Štajerski
Hajdina	Ptuj
Novo občinsko središče Žerjavi proti mestu Stran 3	Stran 9
Juršinci
Vrtec leto pred planom Stran 10
Tednikov pranger
Za table imajo zdravilo Stran 17

y
PTUJSKA,,
LET
Minister za e opozarja ', ,u} pitje alkohola škoduje zdravju "
Končno - žetev v pravem pomenu.
Podlehnik • Dela v polnem teku
Septembra čez novi most
Nesrečni most čez Rogatnico v središču Podlehnika, ki je bil zaradi popolne dotrajanosti in nevarnosti rušitve dolge mesece zaprt, bo, kot vse kaže, končno spet prevozen. Seveda v novi podobi.
Dela so se že začela, na prerez otvoritvenega traku pa bo treba po~akati najmanj do sredine septembra. Do takrat se bo verjetno nekoliko ohladila vro~a kri vseh tistih voznikov, ki so za dolg obvoz po večinoma hudo razriti makadamski cesti, kjer je bilo srečanje dveh vozil zelo težko izvedljivo, tvegali vožnjo z avtomobilom. Zanimivo je, da je velik del te obvozne ceste, pravzaprav v samem centru Podlehnika, ostal brez asfaltne prevleke.
Po pogodbi "na ključ", ki zajema vsa dela, od rušitvenih do izvedbenih, je kot rok dokon-
čanja novega mostu predviden 15. september, če bodo vremenske razmere ugodne za gradnjo. To sicer ni 45-dnevni pogodbeni rok, kot je še na zadnji junijski seji zatrjeval župan Ve-koslav Fric, ampak 15 dodatnih dni je navsezadnje malenkost v primerjavi z večmesečnim nategovanjem začetka del, da o kakšnih drugih "odstopanjih" v podlehniški občini niti ne govorimo posebej.
"Po podpisani pogodbi je rok izvedbe novega mostu 60 dni. Delovni dnevi pa so tisti, v katerih vremenske razmere dovoljujejo izvajanje začrtanih del," pojasnjuje Jože Botolin, vodja sektorja gradenj pri Cestnem
Novi podlehniški most čez Rogatnico te dni dobiva temelje.
Ptuj, četrtek, 5. avgusta 2004
letnik LVII . št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Nogomet
Sanjski za~etek Drave Stran 24

podjetju Ptuj, ki je bilo po drugem razpisu izbrano kot najugodnejši izvajalec. Botolin je prepričan, da bodo dela končana v pogodbenem roku, torej do sredine septembra: "Nekaj težav na začetku, če odštejemo čakanje na gradbeno dovoljenje, smo imeli le z vdiranjem vode v gradbeno jamo, zdaj pa tečejo dela po načrtu. Doslej smo zbetonirali prvi in drugi temelj ter nosilno steno z opornimi zidovi. Tehnologija zahteva, da se ves ta beton za doseganje ustrezne nosilnosti strjuje in uč-vrščuje približno 20 dni, nato pa bomo nanj položili primarne nosilce in tlačno ploščo. Nosilnost bo ustrezala vsem predpisom na regionalnih cestah, torej 20 ton na tekoči meter, kar omogoča normalen promet vseh vozil razen izjemnih tovorov!"
Dolžina oziroma razpon novega mostu bo 15,2 metra, širina asfaltiranega cestišča 5 metrov, nizvodno bo urejen še 1,2 metra širok pločnik za pešce, most pa bo varovan tudi z ograjo.
Kot je znano, pa podlehniški
WTO
Ne zamudite izredne priložnosti Vi^j^ za TOzila letniJca 2004 in obiščite nag prodajni salon, saj je Število vozil omejeno.
Dominko d.o.o., Zadruini (rg 8,2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
RADIOPTUJ
89,8»98,£'I04;3
most čez Rogatnico ne služi zgolj prometu: "Res je, da je bil stari most hkrati tudi premostitveni objekt za drugo infrastrukturo, za telefonski optični kabel in vodovod. Vse to smo morali začasno odstraniti in namestiti ob gradbenem območju. Po izgradnji pa se bo vse spet instaliralo nazaj na novi most."
Po mnenju Botolina odstopanj od pogodbene cene ne pričakujejo: "To, kar je bilo naročniku znano pred podpisom pogodbe, ne more podražiti del. Če bi se v teku izgradnje pojavila kakšna dodatna nepredvidena dela, potem pa bi to vsekakor vplivalo na ceno izvedbe. Glede na dejstvo, da v samem temeljenju, ki je največkrat največja neznanka in vzrok dodatnih stroškov, ni bilo nobenih dodatnih del ali sprememb, pa bistvenih odstopanj od pogodbene cene ne bo."
