadosti daleč, da stvari pokažem v tisti luči, ki soji stari latini rekli: o tebi zgodba govori! Strankarski prvaki SDP, SDSS in SSS so bili na obisku pri socialdemokratih v Nemčiji. Po vrnitvi, napravi politični komentator alias strankarski prvak s prvakom SDP intervju, v katerem podtakne kukavičje jajce. Počakati je treba izid nove številke Vestnika in že se pokažejo rezultati. Prej prikriti strankarski spor v SDSS ta-korekoč prek, noči preraste prvoten znotrajstrankarski okvir in dobi javno razsežnost, ki se pokaže v jeznem časopisnem strankarsko (SDSS)— medstrankarskem (SDSS—SDP) dopisovanju kdo je kaj rekel, česa kdo ni rekel etc. Ne rečem, da se bralci pri vsem tem ne bi privoščljivo muzali in zabavali, vendar za boga, volitev nismo opravili zato, da bi imeli voljene klovne! Kakor koli že, namen je dosežen. Povzročitelju intrige ni potrebno niti odgovarjati. V miru lahko pripravi novo intrigo. Stvari se ponavljajo, nehavajo biti zabavne, vendar nihče ne povzdigne glasu, kajti veliki mojster z reflektorsko natančnostjo išče novo žrtev s katero bo na tak ali drugačen način obračunal tako kot misli, tako kot zna. Konfuzen politični prostor postaja čedalje bolj prazen. Vse kar se zgodi je v bistvu utrudljivo in brezplodno medsebojno obračunavanje posameznikov. V danem kontekstu se spori, ta neizbežni del naše folklore, neprestano generirajo. Do dogovarjanja, kaj šele do konsenza, nikakor ne more priti. Vsak izid nove številke Vestnika prinese nov prispevek k lokalni politični blaznosti, ki ustavi še tako pošteno misel, jo obrne in popolnoma iznakaženo zaluča nazaj med ljudi. In ti se znova sprejo ... in vse se ponavlja čedalje bolj ovito v lepljivo mrtvo svetlobo mrtvega dne. Da sem jasen. Kot državljan in kot bralec Vestnika se ne strinjam, da bi katerikoli strankarski prvak nastopal v vlogi političnega komentatorja. Ne strinjam se, da bi katerikoli strankarski prvak svobodno, zaradi svoje ali strankine afirmacije, zabijal žebljico na glavico, pa čeravno bi njegovo pisanje slonelo na argumentih ne pa nad podtikanju ali namigovanju. Mimogrede naj strankarskega prvaka spomnim, da so časi enostrankarskega sistema mimo, zato imam kot državljan Slovenije zajamčeno pravico biti član katerekoli stranke. To pomeni, da čeravno bi bil komunist, pa nisem, ne bi bilo potrebno biti kriptokomunist. Na koncu koncev bi od strankarskega prvaka zelenih že zaradi njegove formalne humanistične izobrazbe pričakoval drugačno razumevanje demokracije. Glede foruma pa samo to. Eno je gledališka predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi, drugo je forum. V prvem primeru imamo oder z igralci in publiko, v drugem smo igralci vsi. Namen foruma ni, da bi organizatorji, komu s pomočjo gostov v učiteljski maniri solili pamet. Ker se to ni zgodilo in se to ne bo zgodilo, potem infantilni duh v forumu ne vidi nobenega smisla. Povsem razumljivo! Nesporno si lahko o forumi Vestnikov komentator misli kar hoče, vendar predno se je spravil k pisanju, naj ne bi pozabil, da je bil na forumu, na mestu kjer mu ni nihče kratil pravice povedati kar je pozneje zapisa! v časopisu. Da bi to napravi! gotovo ni nujnost, nedvomno pa spada vsaj-v pozo provincialnega intelektualca. Gost zadnjega foruma Duško Vukovič nam je priznal, da od Sobote ni pričakoval dogodka v katerem bi toliko ljudi sodelovalo na intelektualnem večeru. Kaj hočemo, v Ljubljani velja o nas prepričanje, da smo zakotna provinca brez intelektualcev. Naj si gospod komentator misli kar koli, nesporno je res, da so gostje na forum radi prihajali, ne da bi kdor koli od njih, razen povračila potnih stroškov, zahteval honorar. Veliko gostov je bilo v Soboti prvič, vsi pa so odnesli iz foruma prijeten vtis. Kaj bo imel od tega strankarski prvak, če k nam ne bomo vabili intelektualcev, med drugim tudi preko foruma, to ve samo bog, kajti tu se pamet neha! Navada železna srajca. Očitno se gospod Smej pri svojem komentatorstvu nikakor ne more znebiti učiteljskih štosov. Da bi bralstvu pojasnil besedo KRIPTO, si je pomagal s tem, da me je imenoval z izmišljeno skovanko kriptokomunist. Meni si besed ni potrebno izmišljati, zato bi rad tujo besedo kripto pojasnil s primerom iz narave, ki je zadosti blizu vsakemu kmetu. In če že večina bralstva Vestnika ni pravi kmet potem izvira iz kmetije, zato bo bralstvu razlaga besede KRIPTO s primerom KRITPORH1D dosti bolj razumljiva kot, če bi kot primer uporabil kripton = plin brez barve, vonja in okusa. Zatorej KRIPTOHRID. Moški potomci sesalcev se rodijo s testisi (modi ali po domače jajci) v trebušni votlini. Po rojstvu se začnejo testisi (moda, jajca) spuščati iz trebušne votline skozi tako imenovani ingvinalni kanal v mošnjo (scrotum), ki jo moški del Sesalske vrste z večjim ali manjšim ponosom prenaša vse življenje med nogami. Procesu spuščanja se reče descensus. Ta se konča odvisno od sesalske vrste zelo različno, vendar gotovo do spolne zrelosti. Vsi moški potomci nimajo te sreče, da bi se jim testisi (moda, jajca) spustili v mošnjo, kar pa seveda ne pomeni, da nimajo testisov, ampak pomeni, da so testisi SKRITI v trebušni votlini. Takemu nesrečnežu pravimo KRIPTORHID. V primeru, če se nesrečnežu spustijo v mošnjo namesto testisov (mod, iajc) čreva, govorimo o herniji, kilavosti, kilaših ... Zdaj moramo razložiti še to zakaj so testisi (moda, jajca) shranjeni v mošnji izven trebušne votline. Vzrok je v semenu. Moško semenčece rabi za svoj razvoj nekoliko nižjo temperaturo kot je telesna. Povedali smo že, da kriptorhidi imajo moda (testise, jajca), zato je pri njih razvit spolni nagon, vendar zaradi nesrečnega položaja testisov (mod, jajc) nimajo za oploditev primernega semena. Pa še kot zanimivost iz veterinarske prakse. Krip-torhidni žrebci in kriptorhidni mački so zlobne in hudobne živali. P. S. V upanju, da so si profesor prebrali priporočeno! literaturo, mu zdaj priporočam, da odpre divkovičev Latinsko-hrvatski rječnik, kjer mu bo na strani 429 natančno pojasnjena beseda forum. Glede prostozidarstva pa tole. Vsako prekopavanje soboških ulic ne pomeni, da poteka v Soboti izgradnja podzemne železnice. Največkrat gre za kanalizacijo. O sancta simplicitas! S. ŠVENDA Pripis urednika ali konec tehtanja jajc Z gospodom Švendo ne bom polemiziral na njegovi ravni. V pismu sicer sam pravi, da tokrat z novinarjem Smejem polemizira zadnjič. K temu naj dodam, da tudi sam tega več ne bom dovolil, kajti v prvi vrsti zaupam v strokovnost novinarja Š. Smeja in me njegova politična pripadnost v primeru njegovega novinarskega dela ne zanima. Zato končujem s tovrstnimi blodnjami na račun njegove profesionalnosti. Sicer pa se bo novinar Smej branil sam. Kar se jajc tiče, nam zaenkrat ni potrebna antropološka razlaga njihovega razvoja. No, če smo že na tej ravni, je pa dejstvo, daje bil zadnji ekološki forum dejansko brez jajc, ne glede na to, kaj je o tem povedal g. Vukovič. Preprosteje povedano, če je cilj teh forumov »ča-ga«, kot je slišati izza kulis, je to neodgovorno do publike, ki seje zbrala na forumu in navsezadnje do soorganizatorjev foruma. Morda imata ob vsem tem organizator in vsebinski snovalec in kreator,tako velika jajca, da take forume potrebujeta, da si spraznita jajca. Odg. urednik J. Votek Protestno pismo učiteljice Razne pripombe na delo učiteljev po časopisih, pred nekaj dnevi tudi zadnje besede delegatke iz neke skupščine, ki sem jih ujela po radiu, »mi kar dvigajo pritisk«, da bi takim ljudem kaj povedala tudi sama, ki sem že 29. leto učiteljica. Ne pomnim, da bi bilo delo učiteljev kdaj tako izničeno in učitelji tako malo cenjeni. V mojih časih so sprejemali na učiteljišče le odlične in prav dobre učence, pa nam očitajo, da smo »falirani študentje.« Ker ni bilo denarja za nadaljnji študij, sem študirala ob delu, prav tako z nadpovprečnim uspehom. Tako tudi mnogi drugi. Očitajo nam, da se »menimo v zbornicah samo o plačah«. Tisti, ki mislijo tako, naj pridejo v naše zbornice, naj pridejo v razrede, da spoznajo in, da jim razložimo naše delo, ki ga ne poznajo. Delamo ravno tako 42 ur kot ostali delavci, večkrat pa še več. Za vsako uro mora imeti učitelj napisano pripravo, napisano vsebino snovi in metodični postopek. Tega prav sigurno ne delamo in ne moremo delati med poukom. Kje je popravljanje izdelkov učencev, pripravljanje učnih pripomočkov, konference, govorilne ure ...? Ogorčena sem bila nad polemiko neke dijakinje, ki kritizira učiteljice, da se lepo in vsak dan drugače oblačijo, ki hodijo v krznenih plaščih, pa štrajkajo, ker »premalo zaslužijo«. Pri svojih letih službe še nimam nobenega krznenega oblačila, vsak dan pa oblečen kakšen kos druge garderobe, čeprav stare že več let, saj moramo biti za učence urejeni in ne zanemarjeni. Kdaj se bo uresničilo načelo, da bomo vsi učitelji po Sloveniji dobili za enako delo enako plačilo in, kje je tisto, da bomo v plačevanju izenačeni z ostalimi, zaposlenimi v družbenih službah,- saj moramo imeti vsi učitelji višjo ali pa visoko izobrazbo. Sprijazniti se s stanjem, kakršno je, pomeni stagnirati. Zato je prav, da se kot drugi, tudi učitelji »zbudimo« in ne delamo samo zaradi idealizma. V majhnem mestu, kjer živim, lahko naštejem več kot 10 učiteljev, ki so se zaposlili drugje — v družbenih službah. Zakaj se nobeden ne vrne v šolo? Vrne se le kdo, na mesto ravnatelja, kjer mu položajni dodatek nadomesti višji osebni dohodek, ki gaje bil vajen več let. Zakaj se tisti, ki se jim zdi učiteljski poklic zavidanja vreden, niso zaposlili v naših vrstah? Lahko bi uveljavili vse Svoje ideje, ki bi jim po njihovem mnenju moral slediti učitelj, lahko bi delali,.za po njihovem mnenju, »zadovoljivo plačo«. Ker pa tega niso storili, naj upoštevajo Prešernov verz: »Le čevlje sodi naj kopitar«! — in naj »pometajo pred svojim pragom!« “• 1991 Lepo pozdravljeni! Oti lija Zahtevek za spremembo zakona o državljanstvu Republike Slovenije Predsedniki strank: DS, KDS, SDSS in NDS-SDZ občine Murska Sobota smo 28. 11. 1991 zaradi spremenjenih razmer obravnavali Zakon o državljanstvu Republike Slovenije in sprejeli stališče, da se spremeni 40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, kar. utemeljujemo s podano obrazložitvijo. Na ozemlju nekdanje SFRJ so potekali in še potekajo procesi, ki utemeljujejo spremembo Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (vojna v Sloveniji, agresija JA, Srbije in Črne gore na Hrvaško, ki poteka predvsem z ozemlja BiH, represija, na Kosovu, grožnje Makedoniji ...). Nikakor pa ne moremo zanemariti tudi dejstva, da je vojna v Sloveniji razmere bistveno spremenila. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je bil po našem mnenju sprejet brez temeljite preučitve razmer in posledic, ki bodo nastale po sprejemu zakona. Prevla dalo je namreč mnenje, da se upošteva že s strani opozicije izsiljen del izjave o dobrih namerah, s katero je bila državljanom drugih republik obljubljena pridobitev državljanstva Republike Slovenije po ugodnih pogojih, torej celo brez ugotavljanja kakršne koli primernosti in lojalnosti do Slovenije. Svojo nelojalnost so mnogi državljani drugih republik že dokazali ob poizkusu rušenja slovenske oblasti decembra 1989, ko so v Ljubljani želeli organizirati miting resnice in pričakati brate Srbe in Črnogorce. Navidezna lojalnost le teh do takratne porajajoče se slovenske države ni postala vprašljiva slovenski oblasti in poslancem niti takrat, ko so ti »lojali-sti« med vojno sodelovali z okupatorjem, pozneje pa se potuhnili. Presenetljivo je, da tudi to ni odprlo oči našim poslancem. Mnogi od teh prosilcev državljanstva stojijo pred občinskimi okenci, zavedajoč se, da s tem spodkopavajo mirno sožitje narodov v Sloveniji. Tako bodo tudi lojalni državljani drugih republik, ki so zaprosili za slovensko državljanstvo, nosili skupno s Slovenci posledice zablod slovenske oblasti. Mi pa, kakor da tega spet nočemo verjeti, ali pa nas morda spremlja tradicija — narod zaslepljencev in hlapcev. Zavedati se moramo, da stopamo na pot neodvisnosti, kjer si bomo sami krojili usodo. V naši državi dajmo prostor tudi tujcem, vendar določeno mesto v tem prostoru, ki pa nikakor ne more biti izenačeno z mestom državljanov Slovenije. Tudi na tem področju se moramo zgledovati po Evropi. Prav bi bilo, da bi nekateri končno spoznali, da si je državljanstvo potrebno najprej pošteno zaslužiti. Na žalost ga pri nas lahko dobi - kupi kdorkoli kot ne pomembno blago na tržnici za nekaj sto tolarjev, pri čemer mora izpolnjevati le dva pogoja — stalno bivališče v Sloveniji na dan 23. 12. 1990 — bivanje v Sloveniji po tem datumu. Skrajni čas je, da si slovensko predsedstvo, vlada, poslanci in posamezni strankarski veljaki po licitiranju z dostojanstvom slovenskega naroda temeljito izprašajo vest. In končno: z Zakonom o državljanstvu so tisti, ki žive na območju Republike Slovenije ob napačni politični odločitvi slovenske oblasti, postavljeni v milost in nemilost na ozemlju podivjane Jugoslavije. Zaradi vojnih razmer, represije, gospodarskega zloma, brezvladja in strahu pred nasiljem v svojih republikah, morajo številni izbirati med dvema najslabšima opcijama: — ostati v državi, v kateri niso in nikoli ne bodo mogli biti po svojem prepričanju in kateri niso in nikoli ne bodo mogli pripadati, — oditi v svojo domovino, kjer trenutno preti represija, vendar samo tej domovini pripadajo in samo njo sprejemajo za svojo. S tem nelojalnim priseljencem dejansko vsiljujemo slovensko državljanstvo. Bomo Slovenci te ljudi lahko kdajkoli sprejeli za svoje? To ni demokracija in spoštovanje človekovih pravic, temveč tiranstvo. Navsezadnje pa v Republiki Sloveniji v letu 1992 pričakujemo, da bo ostalo brez dela okrog 80.000 Slovencev ob 75.000 zaposlenih delavcev iz drugih republik, ki bodo dobili slovensko državljanstvo in od teh približno 25.000 do 30.000 nezaposlenih. Morda bo slovenska oblast skušala prepričati delavce Slovenije, da so slabši, manj delovni in nestrokovni. Morda bo skušala najti tudi utemeljitev za skoraj podvojeno število novih državljanov od planiranega. Ni pametno, da se razmere do skrajnosti zaostrijo tam, kjer bi se temu s premišljenimi potezami lahko izognili. Nismo prepričani, da bodo tisti, ki so s svojim večletnim ddlom dejansko prispevali svoj delež h graditvi slovenske države, mirno prenašali zablode in pokorno prispevali za socialno podporo tistim, ki jim je državljanstvo danes podarjeno (ne glede na to kako dolgo živijo v Sloveniji in kaj jih je privedlo k nam). Sprašujemo se tudi, ali bosta Liberalno-demokratska stranka (kot najglasnejša in nepopustljiva) in Stranka demokratične prenove, ki sta vsilili svojo opcijo, pripravljeni nositi posledice, ki izhajajo iz tega zakona? Te bodo verjetno grozljive. Na podlagi obrazložitve zahtevamo takojšnjo revizijo Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. PREDSEDNIKI STRANK: Kavaš Jože Čep Mario za Turner Štefan Kozic Karel Obnovitev gradu Članek v Večeru 26. novembra z naslovom Ohranitev gradu v Beltincih me je kot prekmurskega rojaka zelo razveselil. Če vemo, koliko gradov na Slovenskem je že doživelo žalostno usodo, smo lahko še bolj veseli obnovitve tega gradu. Tu gre pohvala vsem pobudnikom za ohranitev kulturnega spomenika. Dela bodo obsežna in draga, zato je prav, da se odločijo domačini o njegovi namembnosti. Zal zaradi finančnega stanja propada zelo pomembna kulturna in naravna dediščina pred očmi javnosti. Kako zelo je potrebna večja dvorana v Beltincih, nam kažejo številne kulturne prireditve v tem kraju, ki se sedaj odvijajo na prostem in ki jih večkrat prepreči slabo vreme. Upam, da se bo zbralo dovolj finančnih sredstev in se bo zares uresničila dolgoletna želja krajanov. Vedno, kadar hodim tod mimo, se oziram na to razvalino in mi je sedaj, ko sem prebral to vest, veliko lažje. Ta obnovitev gradu bo v ponos vsem, ne samo domačinom. Želim, da bi se obnovitvena dela začela čim prej in da bomo v doglednem času doživeli otvoritev tega pomembnega kulturnega objekta. Radi bomo prišli pozdravil vse, ki bodo karkoli prispevali za to, da bo velika pridobitev uspela. Kako žalosten je pogled na ekran, kjer lahko vidimo uničevanje vsega, kar je kulturnega, četudi gre za spomenike, ki so pod zaščito mednarodne organizacije. Zato dokažimo, da smo kulturen narod, ki nam ni vseeno, kako je z našo kulturo, ki smo jo Slovenci vedno znali ceniti in ohranjati, koliko je bilo v naši moči. Tudi s takšnimi dejanji si krajšamo pot v Evropo in tudi čim-prej priznanje mlade, suverene in neodvisne republike — države Slovenije. Alojz Gomboši, Maribor Odgovor: v skrbi za otroka Tako odprto, kot zaprto pismo, ki je pred objavo v Vestniku prispelo na moj naslov v Izvršnem svetu skupščine občine Murska Sobota, sem pazljivo prebrala — in ukrepala. Med drugim s takojšnjim odgovorom podpisani s polnim imenom in priimkom, kajti na mnenjski strani so le inicialke in še to (razumljivo, da zaradi občutljive zadeve) ne prave. Prav zato tudi ne bom odgovarjala v odprtem pismu. Opozorila pa to in druge matere ter roditelje, da naj otrok ob razvezi ne obremenjujejo dodatno, ker so že tako prizadeti, in ne vpletajo v spor med zakoncema. Že tako so največkrat žrtve nesporazuma med staršema, ki pa morata oče in mati ostati tudi po razvezi, četudi se razideta in otrok ostaja le pri enem — največkrat materi. Bolj od materialnega zadoščenja zapuščenemu zakoncu in vseh zakonov ter določil na papirju je bistvena skrb in to ne le ustreznih služb, ampak predvsem roditeljev za otroka. Brigita Bavčar NOVOLETNI POPUST V MIZARSTVU LJUTOMER, Rada Pušenjaka I, telefon: 069/81-916 ali telefaks: 069/81-157 • Pohištvo prodajamo vsak dan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure. Med prazniki bo salon odprt 27., 28., 30. in 31. decembra od 8. do 13. ure PRODAJAMO Z NASLEDNJIMI POGOJI: • Za gotovinsko plačilo 25 % popusta in 5 % dodatnega novoletnega popusta. • Prodaja na posojilo s 40% pologom, 35% obrestno mero in na štiri obroke. • Za nakupe v vrednosti nad 10.000 SLT pripeljemo blago brezplačno do 50 km. Vabimo vas v tovarniško prodajalno, kjer si lahko ogledate in kupite: otroške sobe, spalnice, sestavljivi program MOBY, omarice UI-FI, nadstropne postelje in predsobe. Priporočamo se in vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1992! Tovarna pohištva MIZARSTVO p.o. 69240 Ljutomer, Ul. Rade Pušenjaka 1 Ne morem verjeti sodelovala sem pri organizaciji prevoza blaga od Rdečega križa Murska Sobota, ki je od SLOVENSKE KRISTJANSKE ZVEZE v Švici dobil 12 ton rabljenih oblačil, rabljenega perila in pokrival ter nekaj škatel gaze kot humanitarno pomoč Rdečemu križu Hrvaške. 18. novembra 1991, ko je ta kamion-šleper prispel v Mursko Soboto, me je poklical dr. Brozovič in me zaprosil, če lahko organiziram hrvaške avtoprevoznike za prevoz blaga v Zagreb. Kljub prizadevanju istega dne nisem uspela organizirati prevoza, pač pa za naslednji dan. Ker dr. Brozovič in njegovi prijatelji poznajo velikost pomožnih prostorov pri moji hiši, so skupaj s šle-perjem iz Švice prišli k meni v Trimline in me zaprosili, da blago razložijo v moje garaže — do naslednjega dne. Jaz sem sicer šoferja tovornjaka zaprosila, naj sam od-ipelje v Zagreb, pa je odgovoril, da ne more, ker ima od jsvojega šefa v Švici dovoljenje le za prevoz do Hrvaške. iDovolila sem razložiti blago v globokem prepričanju, ida se tako tudi sama vključujem v to humanitarno akcijo- . Da naslednji dan ne bi bilo morebitnih problemov pri prehodu čez našo mejo, sem poklicala carino v Peti-!šovce, češ naj pridejo pogledat blago, preden se naslednji dan naložijo na hrvaške kamione. Carinik je res prišel in me najprej vprašal za dokumente. Jaz jih seveda nisem imela, saj mi je šofer iz Švice povedal, da je brez problemo vprevozil vse državne meje, samo plakat POMOZITE HRVATSKOJ je imel in pri prehodu avstrijsko-slovenske meje so naši pregledali nekaj škatel. Carinik mi je rekel, da bom kaznovana, ker sem sprejela blago iz tujine in da ne bo dovolil prevoza čez slovensko mejo, če blago ne bo prešteto in stehtano. Bila sem obupana in ogorčena. S pomočjo osebja iz zdravstvenega doma in posebej dijakov iz Srednje tehnične šole v Lendavi je bilo blago prešteto in stehtano. Bilo je preštetih 293 polnih vreč in 804 škatel blaga ali skupaj 12.453 kg in kamiona iz Zagreba od Hrvatskega obiteljskega preporoda sta 19. 11. 1991 odpeljala blago, upam v prave roke. Vsi, ki so sodelovali pri razlaganjd, štetju, tehtanju in ponovnem nalaganju so delali brezplačno. Naslednji dan so me poklicali iz carine, naj pridem na zaslišanje; povedala sem, da pridem le na pisni poziv. In res sem bila 28. 11. 1991 zaslišana, narejen je tudi zapisnik. Ne morem verjeti, da bi lahko nosila kakršnekoli posledice kazni, saj ne le, da sem sama žrtvovala svoj delovni čas dala sem na razpolago prostor in ne bom zahtevala nadomestilo. Kaj res ni razumevanja pri vladavini za tiste ljudi, ki trpijo, ki so jim porušeni domovi, ki so ostali brez vsega? Prepričana sem, da sem pomagala in bom še, če bo potrebno. Ne morem verjeti, da sem lahko za to kaznovana. Anica Doma Ko je Bog uzrl plače tukaj zaposlenih, se je obrnil vstran in bridko zajokal. Mojzes, Knjiga V., pogl. 3 Ne ugibajmo, če je to Mojzes zapisal ali ne, čeprav je bil prerok. Plakat, napisan z debelimi črnimi črkami je pred dnevi visel — morda še visi — na vratih druge etaže kirurgije v Rakičanu. To je na oddelku, na katerem ležijo bolniki po težkih operacijah. Med njimi ni malo takih, ki so po več ur ležali na operacijskih mizah, ob katerih so se zdravstvene ekipe trudile, da jim olajšajo trpljenje, rešijo življenja, mnoge pa usposobijo, da bodo nadaljevali svoje delo. Ni mi znano, kakšne plače imajo ti ljudje. Prepričan pa sem, da daleč izpbd 105.000, da ne govorim o 200.000 in celo 300.000, ki jih imajo nekateri direktorji, menežerji, menežmenti dosedaj še vedno družbenih podjetij. Takšne plače imajo posamezniki tudi v podjetjih, katerih zmogljivosti so le delno izkoriščene, delavci pa dobivajo napram njim zgolj miloščino in obupani čakajo, kdaj bodo odpuščeni. Plačam primerna bo tudi pokojnina. To pa mnogim omogoča, da po upokojitvi odpirajo razna donosna podjetja, celo banke. K vsemu temu pa je prispevalo delavstvo z ustvarjanjem materialnih dobrin, na katere se je dalo in se še da prilepiti vse prispevke. Osnovo za to pa so dali prejšnji oblastniki ob podpori tega svobodnega sindikata, ki vabi delavce (tudi zdravstvene) na ulice. Istočasno pa dovoljuje že opisane ekscese, dovoljuje razvrednotenje družbene imovine, dovoljuje kraje in odtujevanje na različne načine. Ker pa je in bo vse tako naravnano, da bodo kupci tako razvrednotenih podjetih menežerji in menežmenti, se na vse načine zavlačuje s sprejetjem zakona o lastninjenju, po katerem bi vsa družbena last dobila lastnika. Slovenija se je znašla v ne zavidljivih gospodarskih težavah. Namesto sporazumne razdružitve od ostalega dela Jugoslavije, je prišlo do vojne. Namesto dogovorov, do blokade. Vse to pa ima negativne posledice. Večkrat sem v parlamentu povedal: Bremena si porazdelimo kolikor toliko enako. Ne nalagajmo vsega na ramena enih in istih. Kdor več dobi, naj sorazmerno več prispeva. In za konec naj nekoliko popravim omenjeni plakat: Ko je Bog uzrl, kaj se pri nas dogaja, se je obrnil vstran in se nad tem zamislil. Karel Franko, Puconci V prejšnji številki Vestnika smo na tem prostoru pomotoma objavili fotografijo iz proizvodnega programa podjetja Murales iz Ljutomera. Za neljubo pomoto se opravičujemo. EP Vestnik Stran 14 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 kronika Trgovina na debelo in drobno BOMBASKI PROCES V MURSKI SOBOTI Osumljena spoznana za kriva Puconci, d.o.o. Puconci 22 a, 69201 Puconci prodajalna v OBRTNI CONI v MURSKI SOBOTI telefon: (069) 32-636 Jože Fartek Na enoti temeljnega sodišča v Murski Soboti so izrekli dve sodbi: Slavku zveru iz Beltinec so prisodili 2 leti in 6 mesecev zapora, Dragu Kolmanu iz Globoke pa 1 leto zapora. Kot smo že poročali, sta bila obdolžena velike tatvine, Zver pa še storitve kaznivega dejanja zoper splošno varnost. V Fokovcih sta iz počitniške hišice sunila 3 bombe, avtomatsko puško in vojaške telefone. Eno bombo je obdržal Kolman, dve pa je odnesel Zver. Preiskovalci so našli dve bombi (pri vsakem po eno), nikjer pa ni najti tretje bombe. Zver je sicer trdil, da jo je odložil na vaškem pokopališču, vendar je tam niso našli. Sodišče je po vsem tem prišlo do sklepa, daje bila »manjkajoča« bomba odvržena v stanovanje Erjavčevih v Beltincih, kjer je povzročila pravo razdejanje, k sreči pa telesnih poškodb ni bilo. Sodnikov niso prepričale izpovedi prič, denimo obtoženčeva starša, ki sta trdila, daje bil.sin do- ma, ko je odjeknila eksplozija. Tudi sam je ves čas zagotavljal, da je sicer v sostorilstvu vlomil v počitniško hišico in si prisvojil bombi, da pa bombe ni odvrgel, češ da za to ni imel vzroka. Bombo je imel le zato, da bi jo vrgel pod gosenice tanka okupatorske vojske. Sodišče pa je ugotovilo množico znamenj, okoliščin, ki Zvera obremenjujejo (ostanke ene manjkajoče bombe so našli na mestu eksplozije), zato taka odločitev. Milejše sodbe (ali celo oprostilne pa sodišče ni izreklo tudi zato ne, ker strokovni izvedenec ni ugotovil, da bi bil Zver motena osebnost. Zveru je sodišče odredilo še plačilo 7250 tolarjev stroškov sodnega postopka, 2000 tolarjev tako imenovane povprečnine in 23400 tolarjev za zagovornika. Kolmanu, ki nima premoženja, pa ne bo treba plačati nič. Sodbi še nista pravnomočni, obsojenca pa se lahko pritožita na višje so-dišče. §s Uvoz vozil s Hrvaškega Ministrstvo za finance Republike Slovenije je opredelilo postopek v zvezi z uvozom motornih vozil s Hrvaškega in drugih jugoslovanskih republik. Brez plačila carine in drugih uvoznih dajatev lahko državljani Republike Slovenije uvozijo v tehle primerih: a) osebni avtomobil lahko uvozijo dražavljani Republike Slovenije, ki so bili pred 8. 10. 1991 lastniki tega avtomobila in so po takratni veljavni zakonodaji plačali vse uvozne in druge dajatve. Pristojni carinarnici morajo predložiti dokazilo o lastništvu; b) zasebniki, državljani Republike Slovenije, ki so pred 8. 10. 1991 imeli sedež svoje dejavnosti na ozemlju Republike Hrvaške ali katere druge jugoslovanske republike, po 8. 10. 1991 pa so preselili sedež svoje dejavnosti v Republiko Slovenijo, lahko uvozijo avtomobil, ki predstavlja njihovo osnovno sredstvo, pod pogojem, da so bili lastniki tega vozila pred 8. 10. 1991 in da so ob uvozu oziroma nakupu vozila plačali vse predpisane dajatve. Pristojni carinarnici morajo predložiti naslednja dokazila: — dokazilo o sedežu dejavnosti pred 8. 10. 1991 in o preselitvi dejavnosti; — dokazilo o lastništvu vozila pred 8. 10c 1991. V vseh drugih primerih, ko so bili državljani Republike lastniki oziroma uporabniki vozil, registriranih na ozemlju Republike Hrvaške pred 8. 10. 1991, je treba plačati polno carino in prometni davek. Ugodnosti lahko upravičenci uveljavijo do 31. 12. 1991. Za uvoz vozil v teh primerih (iz ju- goslovanskih republik) se ne uporabljajo določila zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, po katerih ni mogoč uvoz rabljenih vozil. ŠE ENKRAT Franc Tarča je spregovoril š. s. Poroke MATIČNI URAD SO GORNJA RADGONA - Danilo Matjašec, referent investicij iz Gornje Radgone, in Lidija Stefanec, tekstilna konfekcionarka s Ptujske ceste; Drago Kolarič, elektrotehnik iz Gornje Radgone, in Nevenka Ta-pajner, knjigovodkinja iz Gornje Radgone; Bogdan Tmjek, monter iz Gornje Radgone, in Nada Zemljič, tajnica iz Polic. MATIČNI URAD LENART — Vinko Ribič, voznik, m Branka Vogrin, ekonomska tehnica iz Zgornje Voličine; Branko Horvat, miličnik, in Marija Kolarič, strugarka iz Močne; Sandi Zemljič, študent, in Sabina Lešnik, študentka iz Gradišča; Drago Kačič, delavec, in Danica Horvat, delavka iz Ihovej Janez Makenauer, strojni tehnik, in Helena Križan, kmetovalka iz Žitenc; Jože Kranjec, skladiščnik, in Marjana Smej, tekstilna tehnica iz Čagone. MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Geza Malačič, prodajalec iz Prosenjakovce, in Danica Domiter, prodajalka iz Krašč; Evgen Horvat, dela-vec v gradbeništvu iz Krašč, in Biljana Šarkezi, gospodinja iz Krašč, Milan Donša, vodovodni inštalater iz Kroga, in Renata Torok, modelarka iz Filovec, Matija Mlinarič, monter centralne kurjave iz Lipovec, in Mojca Kouter, gospo- dinja iz Ižakovec. 1 ČESTITAMO’ • NAJLEPŠE DARILO JE DARILO ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Brezplačno v Krkina zdravilišča Posebno darilo za prihajajoče praznike so za kmete in tudi vse druge goste iz Murske Sobote in širše okolice pripravili pri Zadružni turistični agenciji Vas iz Ljubljane. , . , , j, xr V sredo, 8. januarja, bodo vse, ki se bodo odloči i za desetdnevno bivanje ali zdravljenje v Dolenjskih ah Šmarjerških toplicah ali Strunjanu prišli iskat na dom in jih brezplačno prepeljali v zdravilišča in। cez deset dni, v soboto, 18. januarja, ponovo pripeljali pred domača vrata. , ' , , Bivanje v toplicah pa seveda ne more biti brezplačno, vendar bodo tudi te cene zelo ugodne in privlačne. Tako stane na primer 10-dnevni paket v Dolenjskih toplicah, ki vključuje polne penzione, kopanje po ze ji, dva brezplačna zdravniška pregleda po lastni izbiri (splošnega in pri specialistu) ter izlet po romarskih poteh Dolenjske 7.300 tolarjev, 10-dnevno zdravljenje pa 10.800 tolarjev, podobne pa so tudi cene v Smarjesih toplicah in Strunjanu. . .. . , , Vse informacije in tudi rezervacije lahko uredite kar po telefonu Zadružne turistične agencije Vas v Ljubljani: (061) 219-447 ali 153-211 (delovnii čas^med prazniki je od 9. do 12., sicer pa od 9. do 17. ure> Pr j sprejemajo tudi Kmetijska zadruga Panon , Murski ska 3, tel : (069) 21-770, in turistične agencije Mu . S°b Obdari« starše, »rednike prijatelja! Podari« jim oddih ali zdravljenje v Krkinih zdrav Vas je pripravila tudi darilne bone za vs do odločili za tako lepo in bogato darilo. V predzadnji številki smo objavili članek z zgornjim naslovom. Sogovornik Franc Tarča pa nam je zdaj poslal pismo, v katerem popravlja navedbe avtorja: delal je na žagi pri Ivanu Ribiču v Ce-zanjevcih, in sicer do 24. 8. 1940, nato pa do konca avgusta 1943 na žagi pri Stanku Cvetku v Korači-cah. Nam se je zapisalo, da je delal pri Cvetku v Cezanjevcih. Poslal nam je tudi fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja, da je bil, potem ko so ga ujeli Nemci na Pohorju, 5. 11. 1943 predan vojaškemu sodišču v Gradec, 23. 12. 1943 pa prisilno predan v nemško vojsko, vendar se je iz nje rešil 22. 2. 1944, kar pomeni, da je bil v njej le 59 dni. To pa je veliko manj, kot mu skušajo naprtiti povojni sovražniki. Trditev je podkrepil z ustreznimi dokumenti. Franc Tarča v svojem pismu še obtožuje nekatere partizane, katerih imena smo na tem mestu že nekajkrat zapisali, zato jih ne bomo več navajali. Morda tedaj, ko se bo sojenje končalo. Š. S. V sredo, 18. decembra, ob 7. uri se je v tkalnici Mariborske tekstilne tovarne, enota Ljutomer, zgodila huda delovna nesreča. Delovni stroj je namreč zagrabil bluzo delavke Milice Magdič s Spodnjega Kamenš-čaka. Kljub temu, da si je uspela strgati obleko s sebe in je ustavila stroj, se je vseeno hudo poškodovala in so jo prepeljali v bolnico. Drago Gašper iz Čepinec se je 15. decembra vrnil z avtom domov in ga pustil zunaj na običajnem mestu ter legel k počitku. Kmalu po polnoči pa je njegova mati opazila, da avto gori. Pogasila sta, kar se je pogasiti dalo, vendar je škode kljub temu kar za 200 000 tolarjev. V Kunovi se je 19. decembra ob 21.35 uri zgodila huda prometna nesreča. Aleksander Kurbus iz Okoslavec se je peljal s traktorjem z Negove proti Spodnjim Ivanjcem. Na ročici hidravlike traktorja je stal sopotnik Milan Zupan, rojen 1973. leta, z Očeslavske-ga Vrha, in se z rokami držal za kabino. Ko je voznik traktorja zavijal v desno, je sopotnik omahnil na zadnje kolo, ki ga je zrinilo medenj in blatnik, naposled pa je padel pod kolo in na kraju samem umrl. ; V četrtek, 19. decembra, ob 20.15 uri je umrl Ivan Kar-lovčec, ki se je ponesrečil hudo v prometni nesreči 3. decembra v Stročji vasi. Skozi Martjance se je 20. decembra peljala z osebnim avtom Jožica Gomboc iz Iva-nec. Pri domačiji številka 19 ji je z desne strani pritekel pred avto 12-letni otrok B. T. iz Martjanec. V trčenju se je hudo poškodoval in se zdravi v soboški bolnišnici. Milan Šlithuber iz Sebebo-rec se je 21. decembra ob 18.45 uri peljal z osebnim avtom po magistralni cesti Tišina— Murska Sobota. V Tro-povcih pred trgovino je dohitel pešca Antona Vogrinčiča iz Tropovec, ki naj bi hodil po sredini cestišča. Trčenja ni uspel preprečiti, zato ga je zbil po vozišču in hudo poškodoval. Nastala je tudi gmotna škoda za 100.000 tolarjev. 