Pogodbena cena izgradnje novega mostu je 19,5 milijona tolarjev neto (brez 20-odstotnega DDV).
SM
Foto SM
9770040197060
Doma in po svetu
Vajgl izrazil sožalje
Ljubljana - Zunanji minister Ivo Vajgl je ob tragičnem požaru v veleblagovnici v paragvajski prestolnici Asuncion, ki je zahteval več kot 300 življenj, izrazil sožalje paragvajski zunanji ministrici Leili Rachid Cowles, so zapisali na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve. Hud požar v nakupovalnem središču na obrobju Asunciona, ki je izbruhnil v nedeljo opoldne po lokalnem času, je po zadnjih uradnih podatkih terjal več kot 300 življenj, več kot 300 ljudi pa je ranjenih. Oblasti se bojijo, da bo število žrtev še naraslo, saj je veliko ranjenih še v kritičnem stanju. V trgovskem centru Ycua Bolanos je bilo v trenutku tragedije okoli 700 ljudi.
4. obletnica Nsi
Ljubljana - V NSi 4. avgusta praznujejo četrto obletnico stranke, ki so jo leta 2000 ustanovili predvsem nezadovoljni člani nekaj mesecev pred tem združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Predsednik NSi Andrej Bajuk sedaj ocenjuje, da se je Nova Slovenija, še posebej po zmagi na junijskih evropskih volitvah, zasidrala v slovenski politični prostor. Bajuk je v pogovoru za STA sicer priznal, da je pred štirimi leti med ustanovitelji stranke obstajal določen dvom, ali jim bo uspel politični preboj. Prestop praga za vstop v parlament oktobra 2000 z 8,7 odstotka glasov, še posebej pa uspeh na evropskih volitvah 2004 (23,6 odstotka) pa sta razpršila vse dvome. Bajuk tudi priznava, da je letošnji volilni rezultat "neka posebnost" zaradi slabe volilne udeležbe, ki pa je bila nizka za vse nastopajoče stranke.
Hrvati protestirajo
Zagreb/Ljubljana - Hrvaška je slovenskemu odpravniku poslov v Zagrebu izročila diplomatsko noto, v kateri hrvaško zunanje ministrstvo opozarja slovensko zunanje ministrstvo na "pogoste kršitve na območju Savudrije s strani slovenskih policijskih plovil, vključno z oviranjem gospodarskih dejavnosti hrvaških ribičev v tem delu hrvaškega teritorialnega morja". Kot je hrvaški MZZ še objavil na svoji spletni strani, so se omenjene kršitve zgodile v petek, 30. julija, in v ponedeljek, 2. avgusta. Na slovenskem MZZ so za STA potrdili, da je hrvaški MZZ popoldne poklical na pogovor slovenskega odpravnika poslov Jadrana Hočevarja in mu izročil diplomatsko noto, ki jo bodo v sredo na ministrstvu preučili in v skladu s prakso ukrepali po diplomatski poti.
Hruščev ožig spet na pohodu
Maribor - Mariborska fitosanitarna inšpekcija je odkrila nove okužbe s hruševim ožigom v bližini lanskoletnih žarišč v Mariboru in njegovi okolici, natančneje v Lumbu-šu, Pekrah in Hočah. Okužbe je potrdil tudi pooblaščeni laboratorij Nacionalnega veterinarskega inštituta. Prizadete so predvsem okrasne rastline panešpelj, okužba pa se je razširila tudi na posamezna drevesa jablan, hrušk in kutin. Na okužbo zasaditve panešpelj pa obstaja sum tudi v ptujski občini.
Cenejši bencin
Ljubljana - Bencin je od torka cenejši za dva tolarja. Liter neosvinčega 95-oktanskega bencina tako stane 205,40 tolarja, liter 98-oktanskega pa 210,10 tolarja. Kljub znižanju trošarin sta se podražila dizelsko gorivo, in sicer za 1,90 tolarja na 182,3 tolarja za liter, ter kurilno olje za ogrevanje, ki je dražje za 90 stotinov in stane 105,60 tolarja.
Izpustili Blaškiča
Zagreb - Upokojeni hrvaški general Tihomir Blaškič se je z letalom hrvaškega letalskega prevoznika Croatia Airlines z redno letalsko linijo iz Haaga vrnil v Zagreb, potem ko mu je minuli četrtek haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije znižalo kazen za zločine, storjene med vojno v BiH, s 45 na devet let zapora. Predsednik haaškega sodišča Theodor Meron pa je odobril zahtevo obrambe, da Blaškiča iz zapora izpustijo pred odsluženjem celotne kazni, čeprav je preživel za zapahi le osem let in štiri mesece.
Odškodnina za izgnane Nemce
Varšava - Poljski zunanji minister Wlodzimierz Cimoszewicz je nedeljsko izjavo nemškega kanclerja Ger-harda Schroederja o odškodninah izgnanim Nemcem označil kot pomembno za Poljsko, ki pa problema dokončno ne rešuje. Schroeder, ki se je v Varšavi udeležil proslave ob 60. obletnici varšavske vstaje, je v nedeljo ponovil nasprotovanje nemške vlade izplačilu odškodninskih zahtev Nemcev, ki so bili po koncu druge svetovne vojne izgnani s sedanjega poljskega ozemlja. Cimoszewicz je za nek poljski radio še dejal, da si je teoretično moč predstavljati, da bi nemški izgnanci tožbe, tudi če bi jih zavrnili na poljskih in nemških sodiščih, lahko vložili na evropska sodišča.
Evropska unija in mi • Luksemburg
Velikost ni pomembna ...
... vsaj v primeru Luksemburga ne. Druga najmanjša evropska država ima - kot kaže uradna statistika - mnogo več kot njene večje sočlanice. Letno ustvari najvišji bruto domači proizvod na prebivalca, verjeli ali ne, 45 tisoč evrov, ali približno štirikrat več od nekajkrat večje Slovenije in za okoli 20 tisoč evrov po prebivalcu več kot večji in pomembnejši Francija in Nemčija, ki ob Belgiji mejita na to prav posebno državo sredi Evrope.
Kako je Luksemburgu uspelo postati, kar danes je? Preprosto vsekakor ne. Dejstvo je, da si je ozemlje današnjega Luksemburga v srednjem veku iz rok v roke predajalo plemstvo, zlasti nemško. Vmes so bili na luksemburških tleh prisotni še češki kralji, pa Nizozemci in Francozi. Vse do leta 1866, ko je vojvodstvo postalo tudi neodvisna država, ki se je s podpisom londonskega sporazuma leto kasneje zavezala k popolni nevtralnosti. Leta 1868 je Luksemburg dobil še danes veljavno ustavo, vladarski prestol pa je zasedla rodbina Nassau-Weilburg, ki tej parlamentarni monarhiji vlada še danes. Razloge za uspeh majhne državice je iskati tudi v naklonjenosti evro-atlantskim povezavam. Luksemburg je tri leta po koncu 2. svetovne vojne preklical nevtralnost in postal ustanovna članica zahodne vojaške zveze NATO. Država je bila vselej naklonjena povezovanju, tako je že leta 1921 s sosednjo Belgijo in Nizozemsko ustanovila carinsko in trgovinsko unijo, znano pod imenom Beneluks. Članica Sve-
ta Evrope je postala leta 1948, članica predhodnice EU ali Evropskega združenja za premog in jeklo pa leta 1951. Konec 50. let prejšnjega stoletja je Luksemburg postal že eno izmed treh središč nastajajoče združene Evrope. Danes na svojem ozemlju "gosti" generalni sekretariat Evropskega parlamenta, Evropsko in računsko sodišče, Statistični urad Eurostat, v Luksemburgu pa je tudi sedež Evropske investicijske banke.
Izpostaviti velja podatek, da je Luksemburg že v preteklosti zaradi liberalne bančne in trgovinske zakonodaje postal pomembno svetovno bančno središče, kjer ima danes svoja predstavništva več kot 200 tujih bank in več kot 9000 tujih podjetij, ki ustvarijo petino luksemburškega bruto domačega proizvoda. Razmah bančništva v Luksemburgu pripisujejo politični stabilnosti, nižjim davkom in obrestim ter tudi specializiranosti na področju bančnih storitev, kot so vlaganja v investicijske sklade, upravljanje potfeljev in bančni računi boga-
tašev z vsega sveta.
Luksemburg ima ob tem še razvito kovinsko, kemično, tekstilno, steklarsko, keramično ter živilsko industrijo. Približno 50 odstotkov površine pokrivajo kmetijske površine, dobrih 30 odstotkov je gozdov. Ob tem še zanimivost, premore tudi 1400 hektarjev vinogradov.