20. decembra so na mejnem prehodu Gibina—Čistijanec odkrili pri potniku Ivanu Ži-miču iz Zebanca, Medžimurje, pištolo z osmimi naboji. Orožje so zasegli, tihotapca pa prijavili sodniku za prekrške. Zaradi pištole pa se bo zagovarjal tudi Marjaw Lacko-vič iz Lendave. 21. decembra je namreč s pištolo grozil enemu izmed gostov v uglednem lendavskem gostišču. Kaže, da je šlo zares, saj jo je začel polniti z naboji. Pištolo so zasegli lendavski policaji. §. S. Ugodna prodaja: telefoni in vse za telefonijo, elektromaterial, cevi, kabli, žice, omarice, žarnice — varilni stroji Varstroj, ročna orodja Unior, potopne črpalke — v zalogi vse vrste dvokomponentnih in univerzalnih lepil za steklo in kovine. VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992! GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJEMO LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo prek: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Vse informacije dobite pri komercialni službi po telefonu: št. (0608) 81-349 oziroma na naslovu: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNICA. Plačamo dobro in ceno jamčimo! SA LOMONOV OGLASNIK Vestnik informira in nagrajuje! Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico (ne razglednico!) pošljite na naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1. Rešitev pričakujemo do torka, 7. januarja 1992, ko bomo v uredništvu izžrebali nagrado, vredno okrog 10 000 tolarjev. V tem (tedenskem) žrebanju enakopravno sodelujejo vsi bralci Vestnika (tisti, ki ga kupujete v kioskih, in tisti ki ga imate naročenega). Čim več kuponov boste poslali, tem več bo možnosti za nagrado. V sklepnem žrebanju, ki bo na koncu serije žrebanj za manjše nagrade, pa bomo izžrebali (verjetno na javni prireditvi) osebni avto Renault 5 Campus, vendar bomo pri tem upoštevaliu le poslane kupone rednih naročnikov. V veliko Vestnikovo družino (in potegovanje za avto) vabimo nove naročnike. Sodelujte v naši igri, saj lahko dobite avto! V petek smo v uredništvu izžrebali kupon številka 3. Žreb je nagrado — vrtno garnituro: mizo in dve klopi z naslonjaloma dodelil Lidiji Meznarič iz Mekotnjaka 32, pošta Ljutomer. Ob predložitvi razpoznavnega dokumenta dobi nagrado v našem naročniškem oddelku. Rešitev: na kuponu številka 3 je bil avtomobilski žaromet. SALOMONOV OGLASNIK JE TRŽNO-IN-FORMATIVNI ČASOPIS, V KATEREM SO NA ENEM MESTU ZBRANI MALI OGLASI, POSLOVNI OGLASI, TV-SPORED, OBVESTILA IN ZABAVA. SALOMONOV OGLASNIK je zelo iskan in ima visoko naklado. V vsaki številki oglasnika je na zadnji notranji strani naročilnica, s katero imate možnost brezplačnega malega oglasa. Za vse nadaljnje informacije vas željno pričakujemo v Mariboru na Partizanski 13 a oziroma po telefonu: (062) 221-586. OGLASITE SE, POKLIČITE IN RADI VAM BOMO POMAGALI. SALOMONOV OGLASNIK VAM DAJE VEČ, KOT STE ZANJ PLAČALI! SA LOMONOV OGLASNIK VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 Stran 15 ---SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA------------ Vigros drugi, Emonacommerce sedma V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi je Vigros v Murski Soboti premagal Črnuče s 3:1. Vigros: Ratkai, Žalik, Horvat, Gobec, Munih, Vnuk, Janža, Novak, D. Poredoš, R. Poredoš, Šiftar in Klement. Šempeter pa je premagal Emona Commerce iz Ljutomera s 3:0. Emonacomerce: Drvarič, Prelog, Belec, Krajcar. Šumak, Savič, Zidar, Onišak, Škrobar. Soboški odbojkarji so zasedli drugo, ljutomerski pa sedmo mesto. ---ŠPORTNA ZVEZA MURSKA SOBOTA----------- Priznanja športnicam in športnikom Športna zveza Murska Sobota je tako kot prejšnja leta tudi tokrat pod pokroviteljstvom sekretariata za družbeno planiranje ter družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti pri soboški občinski skupščini podelila priznanja najzaslužnejšim športnicam in športnikom v letu 1991. Na slovesnosti, kije bila v salonu hotela Diana v Murski Soboti so priznanje prejeli — ekipe: 1. NTK Sobota, 2. RK Pomurka Bakovci, 3. BD Mura iz Kroga. Posamezniki — pionirji: 1. Jože Kolar, 2. Darjan Borovič, 3. Daniel Vehab; pionirke: 1. Spela Marič, 2. Mina Toplak, 3. Martina Marič; mladinci: 1. Tomaž Kus, 2. Srečko Meolic, 3. Iztok Horvat; mladinke: 1. Jasna Djordjevič, 2. Tatjana Ternar, 3. Petra Šlebinger; člani: 1. Mirko Unger, 2. Rade, Bačič, 3. Jože Kosi; članice: 1. Gabika Bo-čkaj, 2. Irena Drožina, 3. Silva Kerec. ---STRELSTVO-------—---------------------- Slanic in Markoja V Ljutomeru je bilo 25. tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško občinskih reprezentanc v mladinski in članski konkurenci. Sodelovale so ekipe Ormoža, Radgone, Lendave, in Ljutomera, medtem ko se Murska Sobota tekmovanja ni udeležila. Pri mladincih je ekipno zmagal Ormož s 540 krogi pred Lendavo 523 in Ljutomerom 517, med posamezniki pa Markoja (Le) s 188 krogi pred Rudolfom 183 in Horvatom (oba Lju) 183 krogov. V članski konkurenci je zmagala ekipa Ljutomera s 537 krogi pred Ormožem 534 in Radgono 531, med posamezniki pa Slanic (Rad) s 185 krogi pred Vernikom (Or) 183 in Miholičem (Lju) 180 krogov. y ---ROKOMET-------------------------------- Dobrodelni tekmi Kroga V Monoštru na Madžarskem je bil dobrodelni rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri moške in dve ženski ekipi. Med njimi so bili tudi člani in veterani Kroga. Člani so premagali AFESZ s 27:26. Najboljša strelca Šernek 8 in Varga 6. Veterani pa so izgubili z ekipo AFESZA z 21:23. Najboljša strelca Titan 7 in Kovačič 6. Izkupiček s turnirja so namenili dijakinji gimnazije v Monoštru Aniki Rabel, ki je letos maja bila v prometni nesreči hudo poškodovana na prehodu za pešce in je še vedno v komi ter je potrebna operacije. Poleg tega so rokometaši Kroga v ta namen zbrali še precej prostovoljnih prispevkov. MALI NOGOMET ---ROKOBORBA’ A liga MS lnex 118 2 1 21:12 18 Čemelavci 11 8 1 2 37:18 17 Otovci 11 7 2 2 38:23 16 Bakovci 11 6 2 3 31:19 14 Kanal 11 5 1 5 22:21 11 Kupšinci 11 4 3 4 14:20 11 Panonska 11 4 3 4 22:29 11 Predanovci 114 16 21:21 9 Borejci 11 4 1 6 22:27 9 Nemčavci 11 3 2 6 22:26 8 Gradišče . 11 1 3 7 24:27 5 Beltinci B liga 11 1 1 9 16:46 3 MS Lipovci ( — 1) 11 9 2 0 42:14 19 Slovan 11 8 0 3 27:16 16 Park 11 7 0 4 39:27 14 Polana 11 6 2 3 27:19 14 Mladinec 11 6 1 4 25:18 13 Kerenčičeva 11 5 1 5 37:34 11 Prosečka vas 11 4 3 4 22:31 11 Klub mladih 11 4 2 5 16:25 10 Moščanci 11 4 1 6 30:24 9 Krajna 11 4 1 6 25:21 9 Sebeborci 11 2 1 8 20:36 5 NK 13 C liga 11 0 0 11 17:62 0 MS Puževci 11 8 1 2 35:14 17 Domajinci 11 7 3 1 24=15 17 Tišina 11 7 1 3 30:15 15 Mačkovci 11 6 2 3 33:17 14 Šalamenci 11 5 3 3 30:19 13 Pečarovci 11 6 1 4 30:22 13 Dobel 11 5 2 4 21:22 12 Radovci 11 3 3 5 16:18 9 Noršinci 11 3 2 6 27:28 8 Dokležovje 113 17 14:21 7 Izvir 11 1 3 7 10:26 5 Zenkovci (-1) D liga 11 0 2 9 20:68 1 Ledava 10 8 1 1 41:19 17 Satahovci 10 8 0 2 38:8 16 Veščica 10 6 1 3 30:22 13 Črnci 10 6 0 4 29:17 12 VK 79 10 6 0 4 31:22 12 Asfalt 10 5 1 4 18:14 11 Pertoča 10 5 0 5 26:20 10 Dolina 10 3 1 6 27:38 7 Slaveči 10 2 2 6 23:33 6 Krašče (-1) 10 1 2 7 10:37 3 Strukovci E liga 10 0 2 8 7:50 2 MS Old boys 11 9 2 0 55:11 20 Mladost 11 7 2 2 34:13 16 Mlajtinci 11 8 0 3 34:20 16 Sotina (-1) 11 7 3 1 30:16 16 Jezero 11 5 4 2 23:24 14 Pušča 11 3 3 5 27:31 9 Stanjevci 11 3 3 5 26:32 9 M. baby 11 2 3 6 29:40 7 Vučja gomila 11 3 1 7 18:30 7 Evropa 11 1 5 5 20:34 7 Meteor 11 3 0 8 31:45 6 Vadarci (-1) 11 1 2 8 24:52 3 Lukašev zmagal, pet drugih mest Rokoborska zveza Slovenije je v Murski Soboti pripravila odprto prvenstvo Slovenije za člane v rokoborbi v grško-rimskem stilu. Sodelovalo je 52 rokoborcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, medtem ko se predstavniki iz Madžarske tekmovanja niso udeležili. Lep uspeh so dosegli pomurski rokoborci, saj so osvojili eno prvo, pet drugih in tri tretja mesta. Zmagal je Lukašev v kat. 57 kg. Druga mesta so zasedli: Zaplatič (48 kg), Ficko (52 kg), Rituper (57 kg), Zec (62 kg) in Bačič (74 kg). Tretji so bili: Škorjanc (48 kg), Horvat (57 kg) in Godvajs (62 kg). Četrta mesta so osvojili: Baranja (52 kg), Vukalo-vič (45 kg), Kurbus (68 kg) in Tribnik (74 kg). Peti je bil Kočar (52 kg), šesti pa Kuhar (52 kg) — vsi Pomurka Murska Sobota. KOŠARKA Dvojna zmaga Radgončanov V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi je Radgona v Ptuju premagala istoimensko moštvo z 71:64. Strelci za Radgono: Štihec 21, Gomboc 19, Slavič in Banič po 8, Ulaga 7 in Cigut 6. V tekmovanju območne slovenske košarkarske lige pa je Radgona premagala Pragersko s 77:72. Najboljši strelci pri Radgoni: Gomboc 16, Karlo 15 in Golob 13. Visoka zmaga Pomurja V petem kolu tekmovanja v drugi slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote z visokim rezultatom 56:20 premagalo Apis v Mariboru. Strelke za Pomurje: Cer 4 (2:0), Brezič 11 (6:3), Drožina 24 (13:2), Bohar 4, Žitek II (2:1), Kar 5 (2:1). V prihodnjem kolu igra Pomurje s Cometom v Murski Soboti. Z. T. Novoletni turnir KK Pomurje iz Murske Sobote organizira v nedeljo, 29. decembra 1991, ob 14. uri v novi športni dvorani v Murski Soboti novoletni ženski košarkarski turnir. Sodelujejo ekipe: Montmontaža in Lokomotiva iz Zagreba, Apis iz Maribora in Pomurje. Prvi seminar marketinga v športu Občinska zveza za telesno kulturo občine Gornja Radgona in Partizan Slovenije sta pripravila v Gornji Radgoni prvi seminar marketinga v športu. Udeležilo se gaje osem slušateljev. Program enodnevnega usposabljanja za managerje v športni rekreaciji in športu je pripravila agencija Polo iz Kopra pod vodstvom predavatelja Iztoka Retarja. ODBOJKA Božično-novoletni turnir Odbojkarski klub Vigros iz Murske Sobote organizira v soboto, 28. decembra 1991, ob 10. uri v novi športni dvorani v Murski Soboti. Na turnirju sodelujejo štiri ekipe, med njimi tri najboljše slovenske ekipe: Vileda iz Maribora, Tovil Olimpija iz Ljubljane, in Salonit iz Kanala. Sodelovala pa bo tudi domača ekipa Vigrosa. To bo prav gotovo zanimivo tekmovanje. Zadnje kolo V drugi slovenski ženski odbojkarski ligi vzhod so odigrali zadnje jesensko kolo. Izidi: Pomurje : Braslovče 1:3, Črna : Ljutomer 3:1, Celje II : Puconci 3:0, Cven je bil prosti. Praznični turnir Karate klub Murska Sobota organizira v soboto, 28. decembra 1991, ob 10. uri v telovadnici srednješolskega centra v Murski soboti božično-novole-tni turnir. S tem turnirjem soboški karateisti in karateistke zaključujejo letošnjo bogato sezono. Odprli novo telovadnico Preteklo soboto so v Ljutomeru odprli novo telovadnico pri OŠ Ivan Cankar. Ob tej priložnosti je bila tudi prijateljska rokometna tekma med Razkrižjem in Veliko Nedeljo. Tekma se je končala 27:27. Najboljši strelci pri Razkrižju: Bedekovič 18, Majerič 6 in Rozmanič 2. M.Š. Uredili drsališče Smučarski klub Gornja Radgona je ob pomoči radgonskega gasilskega društva na košarkarskem in odbojkarskem igrišču v športnem centru v Gornji Radgoni uredil drsališče. Drsanje je možno v večernih urah pod reflektorji. Udeleženci pa se lahko poslužujejo tudi bifeja s toplimi napitki. To je vsekakor lepa priložnost za razgibalne aktivnosti. Zmagovalec Norton Nogometni klub Bakovci je pripravil turnir v mini nogometu — trojk. Sodelovalo je 18 ekip. Zmagala je ekipa Norton iz Pušče pred Walterjem in BKBA, obe ekipi sta iz Bakovec. Najboljši strelec je bil Jože Gule (Zgrabljeni) s 17 goli. GRADBENO PODJETJE HORVAT, d»o Rankovci 52, 69251 TIŠINA telefon/telefaks: 069 46-607 • gradnja vseh vrst objektov na ključ • vse vrste adaptacij • gradnja gospodarskih poslopij: svinjaki, hlevi za živino • keramičarska dela VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM IN DRUGIM ŽELIMO USPEŠNO TER BLAGINJE POLNO NOVO LETO 1992! Kmetje, obrtniki, podjetniki EUROPLIN Ob energetskih, ekoloških in ekonomskih problemih vam bo pomagal EUROPLIN. Potrebno energijo za vaš izdelek si zagotovite s plinom v rezervoarjih. • Pokličite EUROPLIN -(0601) 22-439 ali oddajte sporočilo po telefaksu: (0601) 21-204, montirali vam bomo plinovodno inštalacijo z vso potrebno opremo. Jamčimo zanesljivo dobavo plina. ZLATARSTVO JADRANKA BALIČ Partizanska ul. 11 69220 Lendava — velika izbira zlatega nakita — odkupujemo staro zlato — vse po zelo ugodnih cenah — delovni čas: 8,—16. ure, — ob sobotah: 8.—12. ure ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992! Obiščite nas! Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 * ponovno levi’s • velika izbira daril ROVOKOPAČ ALOJZ HAUŽAR, Gerlinci 40, 69261 CANKOVA Vsem poslovnim partnerjem in drugim želim veliko sreče in zdravja v letu 1992 in se še naprej priporočam s svojimi storitvami! TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.o.o. 69201 PUCONCI 103b telefon: 069/45-011, 45-012 telefaks: 069/45-012 TRGOVINA NA VELIKO IN DROBNO: — prodaja različnih obrtniških izdelkov — prodaja želežninarsko tehničnega blaga — inštalacijski in gradbeni material — kmetijski stroji in mehanizacija STORITVE: — rezanje s hidravličnimi škarjami — rezanje z ekscentričnimi škarjami — izsekovanje v ekscentričnih stiskalnicah — varjenje, peskanje in barvanje PROIZVODNI PROGRAM: — bančna blagajna 400 x 300 x 150 — ročna blagajna 245 x 200 x 90 — posoda za premog kamin in central — zložljiva motika-lopata — garnitura PVC-cevi z razpršilnikom 10, 15, 20, 30 m — tesarske spone — kleparski izdelki: žlebovi, cevi, kljuke, objemke, križne spone, snego-brani — dolge spone raznih dimenzij od 20 do 60 cm — predpražniki, pocinkani, rešetke, pocinkane, za svetlobne jaške — ograje raznih oblik — odrski vijaki od M-12 do M-20 različnih dolžin — podložke za odrske vijake M 12, M 14, M 16, M 20 — podložke, navadne, od M6 do M20 — sidra, objemke in natezalniki za vinograde — pasti za voluharje SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992! — podjetje je v neposredni bližini Proizvodnje kremenčevega peska KEMA. Stran 16 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 spo Ligaška tekmovanja v očeh trenerjev Večina pomurskih moštev zadovoljna Za nami je prvi del državnega prvenstva v nogometu, rokometu, odbojki in namiznem tenisu. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je prišlo do sprememb ligaških tekmovanj, kar so nekateri sprejeli z velikim zadovoljstvom, drugi pa z nejevoljno, češ da so morali v nižje tekmovalne razrede. Naj si bo kakor koli, jesenski del ligaških tekmovanj v Republiki Sloveniji je za nami, to pa je priložnost za analizo in oceno, ki smo jo tokrat zaupali trenerjem pomurskih moštev. Tekmovanja so ocenjevali: Milan Koblencer (NK Mura), Nikola Škrbič (NK Potrošnik), Stanko Maučec (NK Nafta), Miran Močan (NTK Sobota), Ivan Drozdek (NTK Radgona), Vlado Hebar (RK Pomurka), Vlado Roškar (RK Krog), Drago Drevenšek (OK Emonacommerce) in Ludvik Janža (OK Vigros). NK MURA Med pomurskimi ligaši v SNL je po prvem delu tekmovanja najbolje uvrščena soboška Mura, ki je zbrala 23 točk in zasedla osmo mesto. Sobočani so dosegli 10 zmag, 3 neodločene izide in 7 porazov. Najboljši strelec v moštvu je Kukič z 10 goli pred Vickovičem in Prekazijem, po 6. Sobočani so igrali precej spremenljivo. Doma so izgubili s Slovanom in neodločeno igrali z Zagorjem in Jadranom Lamo. V gosteh pa so premagali Rudarja (V.), Nafto in Medvode, neodločen izid pa so dosegli z Živili Naklom. MILAN KOBLENCER, trener: »Z vključitvijo nekdanjih zveznih ligašev v SNL je tekmovanje kakovostnejše. Večina moštev se je tudi okrepila, hkrati pa posvetila večjo skrb strokovnemu delu. Ker smo štartali s spremenjeno ekipo in brez skupnih priprav, nekateri igralci pa so se v moštvo vključili tudi kasneje, sem z osvojenimi točkami in uvrstitvijo zadovoljen. Imamo perspektivno moštvo, ki bo lahko pravo vrednost pokazalo šele v prihodnje. O sojenju je težko govoriti. Lahko rečem, da je bilo na nekaterih tekmah kakovostno in korektno, na nekaterih gostovanjih pa so nas tudi oškodovali. Z obi- skom gledalcev na naših tekmah sem zadovoljen, saj imamo zveste privržence, ki nas spremljajo tudi na gostovanjih. Želim si le, da bi opustili nekatere nešportne klice. Prepričan sem, da bomo imeli spomladi še več gledalcev. Mislim, da je najboljši igralec Mario Posavec, ki je ves čas v stalni formi.