Letno 2586 kvadratnih kilometrov veliko državo, upeto med Belgijo, Francijo in Nemčijo,
obišče okoli 800 tisoč turistov, največ Nemcev Ob prestolnici, Luksemburgu, katere staro obzidje je pod zaščito Unesca, si je v mini državi vredno pogledati tudi mestece Clervaux z gradom in velikim benediktinskim samostanom ter mesto Vianden z gotsko cerkvijo iz 13. stoletja. Na meji z Nemčijo se nahaja tudi romarsko središče Echternach z romansko baziliko.
Anemari Kekec
Luksemburg je po ustavi iz 17. oktobra 1868 parlamentarna dedna monarhija ali veliko vojvodstvo, ki ji vlada rodbina Nassau-Weilburgh. Luksemburžani dobijo volilno pravico z 18 leti, udeležba na volitvah je po ustavi obvezna. Državo vodi veliki vojvoda, ki ima še vedno veliko pristojnosti. Z vlado deli izvršilno oblast, navzven predstavlja državo ter sklicuje in raz-pušča poslansko zbornico. Ob tem imenuje ali odstavlja vlado, lahko pa daje tudi zakonske pobude in ima celo pravico veta na nove zakone. Velikemu vojvodi je danes "podrejenih" dobrih 420 tisoč prebivalcev, od katerih je slabih 70 odstotkov Luksem-buržanov, ostalo so tujci. Največ, 78 tisoč prebivalcev, jih živi v prestolnici, ki se dviga nad soteskama reke Alzette in njenega pritoka Petrusse. Večina prebivalcev govori germanski luksemburški jezik, od leta 1985 tretji uradni jezik. Ob njem sta uradna jezika še francoski, materni jezik vladarske družine, in nemški.
Destrnik • Lepša prihodnost osrednje ceste
180 (državnih) milijonov za dva kilometra
Vsi tisti, ki so ob zgoraj omenjenem znesku pomislili na izgradnjo kakšnega odseka avtoceste, se krepko motijo.
Toliko denarja je namreč po besedah destrniškega župana Franca Pukšiča že rezerviranih v državnem proračunu za ureditev dva kilometra dolge ceste od odcepa regionalke Ptuj-Lenart na začetku Janežovskega Vrha do središča destrniške občine na naslednjem hribu.
In zakaj bo država dala toliko denarja?
Po Zakonu o lokalni samoupravi morajo biti vsa središča občin povezana z državno cesto. Za ureditev teh cest pa mora v skladu z zakonom poskrbeti država. Cesta, ki povezuje Destrnik z re-gionalko, je bila v državno cesto prekategorizirana šele 1. januarja lani. "To pa ni krivda občine, saj smo ustrezno dokumentacijo za uvrstitev te ceste v državno kategorijo predložili že leta 1998," pojasnjuje župan Pukšič.
Ozka, ovinkasta in luknjasta cesta, ki je nekaj posodobitev doživela le v svojem zaključnem odseku od destrniške osnovne šole do pokopališča, je res nujno potrebna prenove, saj je, verjetno na račun upravičeno pričakovane prekategorizacije, že lep čas ni vzdrževal nihče več. "Investicija je načrtovana za leti 2005
in 2006, priprava dokumentacije je v teh dneh v zaključni fazi. Z državnimi sredstvi se bo prenovilo cestišče, postavljeni bosta dve avtobusni postaji, občinsko soinvestiranje pa se bo nanašalo na izgradnjo kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave. Ob tem pa si še zelo prizadevamo, da bi Elektro Maribor električno omrežje uredilo v zemljo, z zemeljskimi priključki, kot je bila že dosedanja praksa."
Za zagovor kar nekam vrtoglavo visoke cifre, vsaj v primerjavi z ureditvijo podobnih cest v ostalih občinah, ki jo za destrniško oziroma zdaj že državno cesto namenja država, Pukšič navaja kar precej argumentov: ^"Višina državnega deleža se mi niti ne zdi kaj posebno visoka. Kaj hitro se lahko izkaže, da bo teh 180 milijonov celo premalo; to bo pokazala projektna dokumentacija. In če jo bo treba dopolniti, bo delež iz državnega proračuna še premajhen ... Upoštevati je namreč treba, da je cesta speljana po izjemno raznoliki konfiguraciji terena, tudi skozi predele, ki so plazoviti in bo nujno marsikaj sanirati ter dodatno utrditi. Poleg tega bo sedanje cestišče
nekoliko razširjeno, saj zdaj ne dopušča nemotenega srečevanja dveh nasproti vozečih vozil, vendar zgolj v mejah minimalnih republiških standardov."
Pogodba za sofinanciranje in ureditev ceste bo tropartitna; podpisana med ministrstvom za promet, občino Destrnik in Direkcijo za ceste RS. Sofinancerski delež občine je zaenkrat neznanka, kot kažejo besede Pukšiča, pa nikakor ne bi smel biti velik, prej nasprotno: ^"Vedeti je treba,
da je naša občina že financirala v to cesto v času, ko še ni bila državna, pa bi to že morala biti! Zato bomo vsa vložena sredstva v ureditev te ceste, kar pravzaprav ni bila naša naloga in obveznost, pri pogajanjih izpostavili in obračunali! Ni naša krivda, če je postopek prekategorizacije trajal tako dolgo, zato je kompenzacija pri bodočem deležu občinskega sofinanciranja čisto upravičena!"
Kaj točno se skriva za Puk-šičevimi razmišljanji, ni težko uganiti. Tudi kakšni komentarji, predvsem pa morebitni kanček nevoščljivosti ali zavisti ob dejanski realizaciji napovedi destr-niškega župana, so odveč. Kdor se (lahko) znajde, se pač znajde. Toliko lažje je, če je župan še poslanec. In če občinski proračun ne bo utrpel "težkega" odhodka zaradi načrtovane naložbe, bo to še najbolje za občane Destrnika.
SM
Za posodobitev ceste do občinskega središča Destrnika bo država po prepričanju župana dala 180 milijonov tolarjev.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUl; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnik8radio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Hajdina • Začetek gradnje poslovno-stanovanjskega centra M Uvodnik
Novo občinsko središče
V Hajdini so predzadnji julijski dan dobesedno praznovali. Po petih letih jim je uspelo dokončati vse postopke za začetek gradnje poslovno-stanovanjskega centra Hajdina. Leta 1999 so pričeli s postopki za nakup zemljišča, ki je veliko okrog 1,2 ha, in s postopki za spremembo prostorskega plana. Center bo predvidoma vseljiv prihodnjo jesen.
■ V V
Na nek način so tudi prekinili z dosedanjo tradicijo neproslavljanja občinskih pridobitev. Ker pa se novo občinsko središče, ki bo našlo mesto v sklopu novega poslovno-stanovanjskega centra Hajdina, ne gradi vsak dan, so 30. julija tudi s simboličnim dejanjem, odprtjem napisne plošče, napovedali začetek te izredno pomembne gradnje. Dogodek so s svojim nastopom olepšali Štajerski frajtonarji, Uroš Sa-gadin in Ljudske pevke Hajdina.
Začeli so ga s podpisom so-investitorske pogodbe za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri novogradnji	poslovno-stanovanjskega centra Hajdina, s katero so formalno pravno opredelili odnose pri izgradnji tega centra. Kot naročnika sta jo podpisala župan Radoslav Simonie v imenu občine Hajdina in predsednik uprave Samo Gorjup v imenu Mercatorja, SVS, d. d., Ptuj ter direktor Ivan Cajzek v imenu izvajalca GIC Gradnje, d. o. o., Sv. Florijan, Rogaška Slatina. Omenjeno podjetje je bilo na osnovi javnega razpisa izbrano za najugodnejšega izvajalca in bilo hkrati tudi najugodnejši kupec sorazmernega deleža zemljišča.
3200 m2 uporabnih poslovnih in stanovanjskih površin. Glavni in odgovorni projektant je arhitekt Branko Čepic iz Projekte inženiring Ptuj. Sestavljali ga bodo prostori občinske uprave, krajevnega urada, Mercatorjeve trgovine, dostavne pošte, splošne zdravstvene ambulante, zavarovalniškega zastopstva, mesnice, gostinskega obrata, na voljo pa bo tudi 12 stanovanj. Občina Hajdina vstopa s komunalno opremljenim zemljiščem, za to pa bo pridobila občinske prostore. Brez vložka občine naj bi investicija veljala okrog 860 milijonov tolarjev. V bistvu novi center sestavljata dva objekta, objekt A obsega poslovno-stanovanjske prostore, v objektu B pa bodo prostori trgovine in mesnice. Nekaj prostorov je še na voljo. Do jeseni 2005 mora biti zgrajen manjši trg, prav tako pa tudi okrog 150 parkirišč. V bistvu gre za dela v I. fazi, ki ji bo sledila še druga, ko bodo porušili zgradbo zdajšnje Mercatorjeve prodajalne, eno domačijo in zgradbo Društva upokojencev. V tretji fazi pa bodo na zahodnem delu tega zemljišča pričeli z individualno stanovanjsko pozidavo, za katero pa bo občinski svet moral predhodno sprejeti zazidalni načrt.

Odprtje napisne plošče ob pricetku gradnje poslovno-stano-vanjskega centra Hajdina.