« NK POTROŠNIK Nogometaši Potrošnika iz Beltinec so kot novinci v SNL osvojili 16 točk in zasedli petnajsto mesto. Zabeležili so 6 zmag, 4 neodločene izide in 10 porazov. Najboljši strelec v moštvu je bil Škaper z 8 goli pred M. Zverom, 7, Vbrbšem, 4. Beltinčani so na svojem igrišču izgubili z Izolo in Koprom ter neodločeno igrali z Medvodami, Rudarjem (V.) in Mariborom. V gosteh pa so zmagali v Trbovljah in igrali neodločeno v Ajdovščini. NIKOLA ŠKRBIČ, trener: »V slovenski nogometni ligi seje kakovost igre s prihodom moštev iz višjih tekmovalnih razredov izboljšala. Zato se je tudi povečalo zanimanje za nogomet med gledalci. Z uvrstitvijo Potrošnika sem zadovoljen, čeprav bi lahko z malo športne sreče imeli kakšno točko več, s čimer bi si lahko že v prvem delu ustvarili pogoje za obstanek v ligi. Sojenje je bilo dobro, saj so večino tekem vodili zvezni sodniki. Beltinski gledalci, ki so bili navajeni gledati samo zmago, so težko sprejeli poraze, ne da bi se ob tem zavedali, da moštvo igra sedaj v kakovostnejši ligi kot prej. Zato so porazi neizbežni. Kljub temu pa lahko pohvalim gledalce iz Beltinec, saj so se na tekmah obnašali korektno in športno tako doma kot na gostovanjih. Mislim celo, da so gledalci Potrošnika najbolj korektni v slovenski ligi. Posebej ne bi omenjal nobenega igralca. Zadovoljen sem s skupino igralcev, ki so nosili glavno breme.« NK NAFTA Lendavska Nafta je v jesenskem delu tekmovanja v SNL osvojila 13 točk in zasedla sedemnajsto mesto. Dosegla je 5 zmag, 3 neodločene izide in 12 porazov. Najboljši strelec v moštvu je Šabjan z 9 goli pred Grajem, 4, Robom, 3. Nafta je na domačem igrišču doiivela tri poraze: Maribor, Mura in Steklar ter trikrat igrala neodločeno: Koper, Kladi-var in Živila Naklo. V gosteh pa so zmagali z Jadranom Lamo. Zanimivo je, da je Nafta premagala ljubljansko Olimpijo. STANKO MAUČEC, trener: »Tekmovanje v SNL je letos kakovostnejše od prejšnjih let, s tem pa je tudi postalo privlačnejše za gledalce. Z odhodom Hercega in Davida je ostalo moštvo Nafte slabše kot v prejšnji sezoni. Po izjavah igralcev pa tudi priprave za novo tekmovalno sezono niso bile na primerni kakovostni ravni, kar je vplivalo tudi na rezultate. Kot trener sem moštvo prevzel v devetem kolu, ko je imela Nafta 3 točke. Moj namen je bil, da izboljšam disciplino v moštvu, izboljšam telesno pripravljenost igralcev in ustvarim igro, s katero bi moštvo dosegalo boljše rezultate. Mislim, da sem v tem uspel, četudi je forma igralcev zelo nihala. Pomembno je, da s točka . ci .hi? Drago Drevenšek, Vlado Roškar, Ivan Drozdek in Stanko Maučec Milan Koblencer. Milan Močan. Vlado Hebar, Ludvik Janža, Ni o a ______________________________________________________ mi nismo preveč zaostali za moštvi, ki so pred nami, saj lahko z dobrim delom spomladi uvrstitev izboljšamo. Sojenje na tekmah je bilo v glavnem korektno, na nekaterih tekmah pa so nas tudi oškodovali. Obisk gledalcev je bil zadovoljiv. Najboljši igralec pa je Šabjan.« RK POMURKA V slovenski super rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v jesenskem delu prvenstva osvojila 10 točk in zasedla sedmo mesto. Ta bera pa bi lahko bila večja, saj so nekaj tekem izgubili po nepotrebnem. Zanimivo je, da so Bakovčani zmagali v vseh tekmah na domačem igrišču, medtem ko z gostovanj niso prinesli niti ene točke. Najboljši strelec je Petek z 62 goli pred Okrešo 38 in Meolicem 36 golov. VLADO HEBAR, trener: »V slovenski super rokometni ligi je razred zase Pivovarna Laško, medtem ko so druge ekipe zelo izenačene in se bodo borile za vsako mesto na lestvici. O izpadu bodo odločale ekipe Preddvora, Inlesa in Ajdovščine. Presenečenje je drugo mesto mlade ekipe Kolinske Slovana. Naša uvrstitev je realna, mogoče celo višja od pričakovane. Imeli smo precej izostankov s treningov (večina je upravičena — TO in študij), kar se je poznalo tudi pri igri. Tri tekme pa smo tudi igrali brez Okreše, poleg tega pa smo vsa gostovanja imeli pri lanskih drugoligaših, ki imajo več izkušenj od nas. Sojenje je težko ocenjevati. Mislim, daje ostalo na lanski ravni, čeprav je veliko zveznih sodnikov. Z obiskom gledalcev sem predvsem zadovoljen na zadnji tekmi. Mislim pa, da bo naše tekme spomladi obiskalo še več gledalcev. Težko je iskati najboljšega igralca v ekipi. Petek je rutinsko vodil mlado ekipo. Gaberc je nekaj tekem branil odlično. Meolic seje z dobrimi igrami prebil v mladinsko reprezentanco, potem je popustil. Brata Lovenjak sta dobro igrala v obrambi, nekoliko slabše v napadu. Nadvse sem zadovoljen z igro Buzetija in Žuglja. Ne smem pozabiti tudi na velik delež Okreše.« RK KROG Jesenski del tekmovanja v slovenski rokometni ligi je Krog kot novinec uspešno končal, saj je ekipa nastopala brez izkušenj. Osvojila je 12 točk ali polovico možnih ter zasedla sedmo mesto. Bera pa bi lahko bila še večja, saj so igrali zelo spremenljivo. Razen z Dobove so domajjo nepotrebnem izgubili z Izolo in Pivovarno ter igrali neodločeno s Črnomljem. Presenetljivo pa so na gostovanjih zmagali v Veliki Nedelji in Grosuplju ter igrali neodločeno v Krškem. Najboljši strelec v moštvu je Varga s 57 goli pred Šernekom, 35, in Titanom, 33 golov. VLADO ROŠKAR, trener: »Tekmovanje v slovenski ligi je bilo zelo zanimivo, saj je prvih pet ekip odšlo v super ligo. Razen zadnjih treh ekip so bile vse v ligi zelo izenačene, tako da smo se kot novinec enakovredno kosali z drugimi ekipami. Z rezultati, ki smo jih dosegli, sem le delno zadovoljen. To pa zato, ker smo skoraj polovico točk osvojili na gostovanjih, odpovedali pa smo na domačem igrišču. To bomo .morali analizirati in spomladi doma zanesljiveje zaigrati. Sojenja ne bi ocenjeval, ker bi bil morda neobjektiven. To delo naj opravi sodniška organizacija. Z gledalci na naših tekmah sem zadovoljen, saj moramo upoštevati, da smo vse tekme_odigrali v Murski Soboti, in se jim zahvaljujem za glasno bodrenje. Želim, da bi bilo tako tudi spomladi. Najboljšega igralca ne bi ocenjeval, lahko pa ugotovim, da je moštvo zaigralo solidno in jih lahko pohvalim.« OK VIGROS Odbojkarji Vigrosa iz Murske Sobote, ki so se v prejšnji sezoni borili za obstanek v ligi, so prijetno presenečenje letošnjega prvenstva v slovenski ligi. Po dveh začetnih porazih so dosegali zmago in naposled pristali po jesenskem delu tekmovanja prav pri vrhu. To je gotovo usneh ki ga nihče ni pričakoval. Prvi so tudi premagali vodečo ekipo Brezovi ce. S svojimi odličnimi igrami pa so začeli pritegovati tudi gledalce LUDVIK JANŽA trener: »Slovenska odbojkarska liga že dolgo "■ bila tako .zenačena kot tokrat, kar je gotovo rezultat dobrega dela v klubih. Po prikazanih .grah in rezultatih se lahko polovica moštev potuje za prvo mesto Igrale Vigrosa, ki so bili republiški pionirski in kadetski prvaki se začenjajo uveljavljati tudi v članski konkurenci Ekipa, ki je zelo mlada, saj je povprečna starost 22 let je začela zore ti. To je pospešil s svojimi izkušnjami, ki si jih je pridobil kot igralec Salonita Dejan Munih. Dobre igre in število točk so rezultat resnega in zavzetega dela igralcev na treningih in tekmah. Sojenje je bilo precej boljše kot prejšnja leta in, kot kaže, sodniki sledijo igri. Na veliko veselje igralcev in vseh, ki delamo v odbojki, je vedno večje zanimanje gledalcev, saj smo imeli na zadnjih dveh tekmah polno dvorano. Pri tako izenačeni igri je težko reči, kateri je najboljši igralec; saj so za uspeh zaslužni vsi. Zahvaliti se moram tudi pokrovitelju Vigrosu za finančno pomoč.« OK EMONACOMMERCE Ljutomerski odbojkarji, ki so v prejšnji tekmovalni sezoni pristali prav pri vrhu slovenske lige, v jesenskem delu letošnjega prvenstva niso ponovili uspeha. Na to uvrstitev pa so prav gotovo vplivale nekatere spremembe v klubu, saj je prenehal igrati eden najboljših igralcev Raj-nar, na začetku prvenstva pa je tudi prišlo do zamenjave trenerja. Sicer pa Ljutomerčani niso izgubili stika z ekipami z gornjega dela lestvice in sodeč po igri, ki so jo prikazali, bodo lahko v nadaljevanju tekmovanja svoj položaj bistveno izboljšali. DRAGO DREVENŠEK, trener: »Prvi del tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi je pokazal, da v gornji del lestvice sodijo ekipe Brezovice, Vigrosa in Topolšice. Druge ekipe so precej izenačene, in med njimi se bodo nekatere v nadaljevanju tekmovanja prav gotovo potegovale za vrh lestvice. Glede na spremembe v ekipi Emonacom-merca, spoznavanje igralcev in ustvarjanje ekipe sem z našo uvrstitvijo v prvem delu tekmovanja zadovoljen. Mislim, da bomo v nadaljevanju prvenstva močnejši, zlasti po vrnitvi Rajnarja. S strokovnim in načrtnim delom bomo nadaljevali in rezultati ne morejo izostati. O sodnikih nerad govorim. To so ljudje, ki morajo spoštovati pravila igre, saj opravljajo tudi vzgojno vlogo. Sicer pa nimam posebnih pripomb na sojenje. Želim si, da bi bilo na naših tekmah več gledalcev. Z zgraditvijo nove dvorane v Ljutomeru mislim, da se bo to tudi uresničilo. Za najboljšega igralca v ekipi bi se težko odločil. Mislim, da so največ pokazali Šumak, Krajcar in Drvarič.« NTK SOBOTA Namiznoteniški igralci Sobote iz Murske Sobote so po jesenskem delu tekmovanja v super slovenski ligi zasedli izvrstno drugo mesto z 12 točkami. Edini poraz so doživeli v Ljubljani z jesenskim prvakom Kovino, prijetno pa so presenetili v Mariboru, kjer so premagali Strojno. Najuspešnejši igralec v ekipi je Benko, ki je doživel le tri poraze (11/14) pred Ungerjem (11/16), Kusom (8:13) in Benkovičem (13/20). MIRAN MOČAN, trener: »Jesenski del tekmovanja smo odigrali odlično, saj smo doživeli le en poraz s Kovino in nepričakovano premagali Strojno, ki je bila z romunskim reprezentantom favorit. Tako imamo odprto pot do drugega mesta. Če bi pogledali v dvorane Kovine, Strojne in naše, kjer vadimo, bi lahko ugotovili, da smo dosegli največ, kar smo v takšnih razmerah lahko. Z obiskom gledalcev ne moremo biti zadovoljni, saj jih skoraj ni. Na tribunah vidimo tu in tam starše naših igralcev ali naključnega obiskovalca. Lani je bilo nekaj svetlih trenutkov (Priština), potem pa zopet vse po starem. Vprašanje je, če bi tudi reklama kaj pomagala. Zaradi spodrsljajev bi moral nekatere igralce kritizirati, vendar pa se to v športu dogaja ih moram to pozabiti. V prvem delu prve polovice prvenstva sta zelo prepričljivo igrala Benkovič in Kus, Benko ni bil v formi in ni igral, Unger pa je zaradi študija v Mariboru igral pod svojimi zmožnostmi. V drugi polovici pa je Kus popustil, odlično pa je zaigral Benko, priključil se mu je tudi Unger, medtem ko je Benkovič igral standardno.« NTK RADGONA Drugi pomurski predstavnik v super slovenski namiznoteniški ligi Radgona je v prvem delu letošnjega državnega prvenstva osvojila 4 točke in šesto mesto. Po prikazani igri bi njihova uvrstitev lahko bila boljša, saj so kar tri tekme izgubili z najmanjšo razliko. Zlasti so nepričakovano izgubili z zadnjo Ilirijo v domači dvorani. Daleč najuspešnejši igralec v ekipi je bil Rihtarič, ki je bil po treh kolih še neporaženi igralec. Dosegel pa je kar 14 zmag (14/17). Drugi ijgralec v ekipi je Kuzma (6:18), medtem ko sta ostala dva brez zmage (Zitek 0/18 in Vršič 0/1). IVAN DROZDEK, trener: »Za super slovensko namiznoteniško ligo je značilno, da prve tri ekipe Kovina, Sobota in Strojna po kakovosti odstopajo od drugih. Preostalih pet ekip pa se bo potegovalo za ostala mesta. Mi smo zadovoljni z osvojenim šestim mestom, čeprav bi bil naš izkupiček točk lahko večji, saj smo lepi priložnosti zamudili na tekmah z Ilirijo in Merkurjem. Če bi vsaj enega od teh dveh tekmecev premagali, bi zasedli izvrstno četrto mesto. Zadovoljni smo tudi, da se število gledalcev na naših tekmah povečuje. V začetku jih je bilo pet ali šest, danes pa se na tekmi v Radgoni zbere tudi do 30 gledalcev. Če bomo tudi v prihodnje igrali dobro, pa se bo to število prav gotovo povečalo. To pa je tudi naš namen. V ekipi kot daleč najboljši igralec izstopa Rihtarič, zadovoljni smo tudi z izkupičkom Kuzme, medtem ko pričakujemo, da bo začel zmagovati tudi Žitek.« Pripravil: Feri MAUČEC Foto: J. ZAUNEKER in N. JUHNOV VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 Stran 17 URADNE OBJAVE Leto XXVII Murska Sobota, 27. decembra 1991 Št.: 27 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: MARIJA MATJAŠEC 188. Odredba o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen v občini M. Sobota 189. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Gornja Radgona 190. Spremembe pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini M. Sobota 191. Izid glasovanja na nadomestnih volitvah v Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota dne 5. decembra 1991 188 Na podlagi 3. člena Zakona o cenah (Ur. list RS, št. 1/91-1) in 1. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91-1) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 12. 12. 1991 sprejel ODREDBO o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen (Vestnik št.40 z dne 10. oktobra 1991, Ur. objave št. 22/91 in Ur. objave št. 26/1991) se 1. člen dopolni z naslednjim besedilom: Določijo se naslednje cene kanalščin v Beltincih: — za gospodinjstvo mJ 13,00 SLT — za ostale uporabnike m1 24,50 SLT. Določitev cen velja od I. 12. 1991 dalje. Osnova za obračun je količina porabljene vode iz vodovoda ali količina načrpane vode v lastnem vodnjaku. Če se količina vode ne meri, se uporabi normativ upravljalca. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-4/91-3 Datum: 12. 12. 1991 Predsednik IS: Ivan OBAL, dipl. oec. 189 Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) in na podlagi 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list SRS, št. 7/80, 38/82, 10/83 in 4/87) je Izvršni svet skupščine občine G. Radgona dne 28/11-1991 sprejel ■M1* »S ODREDBO .razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine GORNJA RADGONA 1. člen Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa ter uradnih ur v upravnih organih občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: upravni organ). 2. člen Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in sicer: — ponedeljek od 7. do 15. ure — torek od 7. do 15. ure — sreda od 7. do 16. ure — četrtek od 7. do 15. ure — petek od 7. do 14. ure Delovni čas snažilk in drugih tehničnih delavcev je organiziran po razporedu, ki ga predpiše predstojnik. 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami so: — v ponedeljek od 7.30 do 10.30 in od 11. do 14.30 ure — v sredo od 7.30 do 10.30 in od 11. do 15.30 ure — v petek od 7.30 do 10.30 ure in od 11. do 13.30 ure Ne glede na določila prejšnjega odstavka ima sprejemna pisarna in prijavno odjavna služba občinskih upravnih organov uradne ure od ponedeljka do petka ves delovni čas. 4. člen S posebnim nalogom lahko funkcionar odredi opravljanje določenih del oz. izvršitev posebne naloge. 5. člen Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnih organov mora biti označen na vidnem mestu v poslovnih prostorih upravnega organa. 6. člen Določbe 2. čl. in 1. odst. 3. člena te odredbe veljajo tudi za občinskega sodnika za prekrške. .7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 10/83). 8. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1992 dalje. Številka: 152-2/91-03 G. Radgona, dne 4/12-91 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO G. Radgona Anton TROPENAUER, ing. gr. I. r. 190 Na podlagi 203. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80, 36/81,11 /84 in 4/86) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 18. decembra 1991 sprejel SPREMEMBE PRAVILNIKA O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA IN OBRTNIŠTVA V OBČINI MUR- SKA SOBOTA 1. člen Za 6. členom Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini M. Sobota (Uradne objave, št. 21/91) se doda nov 6. a člen, ki glasi: Za potrebe upravljanja s sredstvi, namenjenimi za razvoj podjetništva in obrti, imenuje Izvršni svet upravni odbor. Naloga upravnega odbora je priprava sklepov v zvezi s koriščenjem sredstev, ki jih bo v skladu s tem pravilnikom sprejemal Izvršni svet. 2. člen Besedilo 1. stavka 7. člena pravilnika se spremeni in glasi: Nepovratna sredstva so strogo namenska, nadzor nad namensko uporabo izvaja LB —Pomurska banka d.d. M. Sobota. 