GIC Gradnje podpisal tudi pogodbo s Pošto Slovenije - PE Maribor. Direktor Ivan Cajzek je ob odprtju napisne plošče povedal, da jih z Mer-catorjem in pošto povezujejo dobri poslovni odnosi že iz prejšnjih projektov. Občina bo imela v novem centru 700 m2 lastniških prostorov, Mercator 300 in dostavna pošta Hajdina, ki je doslej niso imeli, 100 m2. Direktor Poše Slovenije - PE Maribor Boris-lav Zupanc je kritično ugotovil, da zdajšnji prostori pošte, ta deluje na 30 m2, niso več nikomur v ponos. Nova dostavna pošta Hajdina bo s svojo dejavnostjo pokrivala 9 naselij oziroma 1200 gospodinj, v katere bodo prihajali
Novi center bo imel okrog V kratkem bo izvajalec del štirje poštarji. Predsednik up-
Ptuj • Skupna občinska uprava
Po 15. avgustu nove informacije
Sredi avgusta vstopijo v veljavo spremembe in dopolnitve planskih aktov, je povedal predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast.
Informacija je pomembna za vse tiste, ki razpolagajo s še nezazidanimi stavbnimi zemljišči in želijo pričeti z gradnjo. Pomeni, da že izdane lokacijske informacije, ki so podlaga za
izdajo gradbenega dovoljenja, veljajo le do tega datuma. Po tem datumu morajo vsi, ki želijo aktivirati nepozidana stavbna zemljišča, zaprositi za novo lokacijsko informacijo, na pod-
lagi katere bodo pridobili gradbeno dovoljenje. Spremembe in dopolnitve prostorskih aktov za mestno občino Ptuj so bile objavljene 31. julija.
MG
rave Mercatorja, SVS, d. d., Ptuj, Samo Gorjup pa je povedal, da v nov center vstopajo s posodobljenim market programom.
Podoba novega centra in njena prihodnost, vsebina in življenje bosta v prvi vrsti vrsti odvisna od Hajdinčanov samih, od njihovih želja in potreb, je še povedal haj-dinski župan Radoslav Simo-nič 30. julija ob podpisu soinvestitorske pogodbe in odprtju napisne table, ki simbolizira začetek gradnje novega poslovno-stanovanjskega centra Hajdina.
MG
Ce bi Haloze videl Al Bugsy
Ogromno kritike, ki jo je zadnje čase slišati čez zakrnelost ptujskega turizma, je pravzaprav le pokazatelj tega, da bi se lahko dogajalo (in tržilo) precej več, kot se. Veliko slabša kot kritika je tišina, ko se o turizmu in turističnih možnostih sploh ne govori Nekako v stilu reka, da za slabim konjem ni sledi, za dobrim pa se vedno dviga prah, naj bo v dobrem ali slabem. V Halozah, recimo, se okoli turističnega razvoja sploh ne praši; čeprav se skoznje letno prepelje kar 15 milijonov turistov! Prah dviguje kvečjemu vožnja po makadamskih cestah, pa še tega je letos zaradi mokrega poletja bolj malo ...
Kot kaže, se haloške občine s političnimi vodstvi na čelu (še) ne ali pa nočejo zavedati, da je turizem ena od naj-profitabilnejših gospodarskih panog na svetu. Usmerjanje vseh svojih moči, političnega lobiranja, proračunskega denarja in kreditov v izgradnjo šol, vodovoda in asfaltiranje cest z mučnim ter dolgotrajnim čakanjem na državni, zdaj pa še evropski finančni blagoslov, ne more biti izgovor za popolno turistično apatijo. Posamezna občinska turistična društva, ki se mučijo zgolj z lokalno omejenimi prireditvami, kjer se zbirajo eni in isti obrazi, za njimi pa stojijo vedno bolj zdolgočaseni sponzorji, turizma ne bodo postavili na noge. Prav tako ne redki bolj ali manj podjetni posamezniki z gostišči, ki jih lahko najdejo le domači poznavalci terena. Pa tudi ne tako zelo opevane haloške vinsko-turistične ceste, ki so se izrodile v asfaltirane jegulje brez prave namembnosti in cilja. Prazen in turistično popolnoma nezanimiv še vedno ostaja Borl v Gorišnici, v Podlehniku se "turizem" začne in konča pri tovornjakar-skem motelu, v Žetalah in Vidmu se ponudba sklene pri kapelicah in cerkvah. O kakšnem skupnem vsaj razmišljanju ali projektnem sodelovanju za razvoj turizma med omenjenimi občinami ni ne duha ne sluha. A bi že ena sama dobra ideja lahko rešila in povezala vse hkrati, pa ne mislim na stokrat prežvečeno fabulo o najboljšem vinu. Brez dvoma bi več zanimanja turistov pritegnila že zgodba o skrivnostnih donačkih čarovnicah, ki jo še danes odlično podpira pravo, srednjeveško okolje, nanjo pa bi se lahko pripela vsa ostala vinsko-hotelirska itd. ponudba. Nora ideja? Mogoče. Ampak ne pozabimo, da je nekoč najbolj nora ideja v ZDA rodila največjo turistično meko - Las Vegas - sredi popolne puščave! Le česa bi se Al Bugsy spomnil, če bi videl Haloze?