3. člen V 1. odstavku 8. člena se za besedilom »prouči vloge« postavi vejica in doda naslednje besedilo: »Upravni odbor pa«. Ostalo besedilo tega člena ostane nespremenjeno. 4. člen 4. točka 12. člena pravilnika se spremeni in glasi: 4. Upravni odbor v roku 30 dni od prejetja popolnih vlog na natečaj pripravi predlog o dodelitvi posojil za obravnavo na Izvršnem svetu. 5. člen V 2. odstavku 13. člena se za besedo »Sekretariat« črta besedica »in«, postavi vejica ter doda besedilo: »Upravni odbor pa«. 6. člen Besedilo 16. člena se spremeni in glasi: Nadzor nad namensko porabo posojila po tem pravilniku vrši LB—Pomurska banka d.d. Murska Sobota. 7. člen Spremembe pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 403-28/91-5 V M. Soboti, 18. decembra 1991 Predsednik Izvršnega sveta Ivan OBAL, dipl, oec., 1. r. 191 Na podlagi 95. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/90 in 45/90) Občinska volilna komisija v M. Soboti objavlja IZID GLASOVANJA Na nadomestnih volitvah v Zbor združenega dela Skupščine občine M. Sobota, dne 5- decembra 1991. VOLILNA ENOTA: 9 - ABC Pomurka Izvoljen je bil Stanislav FLISAR, roj. 13. 11. 1952, Černelavci, Liškova 48, ekonomist, zaposlen v ABC Pomurka Zunanja trgovina VOLILNA ENOTA: 20 — Agroservis Izvoljen je bil Jože MENCINGAR, roj. 21. 4. 1957, Pertoča 116, inženir gradbeništva, zaposlen Podjetje Komunala M. Sobota Številka: 008-1/91-1 Datum: 9. 12. 1991 Predsednik občinske volilne komisije Emerik BENKO, dipl, prav., L r. O § 0) O 20 0) o 20 O O CA CD CD (D o O (n čS o (n madov. okrog 8 litrov »najge«, to je slabega, z vodo pomešanega žganja, ki ga je potrebno še enkrat prekuhati. Tedaj priteče sper najprej zelo močno žganje, ki mu rečejo »iks« in ga uporabljajo kot zdravilo — za masaže idr. Iksa je 2 do 3 decilitre. Potem pa spet curlja po cevki »normalna« kapljica. Nazadnja pa premeša žganje iz prvega in drugega »prežiga- sta v tovarni letak v Dachau, kjer je delal, kot taboriščnik, je imel lahko pisne stike s svojimidoma-čimi, ne da bi bila njegova pisma cenzurirana. Ta pisma so mu pomagala pri oblikovanju dnevnika, ki ga je pisal o dogajanju v taborišču. Kot že pove naslov knjige Dnevnik v taborišču smrti, je bil Franc Puncer duhovnik. Te so v taborišču namestili v poseben oddelek, on pa je »pomotoma« prišel v »Ausenkomando« in delal v tovarni Messerschmit. Včasih mu je bilo žal, da se je tako zgodilo, kajti duhovniki so v tej zbrani skupini lahko tu in tam nja«, s čimer dobi željeno žganje z 22- do 24-odstotno alkoholno stopnjo. To mu uspe tako, da sproti preskuša moč v frakeljčku. Dokler drži tekočina venec, teče dovolj močno žganje. Sam ga ne pije posebno rad, le poskusi ga kdaj pa kdaj. Pred približno. 20 leti je dobil Jožef začasno zaposlitev kot žganjar v Zvezdini žganjarni v Kr-plivniku pri Hodošu. Skoraj mesec dni sta s še enim žganjarjem iz Sotine kuhala prekmursko slivovko. Horvatov Jožef iz. Budinec pa je bil nekoč tudi iskan mojster za kopanje studencev. S pomočjo palice’ za varjenje je po navadi ugotovil tudi, kje je vretina. Samo leta 1966, ko se je ženil, je skopal 10 vodnjakov in naredil tudi leseno ohišje, kakršna so bila tedaj v navadi. Studenci pa so globoki od 5,5 do 31 metrov. Jožef nam je pripovedoval še marsikaj zanimivega in ugotovil, da bi bila njegova življenjska zgodba predolga, zato smo poskusili še njihovo domačo slivovko in se poslovili z najlepšimi že- Ijami za srečno novo leto. JOŽE GRAJ maševali. Tega pa on ni bil mogel. Le najboljšim prijateljem je zaupal, kaj je po poklicu. Franc Puncer je bil v taborišču smrti enak drugim. Ves čas bivanja v taborišču od 27. januarja 1943 do 27. aprila 1945 je bil zaznamovan s številko 43 016. Marsikaj o dogajanju v taborišču zapisal in tajno v pismih sporočil svoji materi. Hudo pa je bilo, ker so mu v svobodni domovini na vse načine nagajaii in onemogočali mirno življenje v fari sv. Petra v Gornji Radgoni. Zelo si je želel, da bi obiskal tiste dobre tovariše iz taborišča, ki so mu pomagali. Kraj, kjer je pretrpel več let svojega življenja, je obiskal že večkrat. S svojim dnevnikom ni hotel ovekovečiti svojega trpljenja, saj, kot pravi, so mnogi trpeli bolj kot on, toda ti, mrtvi, ne morejo pisati. Ludvik Kramberger OBISKALI SMO MATIJO ZADRAVCA Najstarejši duhovnik Te dni. natančno 16. decembra, je duhovnik Matija Zadravec vstopil v stoto leto svojega življenja. Narodil se je namreč 16. 12. 1892 leta v Središču ob Dra- Duhovnik — 100-letnik — Matija Zadravec pozdravlja vse, ki se ga še spominjajo. Foto: Družina. vi. Njegova želja v mladih letih je bila, da bi postal duhovnik, in uresničil jo je. Po končanem študiju teologije je imel novo mašo 30. junija 1917. leta v Mariboru. Potem je postal kaplan v Ljutomeru. K njemu je bojda kar nekajkrat prišel znani borec za slovenske meje general Maister. Tudi drugi tedaj znani politiki so prihajali. Mlad duhovnik pa ni ostal dolgo v Prlekiji, saj so ga nato premestili v Crenšovce, nato na Hotizo, pa spet v Črenšovce, kjer je bil več let pastir v tamkajšnji veliki župniji. Med vojno so ga premestili na Madžarsko, v Monošter. Tudi zaprli so ga in dlje časa je bil v celici. To, da je bil duhoven, sploh ni pomagalo, saj je bil enako kot drugi deležen batin. Premestili so ga v jetnišni-co v Čakovec, kjer je deležen batin: od tam je romal v Železno na Gradiščansko, nato pa peš v LENDAVA Občinska vlada legalizira vinotoče V zadnjih desetih letih je doživelo lendavsko vinogradništvo velike spremembe. Skoraj povsod so obnovili vinograde in zasadili sodobne sorte vinske trte. Od vinogradništva je čedalje več ljudi, vinogradnikov, dobivalo sredstva za preživljanje in razvoj gospodarstva. Zal pa svojega pridelka niso mogli prodati, vsaj po zakoniti poti ne. Seveda pa so imeli že leta in leta skrite vinotoče, kjer je naključni obiskovalec vinogradov dobil kozarček vina pa še kaj za pod zob. Kmečki turizem, ki je bil veliki bum zadnjih let, se v lendavski občini ni obnesel, zato se je izvršni svet občinske skupščine odločil z odlokom legalizirati vinotoče, da bi tako popestril ponudbo za vse številnejše turiste, ki prihajajo v Lendavo. Odlok določa način pridobitve dovoljenja za vinotoč, predpisuje obseg dejavnosti, raven kakovosti storitev in kontrolo. Skratka, lastniki vinogradov bodo lahko obiskovalcem ponudili svoje pridelke, vino in hrano, ne da bi to morali skrivati kod doslej. V vinotočih bo lastnik lahko točil samo svoje vino, zato bo moral količino prijaviti, saj bi se lahko sicer vinotoči spreobrnili v gostilne. V sosednjih državah je tak način ponudbe že utečen in množičen, upajmo, da bo zaživel tudi v lendavski občini. JD zloglasni Mauthausen, odkoder se je vrnil le malokdo. Imel je srečo, saj je dočakal dan, ko je bil sovražnik premagan, jetniki pa spuščeni na prostost. Spet doma! Vlak je peljal do Maribora, od tam pa je domov v Prekmurje spet pešačil. Čeprav suh kot okostnjak in betežen je šel s pospešenimi koraki. Spet je bil pri svojih ovčicah. Pozneje so ga premestili na Stari trg pri Slovenj Gradcu, nato k sv. Andražu v Slovenskih goricah. Matija Zadravec je star 100 let! Le kdo si ne bi želel učakati tako visoke starosti! Čeprav je jubilant, ki je slavil srebrno, zlato, biserno in železno mašo, tačas zelo bolan, si želi, da bi živel še dolgo. Obiskali smo ga v domu za ostarele duhovnike v Mariboru. Glede na njegovo visoko starost smo se še kar dobro ujeli, še posebej, ko smo mu omenjali kraje, v katerih je služboval. Mnogi, rojeni ob koncu prejšnjega stoletja in v tem, so že zdavnaj pomrli, on pa še živi. To — življenje — ima za pravi božji dar, zato je zanj hvaležen. Hvaležen pa je tudi redovni sestri, ki tako lepo skrbi zanj. Tudi sobica je topla. Ima tudi kar precej obiskov, zlasti prihajajo duhovniki, ki stanujejo v sosednjih sobah, na primer nekdanji polanski duhovnik Veleberi, lendavski duhovnik Zver in drugi. Tudi škof Smej se oglasi pri njem! Matija Zadravec bi še in še pripovedoval, a mu je spomin tu in tam odpovedal. Nismo vztrajali v nedogled, saj ga nismo hoteli utrujati. Prepričani smo, da se ga bodo spomnili farani v župnijah, v katerih je deloval (od tam je prišla tudi pobuda za obisk pri njem). Prepričani smo, da je bil vesel čestitk za 100-le-tnico, božič in novo leto, ki smo mu jih izrekli, tudi v imenu nekdanjih njegovih župljanov. Navsezadnje: tudi podpisani iz »njegove« fare. ŠTEFAN SOBOČAN . VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 Stran 18 TRGOPREVOZ d.o.o. OKREPČEVALNICA TRIM 2Wfniim PODJETJE ZA TRGOVINO. GOSTINSTVO IN PREVOZNIŠTVO EXPORT-IMPORT Sedež: 62230 LENART V SLOV. GOR.. Ptujska 16. tel.: 062/724-675, faks 062/724-617 KMETOVALCI TRGOPREVOZ d.o.o., Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska c. 16 vam nudi izredno ugoden nakup traktorjev DODATEK H KRMI prašek Gabrijela Huber Puconci 53 Se zahvaljuje za obisk in se še naprej priporoča. Vsem gostom in bralcem VESTNIKA pa srečno in uspešno NOVO LETO 1992! za preprečevanje drisk pri pujskih, prašičih, teletih, govedu, perutnini, kuncih in drugih domačih živalih UNIVERS AL UTB, TIP DTC 445 UNIVERSAL UTB, TIP DT 445 UNIVERSAL UTB, TIP V 445 UNIVERSAL UTB, TIP U 445 UNIVERSAL UTB, TIP DTC 550 UNIVERSAL UTB, TIP DT 550 UNIVERSAL UTB, TIP LT 550 UNIVERSAL UTB, TIP DT 651 cena 494.000,00 SLT cena 470.000,00 SLT cena 353.000,00 SLT cena 380.000,00 SLT cena 538.000,00 SLT cena 520.000,00 SLT cena 439.000,00 SLT cena 739.000,00 SLT • ekspresna izdelava vseh vrst očal * najnovejši modeli okvirjev za očala priznanih domačih in evropskih izdelovalcev • brezplačna kontrola vida SONJA JUREŠ Glavni trg 7 LJUTOMER Tel.: 82-445 po dogovorjeni ceni s 5% komercialnim popustom in 3% prometni davek - do razprodane količine. DOBAVNI ROK 30 dni! Izkoristite enkratno zimsko ponudbo! Kupce prosimo, da se oglasijo v podjetju TRGOPREVOZ d.o.o., Lenart, Ptujska c. 16 - telefon 724-675 oziroma pri naslednjih zastopnikih podjetja TRGOPREVOZ: JL. JL. je povsem naraven izvleček pridobljen iz zdravega kostanjevega lesa. Izdelan je na podlagi stoletnih izkušenj pri uporabi tanina v živinoreji nima karence - meso in mleko živali je za ijudi primerno brez omejitve. L GABRIJEL d.o.o., Zg. Pirniče 124 a, MEDVODE, tel. 061/576-447 2. KMEČKI STROJ, Sv. Barbara 23. 64220 ŠKOFJA LOKA, tel. 064/631-497 3. AGRO AVTO. Gorenjesavska c. 17, 64000 KRANJ tel. 064/221-192 4. AGROMETAL d.o.o. Črni vrh 4. POLHOV GRADEC, tel. 061/645-111 5. FRANC RABOHA Pucova 17, 63000 CELJE, tel. 063/31-026 6. AN A NENEGATI Goriška ul. 39, CERKNO tel. 065/75-206 Trgovina je odprta dnevno od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. pot do zdrave hrane Ljutomer, Prešernova 5, telefon: 81-506 • lov • ribolov • vse za zimske športe • športna oblačila • vse drugo za šport KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA 69201 Puconci telefon: (069) 45-020 telefaks: (069) 45-023 Izkoristite naš zimski popust! proizvodnja perutninskega mesa p.o. Murska Sobota 69000 Murska Sobota I. L. Ribarja 4 telefon: h. c. (069) 32-310, 32-340 22-341, 22-343, 25-332 direktor: 32-923 transport: 21-432 komerciala: 25-348 teleks: 35-219 telefaks: 22-552 poštni predal: 138 — Ob nakupu z naročilnico stanovanjske zadruge ali z gotovino vam do 1. marca 1992 priznamo 15% popust. VSEM BRALCEM VESTNIKA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992. — Obenem se zahvaljujemo kupcem, ki ste nam izkazali zaupanje v letu 1991. Vsem kupcem želimo srečno novo leto! Še naprej se priporočamo z vsak dan svežim piščančjim mesom. Dobite ga v vseh prodajalnah z živili. Posebej vas vabimo v lastno prodajalno z okrepčevalnico PI-PI v Murski Soboti, Kocljeva 14 d. POLJOOPSKRBA MARIBOR vam v svojih prodajalnah v Murski Soboti, Markišavska 9, tel.: (069) 21-048, in Mariboru, Ljubljanska 7, tel.: (062) 303-984 PONUJA PO UGODNIH NOVOLETNIH CENAH: - motokultlvatorje GOLDON1140, dizel, In SENIOR ACME, bencin, s priključki — kombajne za krompir — sortirnike krompirja — dvoredne izkopalnike krompirja — visokotlačne preše NOVO! NOVO! NOVO! V naši prodajalni v Murski Soboti kosilnice BCS za devizno in dinarsko plačilo • Obiščite nas in se prepričajte o naši ponudbi! Želimo vam vesele praznike in uspehov polno novo leto 1992! Stran 20 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 Radijski in televizijski spored od 27. decembra do 2. januarja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami! (tokrat samo do 8.00, ker bomo potem nadaljevali z božično-novoletnim radijskim maratonom. Dobro jutro!). 8.00 Janezi, pozor in v zbor! Predvsem pa tisti, ki jim želite sporočiti, kako radi jih imate. Telefonski številki 069/21 232 in 21 579 sta rezervirani za vas! 13.00 Poročila. 13.05 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Zimsko popoldne. 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Zimski počitniški program: Pri Periskopovih; Velika mala dežela, kanadski film. 12.00 Po kateri poti domov, amer, nadaljevanka. 13.00 Eu-roritem. 13.39 Tv dnevnik 1. 13.50 Velika drevesa, ameriški film. 15.20 Sova, ponovitev nanizank. 16.50 Poročila. 17.05 Tednik. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 18.55 Pravljica, risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Forum. 20.20 Ples na ledu, kanadska oddaja. 21.10 Trgovina z mamili, angl, nadaljevanka. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.40 Sova: Pri Hux-tablovih, amer, naniz.; Svet prihodnosti, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program. Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio Maribor: Tele M. 19.00 Prišel čas je krog Božiča. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Travia-ta, opera, prenos iz SNG. 23.00 Yutel. HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Vrtinec, angl, nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Zimski šolski program. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 12.30 Dokum. oddaja. 13.00 Reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila, vaška danes. 17.00 17.05 Znanost za 18.00 Poročila. 18.15 16.10 Hr-Poročila. svobodo. Tv nada- Ijevanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 23.00 Poročila. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope. 10.30 Trije možje v snegu, film. 12.05 Risanke. 12.15 Kitajci v New Yorku. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Stekleni copatek, muziki. 14.40 Jaslice. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am, dam, des. 15.55 Zimske igre. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Dekle iz mesta. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik in ljuba živina. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stari, serijska kriminalka. 21.35 Mož na jedilnem listu, komedija. 23.50 Lovski pogon, kriminalka. 1.50 Čas v sliki. ska! 8.30 Po praznikih. 8.35 Sotrpini. 8.50 Pomoč v duševni stiski. 9.00 Dallas, 53. del. 9.55 Počitniška matineja. 11.00 Po praznikih. 11.20 Novi glasovi. 12.05 Po praznikih. 12.35 Za Rome. 13.05 Walt Disney. 15.15 Šport 1991. 16.15 Traffic Jam. 17.00 Serija. 17.50 Svet denarja. 18.00 Okno. 20.00 Po praznikih. 20.30 Dallas. 21.25 Panorama.' 2)1.55 Prikazen v postelji, film. II. program: 6.00—9.00 Sončni vzhod. 16.35 Bos v postelji, Tilm. 17.40 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Letališče, nemška serija. 20.20 Nono! Satira. 20.25 Meje znanosti. 21.00 Koncert v počastitev Saharova. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.50 Zakaj Havel?, dokumentarni film. RTL PLUS 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Divja vrtnica. 18.45 Poročila. 19.15 Pacifiška eskadrila 214. 20.15 Airwolf. 21.10 Skrivnost Twin Peaksa. 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige. 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, erotični film. 0.30 Slip na pohodu, erotični film, 4.00 Mokra Venera, komedija. SAT 1 11.05 Mike Kruger šou. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Tv borza. 13.35 Bingo. 14.00 Človek Dingo. 14.45 Splošna bolnišnica. 15,10 Sosedje. 15.50 High Cha-paral. 16.45 Cannon. 17.45 Adamsova družina. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Četverica za Ave Marijo. 22.25 Omen, film. 0.25 Vroča stegna, film. 5.00 Prebujajte se z nami! (Če vas je že zajela prednovoletna mrzlica, nič ne de. Nas je tudi in lepo nam je!). 8.00 Pet ur bo z vami in nami gost-mo-derator Vinko Šimek ali Jaka Šraufciger. Delite prednovoletno vzdušje z njim! 13.00 Poročila. 13.05 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Zimsko maratonsko popoldne. 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA I 9.00 Angleščina. 9.20 Radovedni Taček. 9.55 Alf. 10.20 Klub Klobuk. 11.30 Zgodbe iz školjke. 12.30 Večerni gost: dr. Peter Russell. 13.15 Forum. 13.30 Tv dnevnik 1. 14.25 Dvorjenje Eddijevega očeta, ameriški film. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Poročila. 17.05 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film. 18.40 Paralaksa, ni-zozem. serija. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Ona + on. 21.35 Novoletni koncert iz Portoroža. 22.35 Tv dnevnik 3. 23.10 Sova: Murphy Brown, amer, nanizanka; Šeherezada, franc, nadaljevanka; Zgodba Rosemary Clooney, ameriški film. Drugi program 17.45 Videogodba. 18.30 Pripravimo se na smučanje. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.15 Filmske uspešnice: Rdečelasa Sonja, ameriški Tlim. 21.40 Včeraj za jutri — novo leto 1946. 22.10 Glasbena oddaja. 23.00 Yutel. , HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.05 Louisiana, amer, nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Zimski šolski program. 10.00 Poročila, reportaže. 11.00 Poročila. 11.05 Mednarodni festival otroških pesmi. 12.00 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila, reportaže. 17.05 Fiškal, tv nadaljevanka. 18.00 Poročila. 18.15 Dokumentarni program. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Glasba. 21.00 Politični magazin. 22.00 Zakaj se bojujemo. 23.00 Tv dnevnik 2. 23.50 Poročila. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.30 Rojstvo Evrope. 10.30 Mesečen, komedija. 12.10 Risanka. 12.15 Kratek film. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Pestunja, komedija. 15.00 Čarobni čopič. 15.30 Otroški spored. 16.00 Otroški wurlitzer. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Stara ljubezen, film. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Zdravnik in ljuba družina. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Straussova dinastija, film. 22.10 Zlata dekleta. 22.35 Četrti protokol, film. 0.30 Čas v sliki. 0.35 Nevarnost v odlašanju, film. 2.10 Poročila. 6.45 Vaška TV. 7.35 Za otroke. 11.00 Tv-magister. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 1500 Praznične igre. 15.55 Šport 1991. 17.00 Serijski film. 17.55 Dimenzija. 18.25 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.30 Menih Julianus, serija. 21.55 Bon-go, žrebanje za december. 23.10 I the Jury, ameriški film. 11. program: 7.00 Sončni vzhod. 10.05 Prizma, način življenja. 11.00 Risanka. 11.25 Za otroke. 13.25 Pop rock. 13.50 Šola, 2. del. 14.40 Popoldne. 14.50 Varstvo živali. 15.10 Katts in pes, erija. 15.35 Kviz. 16.05 Angleščina. 16.35 Rock. 17.00 Televi-deo. 17.10 Kino-top 10. 17.40 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Sissi, 3. del serije. 21.00 V čast mi je! 22.35 Poneverjena nebesa, nemški film. ,! RTL PLUS 14.30 Mačke in psi. 15.00 BJ in medved. 15.55 Daktari. 17.00 Vroča nagrada. 18.15 Čudovita leta. 18.45 Poročila. 19.20 Hu-ston Knights. 20.15 Film. 22.10 Vse ali nič. 23.00 Erotični film. 0.30 Erotični film. 2.30 Film. SAT I 7 30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski magazin. 10.00 Četverica za Ave Marijo, film. 12.00 Ko o sreče. 12.40 Fantastični otok. 14 10 Popolnoma nova bratca, film. 16.15 Zapp 16-40 Pear Harbour. 16.35 Kviz 17.50 Adamsova družina. 8.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče 20 15 Pes iz Blackwood Častla, nim. Profesionalci 23 00 Gola Carmen, film. 0.30 Tracy Lords, šou. 2.05 Gola Carmen ponovitev filma. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.30 Retrospektiva murskovalovskih nedeljskih kuhinj 91 — spomnili se bomo nekaterih najatraktivnejših kuharjev in kuhinj in se z njimi pomenili tudi v živo!). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV SLOVENIJA 1 8.05 Živ žav. 9.05 Telovadka, franc, nadaljevanka. 9.35 Glasba skozi čas. 10.35 Garfield in prijatelji. 11.05 Domači ansambli: Fantje iz Oplotnice. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.30 Tv dnevnik 1. 13.00 Prisluhnimo tišini. 13.40 Komu gori pod nogami. 14.40 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka. 15.30 Sova.. 17.00 Poročila. 17.05 Ženin prihaja, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19130 Tv dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 20.20 Vmesni čas, drama. 21.30 Božično-novoletni 3 x 3. 22.50 Tv dnevnik 3. 23.25 Sova: Razrednik, amer, nanizanka; Šeherezada, franc, nadaljevanka. Drugi program 12.55 Oberstdorf: Smučarski skoki. 18.30 Šport v letu 91. 19.30 Tv dnevnik HTV. 20.00 Svet narave: Maskirane opice. 20.50 Playtime, francoski film. 23.00 Yutel. HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.05 Dokum. oddaja. 10.00 Poročila, reportaže. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.05 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila, reportaže. 17.15 Dokum. oddaja. 18.00 Poročila. 18.30 Dokum. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Dokumentarna serija. 21.00 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik 2. 23.50 Poročila. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Sajona-ra, film. 11.30 Pogled v leto 1991. 12.30 Tednik. 13.00 Čast sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Čudovita skrinja, film. 15.25 Otroški spored. 16.10 Dekle iz mesta. 17.10 Mini Čas v sliki. 17.10 X-Large, posebno. 18.30 Dinozaver, zgodovina kosti. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Happy Birthday to me, zabava ob 80-letnici Marcela Prawya. 21.45 Vizije. 21.50 Šeherezada, film. 0.40 Fantom, film. 1.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 7.30 Za otroke. 11.00 Po praznikih. 11.15 Pogled domov. 13.00 Financial Times. 13.25 Po praznikih. 14.00 Paravan. 14.55 Spomin na M. Kiss. 16.00 Bar-kochba. 16.40 Verski program. 17.00 Walt Disney. 19.00 Teden. 20.30 Szechenyi. 21.45 Naši srečni prazniki. 22,55 Kramljanje. 23.20 Glasba za vsakogar. II. program: 7.00 Sončni vzhod. 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 12.15 Sloviti prazniki. 14.00 Popoldne. 14.10 Tretji kanal. 14.50 Ptice v Avstraliji. 15.45 Ladja Dixie. 16.10 Grofica Wa-levska, film z Greto Garbo. 17.55 Makrosvet. 18.05 Delta. 18.35 Dober večer! 19.00 Fami-lija DD, madžarska serija. 19.35 Izza luči. 20.25 Arizona gala. 21.30 Zgodilo se je v tem tednu. 22.30 Šport 1991. 23.30 Mozartov ciklus. | RTL PLUS 9.30 Film. 11.00 Film. 12.15 Co-ach — S srcem in humorjem, nadaljevanka. 13.35 Mladinske oddaje. 14.30 Fulm. 16.45 Petrova glasbena revija. 17.50 Primarij dr. Westphall. 18.45 Poročila.' 19.10 Dan, kot noben drug, 20.15 Dinastija. 21.50 Spi-eglov tv magazin. 22.40 Dvorec Pompon rouge. 24.00 Film. 1.30 Film. SAT 1 7.30 Človek Dingo. 7.55 Olli-jeva popolnoma nova farma. 8.20 Risanke. 8.45 Drops. 9.10 Božič v Nemčiji. 10.00 Avtoma-. gazin. 10.30 Risani zvezdniki proti mamilom. 12.25 Bingo. 12 50 Fantastični otok. 14^0 Iz videoteke. 14.30 Sindbad m tigrovo oko. 16.30 Obalni pirati. 17.30 Maria Schell. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Ženske so bile njegov konjiček, film. 22.00 Poročilo o šolskih dekletih, erotični film. 23.40 Morje iznakaženih trupel, film. 5.00 Prebujajte s z nami! (predzadnje jutro v starem letu naj bo vsaj malce bolj prijetno kot so siceršnji ponedeljki). 8.00 V okviru maratona boste deležni nagradnih iger, dobre glasbe, za poslastico pa bodo v studiu še štirje pomurski župani. Ker so pripravljeni na vse vrste vprašanj, ste vabljeni k sodelovanju po telefonih 069/21 232 in 21 579. 13.00 Poročila. 13.05 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Zimsko popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 9.00 Zimski počitniški program: Scaramouche, ameriški film. 12.00 S korakom v dvoje. 12.30 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 13.30 Tv dnevnik 1. 13.40 Bonnie Scotland, ameriška bjjr-leska (čb). 15.00 Obzorja duha. 15.20 Sova. 16.50 Poročila. 17.05 Božično-novoletni 3x3, ponovitev. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Osmi dan: Inventura 91. 21.20 Balet. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: V območju somraka, amer, naniz.; Šeherezada, franc, ka. Drugi program 16.00 Svetloba v Studio Ljubljana, dnevnik Koper. 20. nadaljevan- temo. 17.30 19.30 Tv i.OO Žarišče. 20.30 Skrita stran horoskopa, angl, oddaja. 21.30 Sedma steza, športna oddaja. 22.00 Tribu-te to . .. Stan Kenton. 22.50 Yu-tel. HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila, reportaže. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila, reportaže. 13.30 Nasveti. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.05 Dokumentarna serija. 18.00 Poročila.' 18.15 Tv nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 22.00 Hrvaška v svetu. 23.00 Tv dnevnik 2. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. I. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope. 10.30 Radio Days, film. 12.05 Kraljestvo narave. 12.15 Kraljestvo za prestol, film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Phat Lap, legenda o narodnosti, film. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am, dam, des. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Dekle iz mesta, film. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik in ljuba živina. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Žrela krokodilov, reportaža. 22.10 Peter Strohni. 23.00 Young Guns, vestern. 0.40 Nočni klic, film. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.40 Angleščina. 9.10 Počitniška matineja. 10.25 Cirkuški film. 11.15 Po praznikih. 12.45 Tiger, tiger', angleški film. 14.50 Naš ekran, v srbohrvaščini. 15.15 Katoliška kronika. 15.40 Sinovi belega konja, o filmu. 17.20 Novi glasovi. 18.00 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.30 Potovalni kviz. 21.10 Twin Peaks, 6. del. 22.00 Moj teden. 22.20 Imej rad, ponedeljek! 11. program: 6.00—9.00 Sončni vzhod. 16.30 Popoldne. 16.40 Rdeča Luna, 2. del filma. 17.45 Za otroke. 18.00 Pop real. 18.35 Dober večer! 19.05 Najbolj vesela baraka, madžarska serija. 20.00 Šport. 21.00 Studio ’91. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Zakoniti umor, an-gleško-kanadski film. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro. 9-05 Različne mladinske oddaje. 11.00 Šou trgovina. 11.25 Divja vrtnica, 12.15 Delvecchio. 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski Springfieldska klan. 14.20 zgodba. 15.05 Klan volkov. 15.50 Chips. 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Divja vrtnica. 18.45 Poročila. 19.15 Ekipa A. 20.15 Dinastija. 22.00 Film. 23.20 Moški magazin. 24.00 Film. 1.30 Film. SAT 1 I5.I0 Sosedje. 15.35 Teleshop. I5.5O Daniel Boone. I6.45 Cagne & La-'cey. I7.45 Adamsova družina. I8.15 Bingo. 18.45 Poročila. I9.15 Kolo sreče. 20.15 Zdravnik Trapper John. 21.15 De-utchmeister, avstrijski film. 22.45 Poročila, šport. 23.05 Novice, zgodbe. 23.40 Kanal 4. 0.40 Zdravnik Trapper John. 5.00 Prebujajte se z nami! (Prve tri murskovalovske ure zadnji dan leta 91. Pripravite se, danes bo še veselo!). 8.00 Silvestrsko dopoldne na MV — v redakciji smo se potrudili, deležni boste številnih presenečenj, za kakšno pa lahko poskrbite tudi sami, če pokličete na 069/21 232 ali 21 579!). 13.00 Poročila. 13.05 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Z Murskim valom v evropsko leto 92 — z vami smo vse do jutra! 0.00 SREČNO 92!!! 1.00 Sedem ur novoletnega rajanja z Murskim valom — nagradne igre, izpolnjevanje glasbenih želja, čestitke, pozdravi, razposajenost — vse to na frekvencah 87,5 MHZ in 648 KHZ! TV SLOVENIJA 1 9.00 Zimski počitniški pro- ' gram. 11.35 V četrtek ob 17.30. 12.35 Boj za obstanek. 13.00 Sedma steza. 13.30 Tv dnevnik 1. 14.00 Pika in tihotapci, avstralski risani film. 14.55 Boj za obstanek. 15.20 Sova. 16.50 Poročila. 17.05 Bejaček Peter in leteča ladja, risani film. 18.00 Pravljica. 18.30 Dedek, angleški risani film. 19.00 Pravljica. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Jupi-je, musical za otroke. 20.45 Skriti pred sosedi, tv komedija. 21.40 Iz Rogaške Slatine v novo leto. 0.35 Odeon 91. 1.35 Sova: Nadloge gospoda Beana, angl, humor, oddaja; Magični show Wayna Bobsona, angl, varietejski program; Umor s trikom, ameriški film; Noč v Crazy Horsu, francoski film. Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Kitarski ansambel. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Kneginja čardaša, prenos novoletne predstave. 23.00 Z videomehom v novo leto. 0.30 Flash Gordon, ameriški, film. 2.15 Netopir, opereta. HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila, reportaže. 1 1.05 Program za otroke. 12.05 Poročila, reportaže. 13.30 Nasveti. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 18.00 Poročila. 18.15 Tv nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Novoletni program. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Risanka. 10.45 Jonathana in čarovnica, film. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Kralj Artur in astronavt, film. 15.05 Princesa Julija, pravljični film. 16.35 Športni film. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Dekle iz mesta. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Vse je karikatura. 18.30 Pogled nazaj. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Nagovor kardinala Hermana Groerja. 20.15 Nje-gadni. 21.45 V goste pri princesi Orlovsky, prenos iz Prage. 0.07 Silvestrski senik Linz, vodi Karl Moik. 0.40 Klub Silvester. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.40 Za otroke. 10.00 Pred prazniki. — Popoldan: Silvester, novo leto. — Hitri Silvester. — TOP-model ob koncu leta. — Anchors Aweigh!, ameriški film. — Za otroke. 19.00 Dnevnik. 19.50 Silvestrski program, vmes Prijatelj, ameriški film. II. program: 7.00 Sončni vzhod. 10.05 Za otroke. 12.00 Prebujajoča se narava. 12.55 Cimbale. 13.25 Popoldne. 13.35 Babica, tv-igra. 14.55 Dolly Roli. 15.25 Okej, Neron! Italijanski film. 17.00 Od pet do šest. 18.20 Za otroke. 18 35 Dober večer! 19.05 Silvestrski posvet. 19.25 Vključujemo sami sebe! 20.00 Silvestrski super gala koncert iz Opere. 22.00 Snež-ke. 23.00 Odškodnina, po silvestrsko. 23.55 Srečno 1992! 0.10 Pesem doni. 1.10 Peters pop show. RTL PLUS 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan. 14.20 Springfi-eldska zgodba. 15.05 Klan volkov. 15.50 Chips. 16.40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Divja vrtnica. 18.45 Poročila 19.30 Film. 22.00 Eksplozivno 23.00 Film. 1.00 Film. SAT 1 21.20 Godalni kvartet. 22.30 Gorila in diamantna mrzlica, film. 23.55 Silvestrska zabava. 0.05 Gaudi in usnjene hlače, film. 8.00 Oddaja v madžarščini. 13.00 Murski val zdravi vaše rane, če so še žive. Če pa ste spet čili in sveži, praznujte z nami. Zdaj in kar naprej! 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 7.25 Živ žav. 8.30 Jupije, musical za otroke. 9.10 En sam dotik, posnetek predstave PG. 10.40 Euroritem. 11.00 Božično-novoletni 3x3, žrebanje. 11.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos. 13.30 Tv dnevnik L 13.50 Šarada, ameriški film. 15.45 Kvartet DO. 16.30 Poročila. 16.35 Klub Klobuk. 17.45 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka. 18.40 Risanka. 18.55 Divji svet živali. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Do konca in naprej, slovenski film. 21.40 Peter’s pop show. 22.30 Tv dnevpik 3. 23.00 Sova: Škorpijonov obroč, avstral. nadaljevanka; Življenje Josephine Baker, amer, nadaljevanka. Drugi program 12.55 Novoletna skakalna turneja, prenos. 15.25 Domači ansambli. 15.55 Umor s trikom, ameriški film. 17.40 Euroritem. 18.00 Studio Maribor. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Mala Glorija, ameriška nadaljevanka. 20.50 Šport v letu 91. 21.50 Odeon 91. 22.50 Yutel. HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Program za otroke in mlade. 12.00 Poročila, reportaže. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.05 Dokumentarni program. 18.00 Poročila. 18.15 Tv nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 21.00 Zabavni program. 