Simona Meznarič
Videm • Odvoz starih avtomobilov
Zbrali bodo preko 300 odsluženih avtomobilov
V akcijo brezplačnega pobiranja, odvoza in predelave starih avtomobilov, ki se je v Sloveniji na pobudo ministrstva za okolje in prostor začela maja, zaključila pa naj bi se septembra, so se uspešno vključili tudi v občini Videm.
Z odvozom neuporabnih, opuščenih vozil so začeli prejšnji četrtek, 29. julija, za odvoz pa so angažirali podjetje Sau-bermacher iz Lenarta. "Prve tri dni, se pravi do sobote, zadnjega julija, so se odvažale avtomobilske školjke na večjih, črnih odlagališčih, ki jih je v naši občini kar nekaj. Od ponedeljka, 2. avgusta, pa smo začeli z odvozom prijavljenega avtomobilskega odpada po posameznih gospodinjstvih, na osnovi seznama prijav posameznikov. Do začetka akcije smo na občinsko upravo prejeli kar 276 prijav za odvoz odsluženih jeklenih konjičkov. Po približni oceni pa do izteka akcije pričakujemo okoli 350 prijav," je povedal referent za komunalno dejavnost pri občini Videm Aleš Gregorec.
Koncesijo za predelavo starih avtomobilov za štajersko in prekmursko območje ima sicer podjetje Wolf.
SM
Školjko avtomobila je treba z jekleno "roko" najprej potlaCiti.
Foto: SM
dodobra
Foto: MG
Zetale • S 15. redne seje občinskega sveta
Določene zazidalne parcele
"Od 60 zahtev po spremembi namembnosti v občini Žetale je ugodno rešenih približno polovica, kar v naravi oziroma v hektarjih predstavlja 70 odstotkov obravnavanih površin," je ob razlagi in sprejemanju občinskega Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje omenjene občine povedal direktor skupne občinske uprave Stanislav Napast.
Odlok, usklajen z državno strategijo prostorskega razvoja Slovenije (vladni zakon je, mimogrede, začel veljati 20. julija) so svetniki po široki razpravi sprejeli soglasno. Župan Butolen je ob tem povedal: ""Sprejeta državna strategija, s katero smo morali uskladiti občinske odloke, sicer ni idealna, je pa vsekakor boljša od začetne inačice, po kateri razpršena gradnja sploh ne bi bila več možna! Po moji oceni je bil prvi predlog državne strategije kar prepisan iz leta 1986 in potrebno je bilo ogromno prepričevanja, predvsem stroke, manj politike, da je neustrezen. Največ težav je bilo prav okoli uvrstitve in ohranitve razpršene gradnje, ki je za naše območje in Haloze nasploh značilna. In pomembno za naše kraje je, da smo v tem uspeli, saj se razpršena gradnja po črki zakona lahko ohranja tam, kjer je avtohtona!" Kljub temu pa gradnja hiš "ad hoc", torej povsem po želji, ne bo več možna. Gradnja na kmetijah, kjer so nasledniki pogosto dobili v dar ali dediščino parcelo za hišo, če slednja ni zajeta v odloku kot stavbno zemljišče, bo tako možna le s potrdilom, da gre za edinega naslednika, ki bo prevzel in nadaljeval z dejavnostjo kmetije. Prioritetno pa bo zaokroževanje naselij, kjer iz-vzem stavbnih zemljišč oziroma
njihovo vračilo med kmetijska zemljišča ne bo možno. Napast je vse prisotne opozoril še na prihodnje naloge, povezane z urbanističnim redom: "Dobro bi bilo, da v občini čimprej razmislite o umestitvi podjetniške cone, morda pa tudi o ureditvi kamnoloma, ki bi bil za vašo občino zelo rentabilen, tako zaradi načrtovane gradnje avtoceste kot z vidika znižanja stroškov za posipanje cest." Karta, na kateri si občani lahko ogledajo, katera zemljišča so stavbna in katera ne, je na razpolago v občinski stavbi.