23.00 Tv dnevnik 2. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Didi — izvedenec, film. 10.35 Super tip udari v dimlje, film. 12.00 Kraljestvo narave. 12.10 Pogled v leto 1991. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Vse je karikatura. 14.00 Lepotica iz New Yorka, film. 15.20 Leto in dan. 15.30 Dvojčici: Lotte in Luise, film. 17.10 Dekle iz mesta. 18.00 Avstrija v ogledalu. 18.30 Dinozavri. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Straussova dinastija, film. 22.05 Kabaret. 22.50 Velika predstava, prenos iz Budimpešte. 0.20 Smrtno nevarna vožnja, film. 0.45 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 8.00 Za otroke. 10.15 Rezerviran čas. 12.10 Novoletni koncert z Dunaja. 13.35 Rezerviran čas: Zmaj in copate, risanka za odrasle. — Portret umetnice, H. Varadi. — 100-letnica madžarskega cirkusa. 18.05 Za otroke. 19.00 Najboljši met, ameriški film. 20.55 Poročila. 21.05 Novoletni operetni gala koncert iz Vigada. 22.40 Kaj pričakujete od prihodnosti? II. program: 8.25 Za otroke. 10.55 Koncert Budapest Ragtime Band. 12.05 Ob rojstnem dnevu Sandorja Petofija. 13.45 Popoldne. 13.55 Večni valček, nemški film. 15.30 Kraljeva nova obleka, pravljični film. 16.50 Za otroke. 17.20 Nazaj v prihodnost! 18.35 Dober večer! 19.05 Kralj melodij, Szabolcs Fenyes. 20.50 Z 'dušo in telesom, 1. del. 22.15 Plesalka Anita. 22.45 Ljubimci na begu, ameriški tv-film. RTL PLUS 13.00 Šerif v New Yorku. 14.40 Veliki in njegov zunajzemljan, komedija, 1978 (Bud Spencer). 16.10 Buddy in Lukas, komedija, 1980 (Bud Spencer). 17.45 Glasba. 18.00 5 in 40. 18.45 Poročila. 19.25 A-team. 20.15 Državnih tožilcev ne poljubljamo, kriminalka, 1985 (Robert Redford, Debra Winger). 22.10 Morilski krokodil II, grozljivka, 1990 (Antho-ny Crenna). 23.35 Delta Force I, akcijski, 1986 (Chuck Norris). 1.40 Pariz intimno. 2.05 Hura, Švedinje so tu, pon. 3.25 Proces proti O’Hari, film. SAT 1 13.35 Koča strica Toma, ameriški film, 1987. 15.30 Stan in Olio na Divjem zahodu, komedija, 1937. 16.45 Sinovi treh mušketirjev, pustolovski, 1950. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Srečno novo leto, ameriški film, 1986 (Peter Falk). 21.50 Poročila. 22.00 Lahko začneš moliti, kriminalka, 1968 (Charles Bronson, Alain Delon). 0.00 Stan in Olio na Divjem zahodu, ponovitev. 5.00 Prebujajte se z nami’ 8.00 Še zadnji del murskovalov-skega maratona tagatagatagata, to je Murski val. Če še niste uganili: moderator v studiu bo gospod Adi Smolar eden avtorjev razpoznavnega znaka MV. Dober dan! 13.00 Poročila. 13.05 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Šport 91 — retrospektivna oddaja T. Giderja. 17.00 Poročila. 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 8.00 Zimski počitniški program. 9.50 Zlata leta komedije, ameriški film (čb). 11.00 Mala Glorija, amer, nadaljevanka. 11.50 Z videomehom v novo leto. 13.30 Tv dnevnik 1. 13.40 Goonyji, ameriški film. 15.35 Trgovina z mamili, angl, nadaljevanka. 16.30 Poročila. 16.40 Telovadka, franc, nadaljevanka. 17.15 Klobuki skozi stoletja. 17.45 Daljna dežela, avstral. nadaljevanka. 18.40 Risanka. 18.55 Divji svet živali. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po kateri poti domov, amer, nadaljevanka. 20.50 Letni utrip. 21.30 Iz Rogaške Slatine v novo leto. 22.30 Tv dnevnik 3. 23.00 Sova:'Škorpijonov obroč, avstral. nadaljevanka; Življenje Josephine Baker, amer, nadaljevanka. Drugi program 14.55 Glasba skozi čas. 15.55 Sova, ponovitev nanizank. 18.05 Euroritem. 18.25 Beli menihi v Stični. 19.00 Video lestvica. 19.30 Tv dnevnik RAL 20.05 Paralaksa, nizoz. serija. 20.35 Umetniški večer: Harold Lyo-yd, angl, dokum. film; Harold Diddlebock, ameriški film (čb). 23.45 Yutel HTV 1 7.10 Sporočila beguncem. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Tv nadaljevanka. 9.00 Poročila. 9.05 Program za otroke in mlade. 12.00 Poročila, reportaže. 13.30 Nasveti. 14.00 Poročila. 14.10 Igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Hrvaška danes. 17.05 Znanost za svobodo. 18.00 Poročila. 18.15 Tv nadaljevanka. J 9.30 Tv dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik 2. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila. TVAVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope. 10.30 Overboard, komedija. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Čudovito potovanje, film. 15.00 Otroški spored. 15.05 Bilo je ... življenje. 15.30 Am, dam, des. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Dekle iz mesta. 18.00 Mojstri karikatur: Charles Schulz. 18.30 Sedaj ali nikoli. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Film. 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Filadelfijski poskus, film. 23.35 Will Penny, vestern. 1.20 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 16.45 Serijski film. 17.15 Mozartova pot. 18.00 Svet denarja. 18.10 Magazin za menedžerje. 19.15 Za mladino. 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Zdravje za vsakogar, o alkoholu. 21.10 Twin Peaks, 7. del serije. 21.55 Pred deseto. 22.15 Pesnik J. Utassy. 23.10 Reportaža. 24.00 Dnevnik, BBC. II. program: 6.00—9.00 Sončni vzhod. 15.55 Popoldne. 16.05 Naš ekran, v romunščini. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.00 Z dušo in telesom. 2. del serije. 20.00 Regionalni program. 21.05 50 minut o filmu. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Filmski klub TV 2: 322., slovaški čb film (1969). RTL PLUS 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Delta Force II, akcijski, 1989 (Chuck Norris). 0.05 Lies, groza v norišnici, kriminalka, 1984 (Ann Dusenberry). 1.45 Pariz intimno. 2.10 Žarišče Miami, kriminalka, 1968 (Dean Cra->Sh). 3.40 Edward, moj sin, klasični, 1948 (Spencer Tracy, Deborah Kerr). SAT 1 14.30 Očarljiva Je-annie, serija. 15.00 Poročila. 15.05 Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden, serija. 17.05 Tvegani poker. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Bingo. 20.05 Vreme. 20.15 Mike Kroger Show. 21.15 Hunter. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 L.A. vročica, ameriški film, 1989. VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 Stran 21 kino PETEK. 27. dec., ob 17. uri amer, akcijski film OZEK PREHOD PETEK, 27. dec., ob 19. uri amer, trdoer. film RAZVNETA SOBOTA, 28. dec., ob 17. in 19. uri amer, komedija MLADOLETNI VOHUN NEDELJA, 29. dec., ob 17. uri amer, komedija MLADOLETNI VOHUN NEDELJA, 29. dec., ob 19. uri amer, trdoer. film RAZVNETA TOREK, 31. dec., NI KINO-PREDSTAV SREDA, L jan., NI KINO-PREDSTAV ČETRTEK, 2. jan., NI KINO-PREDSTAV MOTORNA VOZILA OPEL KADETT C, letnik 1977, registriran do 9/92, prodam. Miller, Ska-kovci 60. M-577 BLATNIKE ZA FIAT 750 in wart-burg ter motor za renault 16 TL prodam. ® 22-428. 9 KOMBI IMV RENAULT prodam ali menjam za manjše vozilo. ® 26-122. M-593 FIAT 750, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam za 250 DEM. Danica Kapun, Iljaševci 32. M-468 LADO 1300 S, registrirano do oktobra 1992, prodam za 3.300 DEM. ® 82-727. M-3454 650 GL, letnik 9/87 modre barve, prevoženih 19.000 km, in pisalni stroj Uniš ugodno prodam. Ladislav Sabo, Gornji Lakoš 67. M-4422 VISO L, letnik 1983, prodam. ® 82-323. Janko Šiško, Podgradje 9, Ljutomer. M-3453 OLTCIT CLUB RL 11, kovinske barve ugodno prodam. ® 61-907. M-3078 OLTCIT CLUB 11 RL, kovinske barve, ugodno prodam. ® 76-729. M-3333 KAWASAKI, 125 CCM’, CROSS, prodam. ® 61-225, po 19. uri. M-333 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do oktobra 1992, prodam. Robert Štefanec, Tropovci, Križna 27, tel.: 46-316. M-pop JUGO 45 A, letnik 1987, vozen, registriran, prodam. ® 26-394. M-602 AUDI 80 L, letnik 1973, karamboli-ran, prodam. Motor je v dobrem stanju. Ignac Vučko, M. Rožman 4, G. Radgona. M-604 ŠKODO 120 L, prednji del karambo-liran, generalno obnovljeno, prodam. Milan Denša, Gomilica 53. M-609 ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Cena po dogovoru. ® 72-172 ali Ke-lemen, Gomilica 31. M-610 ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registrirano do decembra 1992 prodam. Sebeborci 101. M-645 RENAULT 5 CAMPUS, rdeč, 5 vrat, letnik 9/1991, prodam. ® 23-795. M-646 JUGO 45, letnik 1985, prodam. Tropovci, Kolesarska 75. M-652 PEUGEOT 204 v celoti ali po delih prodam. ® 22-713. M-661 JUGO 45, brez motorja, dobro ohranjen, prodam. ® 75-884. M-4435 ŠKODO 120 ugodno prodam. Vanča vas 18, p. Tišina. M-662 ZASTAVO 128 SKALA 55, letnik 1988, karamboliran, prodam. Dokle-žovje 3 a. M-663 ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 42.000 km, prodam. Gerlinci 99. M-664 ZASTAVO 101, letnik 1981, ugodno prodam. Vrešič, Dolenci 69. M-674 POSEST , GRADBENO PARCELO na Petanj-cih, voda, elektrika v bližini, prodam. Jože Kuhar, Petanjci 64. M-607 , STANOVANJSKO PRAVICO za garsonjero, 34 m1 prodam. ® 23-957. M-595 60 AROV MEŠANEGA GOZDA v Panovcih ugodno prodam. Predanovci 50. M-598 Zaposlimo prodajalca (honorarno) za 4 ure na dan z možnostjo poznejše stalne zaposlitve. • Prijave na naslov: Jožef, Janka Puclja 9, 64000 Kranj, telefon: (064) 329-714 VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29, Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 SLT, za podjetja 700,00 SLT, za naročnike v tujini 70 DEM letno. . . Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki Ljubljana: 50100-620-001 12-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. GRADBENO PARCELO s sadovnjakom in njivo v enem kosu, 3 ha, prodam. ® 76-002. M-4421 VINOGRAD (Stara Cesta), 10 arov vinograda, 5 arov sadovnjaka, prodam. ® 87-430. M-3448 VINOGRAD s počitniško hišico (Stara Cesta), 10 arov vinograda, 5 arov sadovnjaka, prodam. ® 81-267. M-3447 STAREJŠO HIŠO z zemljo, primerno za obrt in stanovanje na Goričkem — Grad, prodam. ® (064) 325-443. M-343 NJIVO v Lahoncih, 44 arov, prodam. ® 82-713. M-3445 HIŠO v 3. gradbeni fazi pri Juriju na Goričkem, prodam. ® (069) 83-757. M-343 STANOVANJSKO HIŠO v središču Lendave prodam. Partizanska 51, ® 75-860. M-4429 HIŠO, 8 x 8,5, ob Negovskem jezeru, prodam. ® (062) 774-810. m.pf VINOGRAD, laški rizling in šipon z vinsko kletjo ali brez nje, 2 km oddaljen od Ljutomera, prodam. Cena po dogovoru. ® 81 -882, ob večernih urah. M-3450 HIŠO v Dolnjem Lakošu prodam. ® 76-729. M-3434 VINOGRAD z novo hišov bližini Jeruzalema prodam. ® (062) 702-140. M-264 GRADBENO ZAZIDLJIVO PARCELO, 840 m2, v Radencih pri novi samopostrežnici prodam. ® 22-773. M-333 MLADA DRUŽINA NAJAME ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI. ® 23-553. M-603 ZEMLJO, 1,60 ha in 40 arov, in gozd, 80 arov, prodam. Banovci 7, Veržej. M-34567 PARCELO, 1 ha, v bližini Male Nedelje, pol gozda in pol sadovnjaka, elektrika in voda pri parceli, prodam. ®(063) 36-273. M-346 HIŠO, novejšo, v bližini Murske Sobote, prodam. ® 24-307, po 20. uri. M-579 GOZD in njivo v Gornjih Črncih ■ prodam. ® (0601) 61-781. M-583 Gostilna ŠIFTAR, STRUKOVCI vabi od 27. decembra do 5. januarja na DOMAČE KOLINE in 1. januarja na NOVOLETNO ZABAVO S PLESOM. SREČNO IN MIRNO 1992! GOZD, bogat, pri Brezovcih, 74 arov, prodam. ® 23-122, dopoldan, popoldan pa 26-469. M-618 GRADBENO PARCELO v Veržeju, 10-arsko, prodam. ® 87-321. M-622 TRAVNFKA na Kapci in kosilnico BCS, dobro ohranjeno, prodam. Kapca 106. M-623 ZAZIDLJIVO PARCELO v Zgor njih Moravcih, z urejeno dokumentacijo in nemontirano montažno hišo, 80 m2, prodam. ® 22-336. M-6625 POČITNIŠKO HIŠICO pri Vidmu ob Ščavnici, na lepi sončni legi, z zidano kletjo in vodovodom ter 16 arov zemlje prodam. (062) 305-361. M-626 GOZD, mešani, 57 arov, v Prosenjakovcih, prodam. ‘S? 26-495. M-628 HIŠO v Prosenjakovcih zelo ugodno prodam. Vučja Gomila 105. M-630 HIŠO Z DVOJNIM STANOVANJEM in gostinskim lokalom, vsega skupaj 400 m2 prodam. Cena po dogovoru. Plačilo v devizah. Informacije vsak dan Ulica osvobodilne fronte 1, Črenšovci. M-632 ENOSOBNO STANOVANJE v bloku v Murski Soboti prodamo. Naslov v upravi lista. M-633 POLOVICO ENOSTANOVANJSKE HIŠE z vrtom prodam. Naslov v upravi lista. M-634 PARCELO v bližini Murske Sobote, lok in 30 ustrojenih zajčjih kož prodam. 'S? 26-341. M-636 ZAHVALA Ob bolečini in praznini, ki jo čutiva ob izgubi najinega Vlada Horvata — Spidija iz Lendave se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, besede tolažbe in darovano cvetje, s katerim ste prekrili njegov zadnji dom. Danica in Mihec POČITNIŠKO HIŠICO, kompletno opremljeno, z majhnim vinogradom in vrtom v okolici Ljutomera po zelo ugodni ceni prodam. ® 81-222. M-; 612 70 AROV MEŠANEGA GOZDA prodam. Ogled v soboto in nedeljo, Dankovci 47. M-615 KMEČKO HIŠO, 10 km iz Murske Sobote (voda, elektrika, takoj vseljivo), in 66 arov zemljišča (vinograd, sadovnjak, travnik, gozd) prodam po dogovoru. ®(063) 21-392. M-616 ZAZIDLJIVO PARCELO, 10 arov, 10 km iz Murske Sobote, in gozd prodam. ® 45-394. M-616 STAREJŠO HIŠO z 8 ari zemljišča v novem naselju v Trimlinih v bližini Lendave prodam, cena ugodna. Ladislav Koša, Cankarjeva ul. II, Lendava. M-4440 PARCELO, 80 arov, lahko samo polovico, prodam. Mala Polana 76. M-4442 GRADBENO PARCELO v Gederov-cih, veliko 9 arov, s plačano spremembo namembnosti in urejeno lokacijsko dokumentacijo prodam. ® 26-790, od 16. do 19. ure. M-638 HIŠO, dvojček, vseljivo, v Beltincih, prodam. ® 42-343. M-640 GRADBENO PARCELO, komunalno opremljeno, v Murski Soboti, prodam. ® 87-489. M-641 MEŠANI GOZD, 40-60 arov, prodam. ® 23-637, po 18. uri. M-643 DVE NJIVI v Gornji Bistrici in njivo s travnikom na Srednji Bistrici prodam. ® 70-114. M-644 STANOVANJSKO HIŠO v Dolencih ugodno prodam. Vrešič, Dolenci 69. M-674 GRADBENE PARCELE v Veliki Po lani prodam. ® 70-771. M-650 KIOSK TIPA A, lesene konstrukcije, 4 x 4 m, namenjen za prodajo raznega blaga z opremo za jedila in pijače ali brez opreme, z vso dokumentacijo na mestu kjer stoji v Crenšovcih na ulici Prekmurske čete pri pošti, prodam. Možna in enostavna je tudi selitev. ® 70-453. M-651 SADOVNJAK v Bokračih, 1 ha, traktor 549 FERGUSON, mulčar in »špricajko« . prodam. ® 25-537. M-653 GOZD, 80 arov, v Mačkovcih, prodam. ® 22-398. M-654 NEDOGRAJENO VINSKO KLET na Veneči prodam najboljšemu ponudniku. ® 24-634. M-665 TRIINPOLSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE v Murski Soboti prodam ali zamenjam (za manjše stanovanje, avto višjega razreda, parcelo ... z doplačilom — po dogovoru),. 'S* 23-430, po 17. uri. M-666 OLJNI GORILEC (rabljen prodam za 4000 SLT) -S? (062) 816-402 HIŠO, takoj vseljivo, z urejeno okolico, telefon, centralno ogrevanje, dve garaži, ob glavni cesti Lendava— Murska Sobota, prodam. IS? 32-243. M-669 ZEMLJO, 2,42 ha, k. o. Lipa-Gan-čani, prodam. IS? 32-666. M-670 HIŠO na Kopitarjevi 1 v Murski Soboti prodam. ® 22-176. M-667 HIŠO, novo, vrstno, v Černelavcih, prodam. Naslov v upravi lista. M-668 Razno BARVNI TV prodam. ® 24- I I6. M-6II ZLATI SERVIS za 12 oseb prodam za 5.200 DEM. Naslov v upravi lista. M-582 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, do 800 kg, in gume, zimske, s platišči 165 — 132 in 165—152, prodam. Milan Hajdinjak, Pertoča 30, 69262 Ro-gašovci. M-591 50-LITRSKE PLASTIČNE BALONE, enkrat rabljene, uporabne za razne tekočine, tudi nafto, po ugodni ceni prodam. Ludvik Meolic, Stara ulica 30, Murska Sobota. M-597 GNOJ, pribl. 40 m', prodam. Zamenjujemo golice — 1:1,4 I belega olja in 2,8:1 I bučnega olja. ® 82-441 IN-3455 IZGUBLJENO NAJDITELJA ZLATE ZAPESTNICE, KI SEM JO IZGUBILA V ČETRTEK, 19. DECEMBRA, V BLIŽINI SLOVENIJATURISTA NA TITOVI ULICI V MURSKI SOBOTI PROSIM, DA Ml JO PROTI NAGRADI VRNE. ZAPESTNICA Ml JE DRAG SPOMIN. NAJDITELJA PROSIM, NAJ ME POKLIČE PO ® 24-768. MIB OTROŠKE AVTOSEDEŽE s H-si-stemom prodam tudi po pošti. ® 69-122. M-3079 LADIJSKI POD, 7 cm, prve ali druge kakovosti, prodam. ® 69-122. M-3080 RAČUNALNIK AMIGA 500 in barvni monitor prodam. ® 23-351. M-343 MOTOR IN REZERVNE DELE ZA CITROEN GS, starejši letnik, vozen prodam za 500 DEM. ® 82-736. M-3446 OPREMO ZA DISCO prodam. Štefan Nerad, Jusa Kramarja 22, Črenšovci. M-4423 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 140509, izdane pri H KS Murska Sobota. Jožef Sapač, Topolovci I. M-617 VLEČNO KLJUKO za FORD ES-CORT in ZASTAVO 101 ter zadnji spojler in rezervne dele prodam. ® 24-665. M-631 LADIJSKI POD, 180 SLT, 7 cm, 4 m, neposušen, smrekov, I. in II. kakovosti, z dostavo, prodam. ® (063) 33-343. M-642 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, 2,5 kW, prodam. ® 48-481. M-657 SI ŽELITE IZBOLJŠATI SVOJ ŽIVLJENJSKI STANDARD? Bi radi odkupili stanovanje, pa nimate denarja? To lahko uresničite s s sodelovanjem v sistemu fair play. Pridružite se nam. Vse informacije po ® (062) 411-926. M-660 TERVOL, trdi, 5 in 4 cm, ugodno prodam. ® 24-929. M-668 &&&&&&&&&& & & Tudi v prazničnih dneh na kozarček in pico na Hotizo v Osmico. Tele- £ gg; fon: 76-008. Srečno 1992! ZAMRZOVALNO OMARO, HLADILNIK, PLINSKO OGREVALNO PEČ, PRALNI STROJ, GARDEROBNO OMARO IN PREPROGO ugodno prodam. ® 21-038, popoldan. M-343 ŽIVALI KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 7 let, prodam. Ivan Kustec, Prekmurske čete 36, Črenšovci. M-614 KRAVO, staro 8 let, prodam. Dominko, Renkovci 125, Turnišče. M-629 DVE BREJI KOZI IN KOZLA pro dam. Novak, Grabe 4. M-594 DVE SVINJI ZA ZAKOL prodam. Dolga vas 6 b, Lendava. M-4432 BREJO KRAVO, brejo 8 mesecev, kontrola a, in vinograd, 10 arov, v Lendavskih goricah, prodam. Kapca 84. M-4424 DVE TELICI, po izbiri, prodam. Janez Marič, Murski Črnci 6. M-606 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 46. M-635 MALE PUJSKE prodam. ® 26-282 ali 22-945. M-655 KRAVO, brejo, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-656 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Krašči 66. M-658 PUJSKE prodam. Krajna 63. M-659 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRIKOLICO ZA ŽIVINO prodam. Gančani 196. M-672 KOSILNICO BCS, motor pokvarjen, prodam. Trnje 151 a. M-592 TRAKTOR IMT 539, 1500 delovnih ur, prodam. 82-770, po 18. uri. M-3449 DVOREDNI IZRUVALNIK KROMPIRJA prodam. V račun vzamem brejo kravo. Zadravec, Lipa 151, ® 41-359. M-601 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 55, na 2 pogona, drva za kurjavo po naročilu (zelo ugodno) in rotacijsko koso, malo rabljeno, prodam. Hodoš 76. M-608 DROBILNIK KORUZE MB 51 in akumulator, 12 E, 63 amperov, nov, prodam. ® 55-074. M-620 TROSILNIK GNOJA, obračalnik in traktorsko škropilnico ugodno prodam. Bogojina 98 ali ® 23-586, po 18. uri. M-647 TRAKTORJA ZETOR 4922 IN ŠTORE 404 ugodno prodam. ® 21-818. M-671 TRAKTOR FERGUSON 560, star 7 let, in traktor FERGUSON 533, star 10 let, prodam. ® 75-028. MJV Mednarodna firma išče zastopnike (akviziterje) za prodajo v svetu visoko priznanega izdelka. Ponujamo popolno uvajanje in nadpovprečen zaslužek v tuji valuti. Tel.: (062) 37-902. KOMBAJN NEPUTUN za spravilo sladkorne pese z veliko rezervnimi deli, plug, tribrazdni Lemind, in traktorsko škropilnico, 330 I, kovinsko, prodam. Vagner, Sebeborci 76, ® 48-054. M-673 JOŽE TITAN LESOSTRUGARSTVO Zaposlitve DELO NA DOMU! Delovna praksa in potreba. Pošljite krajši življenjepis. Vse informacije dobite pri Nevenki Fekonja, Veliki Brebrovnik 38, 62275 Miklavž pri Ormožu. M-3452 storitve izdeluje in montira stopnice, stopniščne in balkonske ograje, predelne stene, police, vrata po naročilu in montira vse vrste pohištva. Krog, Murnova 13, M. Sobota tel.: 26-159 AVTOMEHANIKA-AVTOLIČAR-STVO-AVTOKLEPARSTVO Milan Kolmanič, Rožički Vrh 84 se priporoča s storitvami. Prodam pa tudi prednjo vezno pločevino in nekaj starih delov za Z 101. M-584 VARUJEM OTROKE V SILVESTRSKI NOČI. Jožica Perš, Ivana Regenta 23, Murska Sobota. M-648 ŠIVAM ŽENSKE HLAČE po meri. Cena 450 SLT. ® 22-713. M-661 CVETLIČARSTVO IVANIČ Noršinci 16 c tel.: 48-221 CVETLIČARSTVO IVANIČ ŽELI VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE SREČNO, VESELO, MIRNO IN ZDRAVO 1992. LETO. ZASTAVO 101 SKALA 55, letnik 1991, prevoženih 22.800 km, registrirano do 21.6. 1992, ugodno prodamo. AP MURSKA SOBOTA, TEL.: 21-459, 21-844, INT. 27. SERVIS TEHTNIC JUG-MENCIGAR Cankova 36 tel.: 40-084 tel.: 40-065 Popravljajo tehtnice in opravljajo strojnoključavničarska dela. Priporočajo se in želijo vsem srečno, zdravo in mirno. 1992. leto. prodajalna RADENCI Dalmatinova 4 S (069) 65-190 se priporoča s pestro ponudbo: — komisijska prodaja — papirna galanterija — keramika — igrače — spominki in darila cene ugodne. Vsem strankam in poslovnim partnerjem želi srečno in veselo 1992. leto! GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK, POLANA pri MURSKI SOBOTI, in RESTAVRACIJA ADRIA iz GRADCA želita vsem gostom, sodelavcem, prijateljem in poslovnim partnerjem srečno novo leto 1992! • Tudi v prihodnje se toplo priporočamo s kakovostnimi gostinskimi storitvami! Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne prenese nobena prat'ka. (Prešeren) Že leto dni te zemlja krije, v grobu temnem ležiš, a med nami še živiš. V SPOMIN dr. Kalman Prelec Hvala vsem, ki se z mislijo nanj ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti. ZAHVALA V 77. letu nas je tiho in mimo zapustil dragi mož, ati, opapa, brat, stric in nečak Anton Šlebir iz Murske Sobote Ciril-Metodova 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, medicinskemu osebju za vso skrb in pomoč, kolektivu gozdarskega podjetja, sodelavcem Moravskih Toplic, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala odboru Zveze borcev Murska Sobota, govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Vsem še enkrat — hvala! Globoko žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Stran 22 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1991 V 88. letu starosti je zatisnila trudne oči naša mama, babica in prababica Elizabeta Kavčič roj. Velnar iz Cerovca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred gospodu Kumru za besede slovesa Marjanu za slovo na domu, gospodu Ignacu za odigrano Tišino in osebju zdravstvenega doma Radenci. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Cerovec, 14. decembra 1991 Hvaležni otroci z družinami Sporočava, daje 14. decembra 1991 umrl najin dragi Bela Škrilec Pokopali smo ga 19. 12. 1991 na pokopališču v Polju. Ljubljana Polje, 14. 12. 1991 Za njim žalujeta: žena Minka in sin Jože Čas celi rane in briše spomine, toda ti, draga Gabika, boš v naših srcih ostala kot nepozabna, ljubeča hčerkica vseh, ki smo te imeli radi. V SPOMIN Gabiki Gabor iz Črenšovec Ob prvi obletnici tvoje prerane smrti bo samo cvetje na grobu povedalo, kaj nam še vedno pomeniš, čeprav te ni več med nami. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Jožef Zver čevljarski mojster v pokoju iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za druge namene ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebna hvala za nesebično pomoč osebju pljučnega, infekcijskega in internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Zahvala g. župniku za obred, govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu za odpete žalostinke. VSI NJEGOVI Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, ' bolečine si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala. Solza bo tvoj grob rosila, dokler nas ne bo smrt združila. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in tašča Gizela Gomboc iz Boreče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter zdravstvenemu osebju iz G. Petrovec in patronažni sestri Miri. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Jožetu Gerenčerju iz Bratonec Boleč je spomin na 31. december pred enim letom, odkar mu je ugasnilo srce ter je zapustil svoje najdražje in malo vasico, kjer je preživel veliko let v krogu družine, skupaj delil z nami ljubezen in trpljenje. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli najrajši Samo srce in duša ve, kako zelo, zelo boli, ko naše drage Silvije več med nami ni. V SPOMIN Polnoč je in pred nami novo leto, a tebe več ni. Oh, kako boli, boli... 27. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je v 12. letu starosti zapustila naša ljuba hčerkica in vnukinja Silvija Kovačič iz Lendave Vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Lendava, Gaberje Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi Tvoji najdražji: mamica, ati in hratoc Damjan S svojim vedrim nasmehom vsakogar osrečiti si znala, pred usodo neizprosno, sama, nemočna si ostala. ZAHVALA" V 41. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama in hčerka Marija Vogrinec iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in svete maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim p -kam in oktetu KD Turnišče za odpete žalostinke ter govornikoma za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi zdravstvenemu osebju, ki ji je stalo ob strani pri premagovanju njene bolezni. Vsem še enkrat — iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI, KI SMO JO IMELI RADI Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. ZM1NMA Po hudi bolezni nas je v 61. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ladislav Sočič s Petanjec Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, duhovniku, gasilskemu društvu Petanjci, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za izrečene poslovilne besede. Žalujoči: žena Kristina, sin Ladislav ter sinova Emil in Jožef z družinama Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA 2. decembra smo k zadnjemu počitku pospremili našo drago mamo, taščo, staro mamo in prababico Ano Kavaš iz Bratonec 129 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali za svete maše, gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Cigutu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi kolektivom ABC Pomurke — kloba'sičar-ni, SOZ Prekmurka in VGP Mura za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sinovi in hčerka z družinami. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podat, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZkHNMA Ob kruti, boleči in nenadomestljivi izgubi našega nadvse dragega moža, brata, strica in botra Alojza Bežana iz Gederovec 34 a se globoko pretreseni in neutolažljivi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh bolečih dneh takoj in nesebično priskočili na pomoč, nas tolažili, lajšali gorje, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala domačim gasilcem in vsem gasilskim društvom za darovane vence in poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna^ hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter za odigrano Tišino. Posebej se iskreno zahvaljujemo za vložen trud Stefanu Nemcu s Krajne in sosedi Zlatki Serec. Žalujoči: žena Rozalija, brat Franc, sestri Marija in Cvetka z družinami Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga Ana Matjašec iz Lipe 58 Usoda je hotela, da si zapustila svoje drage in topel dom, ki si ga neizmerno ljubila in se žrtvovala zanj. Kaj nam pomeniš, kako te pogrešamo, čutimo le mi. V naših nepotolaženih srcih boš ostala vedno naša najdražja. Iskreno se zahvaljujemo vsej botrini, sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, vsem, ki so darovali yence, šopke, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni najdražji vestnik, 27. decembra 1«?1 Stran 23 v besedi in sliki NI RES. da je Republika Prekmurje prva srednjeevropska država, ki je brez odloga priznala Slovenijo. Republika Prekmurje bo vztrajala pri načelu recipročnosti: oni nas, mi njih. Vendar oni nas prej. Republiko smo imeli davno pred njimi. * * * Tudi Bačiča smo imeli pred Pirnatom. Geza Bačič je sabotiral dekrete beograjske oblasti že takrat. ko je Rajko Pirnat še vzgajal policiste. Bačič je že pred desetletjem na meji strgal bankovec, ki mu ga je čaršija i prepovedala nesti čeznjo. Pirnat pa je šele tik pred zdajci »švercal« svetilko, da \ mu ne bi bilo treba plačati ca-I rine v Beograd. Čeprav je Bačič pozneje po-; stal zadnji Mohikanec — beri: j projugoslovan — se mu ni bati za pokojnino. Dali mu bomo status prvoborca v osvobodilnem boju proti Beogradu in ga kot prekmurskega veleposlanika poslali med Mohikance v J Ameriko. * * * Prezidij pa je na turnejo po ZDA že poslal skupnino prekmurskih in prleških nacionali-' stov. Ameriškim Indijancem bodo pripovedovali o pravicah do samostojnih držav. V zahvalo ZDA za priznanje in za spodbujanje Nemčije pri tovrstnem namenu. NI TOREJ RES, da bi Prekmurce in Prleke p Ameriko povabil rasist in vodja ku-klux-klana David Duke. Duke je nedavno neuspešno kandidiral za guvernerja Louisiane, čeprav mu niso mogli dokazati, da je neposredno sodeloval pri sežiganju črncev. Po govoricah naj bi prekmurska in prleška delegacija odpotovali v Ameriko na povabilo in stroške tega rasista za-to.da bi z njhovo pomočjo iztrebili še zadnje Indijance. Kot je znano, sta te resnične gospodarje Amerike razen ameriške manjšinske politike (american way of Ufe), sifilisa in drugih tozadevnih belskih darov najbolj uničevala ognjena voda in sploh alkohol. Duke naj bi prirejal tekmovanje v pitju med Prekmurci ter Prleki na eni in Indijanci na drugi strani. Vestnik se do nadaljnjega še ne bo preimenoval v Nach-richterja. Četrti rajh v tem oziru še ni dosegel Prekmurja. Smo pa že dobili predlog, da naj v skladu s ponemčevanjem vsega nenemškega Slobodana Miloševiča poslej omenjamo samo še kot Freitaga Mildfic-kerja. * * * Reklama za seraj: Rašica-Beltinka prosi vse ljubitelje Dietricha Genscher-ja. naj pomislijo tudi na Gia-nija De Michelisa. Tudi ta si je priboril nekaj zaslug pri priznavanju Slovenije. Genscher vedno nosi rumen pulover z izrezom za kravato. Ker Dietrichovi ljubitelji kupujejo samo takšne puloverje, pletilstvu grozi, da mu bo pošel material v rumeni barvi. Plesalec De Michelis nosi bele puloverje enake »fazane«. * * * Kratki fašistični nasveti: Ker kri ni zemlja in Srbi do nadaljnjega več niso vaši »zemljaki«, vas Prezidij v imenu krvi prosi, da se oh novoletnem poljubljanju poljubljate enkrat, dvakrat ali več kakor trikrat. Nikakor pa ne trikrat! Trikrat je poljubil Branko Kostič Veljka Kadijeviča na obredu proslavljanja obletnice »Jugoslovanske ljudske armade«. Takole so se veselili romski otroci na osnovni šoli Macinec. Seveda pa to ni bilo edino darilo za božično-novoletne praznike, ampak se je na sedemtonskem tovornjaku, ki nam ga je posodilo podjetje Murskatrans znašlo veliko živil, hrane, obleke, obutve in učnih pripomočkov. V imenu otrok iz Murskega vala pa velja zahvala vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri dobrodelni akciji, predvsem pa osnovnošolcem, njihovim staršem in učiteljem z naslednjih osnovnih šol: Gornji Petrovci, Bakovci, Grfad, Črenšovci, Turnišče, Fokovci, Šalovci, Veržej, Puconci, Tišina, Cankova, Križevci pri Ljutomeru, Bogojina, Kuzma, Rogaševci, Beltinci, Apače, Prosenjakovci, Genterovci, Lendava, Bistrica in L ter 2. soboške osemletke. Poleg pomurskih mlekarn pa so pomagali tudi nekateri posamezniki. Vsem najlepša hvala. se Cene rabljenih avtomobilov Tudi na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti je bilo največ zastav, pa tudi nekaj uvoženih avtomobilov. Prodajalci so tokrat ponujali 23 vozil, sklenjenih kupčij pa je bilo malo, saj sta lastnike zamenjala le dva avtomobila. Za zastavo 750, letnik 1979, je prodajalec iztržil 36.000 tolarjev, za zastavo 101, letnik 1989, pa 4.700 DEM. Zapišimo še nekaj cen. Znamka avtomob. letnik prevož. km cena Zastava 750 1978 100.000 1.400 DEM Zastava 750 1978 77.000 35.000 DLT Zastava 850 1980 87.000 1.500 DEM Zastava 101 1980 85.000 2.500 DEM Zastava 126 P 1980 87.000 1.500 DEM Zastava 101 1977 95.000 26.000 SLT Zastava 101 1985 76.000 3.000 DEM Zastava 101 120.000 1.200 DEM Zastava 101 1984 42.000 3.000 DEM Jugo Koral 45 1989 30.000 200.000 SLT R 4 1981 54.000 1.100 DEM R 5 campus 1989 40.000 11.000 DEM Citroen Visa 1983 89.000 4.000 DEM Nissan 1,4 1991 13.000 22.000 DEM Golf D 1985 106.000 7.000 DEM Opel Kadett 1979 106.000 4.300 DEM VVartburg 1979 114.000 1.200 DEM Hyundai 1991 14.000 15.000 DEM Pomurska banka d.d. JZ Murska Sobota TEČAJNA LISTA ŠT. 16 Z DNE 20. 12. 1991 5 OJ rt © E OJ U E >N © © x> > E "a E OJ c N © ,4» a £ 5 c« 3 E OJ oj — 4J Q e © -X © & rt s?'1 M) £ M .Si, O C C © . C > OJ S oj C O »N T5 XI O © X! 5 V) "So 0J E 2 OJ <8 >Q J5 — 17 a° ~r°daja^’B30 • In kako priti do Vestnikovih daril? • Srečneže bomo izžrebali med naročniki. • Če še niste NAROČNIK VESTNIKA, nam čimprej pošljite izpolnjeno naročilnico, ki jo objavljamo v vsaki številki Vestnika! M — w Ua S us j jg rt -i OJ "Ž O OJ qj o i—j — J© •o C £ O Si o >8 O- trt = o. u x d s V—M H" S rifN n rr (Z) rt E JM) rt rt’ .O © -o E □ M' rt .X -o © JO rt © J2 c« rt j2 'e? ■©