Vodovod pod budnim očesom države
Žetalski svetniki so se v nadaljevanju seznanili s poročilom nadzornega odbora o zaključnem računu občine za leto 2003 ter o zaključnem računu domače osnovne šole za leti 2002 in 2003, kjer, kot je povedala predsednica Viktorija Kidrič, ni bilo ugotovljenih posebnih nepravilnosti. Svetniki so nato soglasno sprejeli zaključni račun občine, župan pa je ob tem zbrane opozoril na konstantno povečevanje fiksnih stroškov, ki korenito zmanjšujejo višino naložbenih sredstev. Za investicije je tako lani ostalo le dobrih 40 milijonov tolarjev od skupno 135 milijonov primerne porabe, z 20 milijoni pa je eden
največjih porabnikov žetalskega proračuna domača OS. Sicer pa je Anton Butolen svetnike seznanil še s tekočimi in predvidenimi naložbami, med katerimi je najpomembnejša izgradnja vodovodnega omrežja. Za skupni projekt Majšperka, Žetal in Vidma naj bi bila pogodba z izvajalcem del podpisana predvidoma septembra, vendar le pod pogojem, če bo do takrat dobila mandat nova sestava posebne evropske komisije, ki mora pogodbo prav tako potrditi. Iz povsem enakega razloga trenutno stojijo tudi dela na MP Gruškovje. Sicer pa je, kot je še povedal Butolen, spremenjen tudi način izvajanja preostalega dela vodovodnega omrežja. Zadeve je namreč povsem v svoje roke vzela država, ki bo sama direktno financirala in poskrbela za izgradnjo primarnega voda v t. i. Vodovodnem sistemu zahodnih Haloz, kamor so vključene vse občine razen Podlehnika, ki je po ugotovitvi okoljskega ministrstva, da že ima v celoti zgrajen vodovod, iz tega projekta (in s tem tudi iz financiranja) izpadel. Dela na vseh vodovodnih projektih pa morajo biti končana do 31. marca 2005; takrat se namreč izteče sicer že tako podaljšan rok za črpanje predpristopne pomoči iz sredstev Phare.
SM
Gorisnica • Z zadnje predpočitniške seje
Koliko bo stala občinska stavba?
Kljub temu da zadnji dnevi julija predstavljajo vrhunec dopustniških dni, so go-rišniški svetniki prišli na sejo v polnem številu. Dnevni red 13. seje je bil na srečo prav prijetno kratek, da so domači lokalni politiki z mislimi vseeno že bolj na dopustu, pa je dokazoval tudi umirjen ton razprave, ki jo je bilo slišati ob pregledu polletne realizacije prihodkov in odhodkov občinskega proračuna.
Se največ energije je pokazala svetnica Zalika Obran (NSi), ki jo je zanimalo predvsem, kje se bo ustavila končna cena izgradnje nove občinske stavbe s kulturno dvorano: "Gospod župan, najprej se je govorilo o cifri 150 milijonov, zdaj je slišati, da naj bi izgradnja stala 200 ali 220 milijonov in bojim se, da bomo na koncu pristali pri 300 milijonih tolarjev. Kaj se pravzaprav dogaja in, navsezadnje, kaj bomo storili s stavbo, kjer ima občina prostore danes?"
Župan Jože Kokot je povedal, da cena 220 milijonov tolarjev pomeni okvirno projektantsko oceno finančne konstrukcije, povsem točen znesek naložbenih sredstev pa bo znan šele ob prejemu oziroma podpisu pogodbe z izvajalcem del: "Seveda je možno okvirno ceno za izvedbo te stavbe znižati na račun odpisa nekaterih postavk v načrtu, vendar je to stvar odločitve občinskega sveta. O tem pa se boste lahko odločali takoj, ko bo znana točna cena te naložbe. Sami pa veste, da bi morebitna obnova stare stavbe stala vsaj 150 milijonov tolarjev. Kaj bo v njej v prihodnje, zaenkrat ni znano, saj se je ta stavba izkazala kot neprimerna za vse predlagane variante, od mo-
rebitne umestitve policijske postaje vanjo do doma ostarelih."
Kakšna bo dejanska višina naložbe za izgradnjo občinske stavbe, bo torej znano šele po izbiri izvajalca, takrat pa naj bi po predlogu svetnika Slavka Visenjaka v izogib raznim govoricam vso zadevo predstavili tudi občanom.
Rušneje stare osnovnošolske stavbe, na temeljih katere bo zgrajena nova občinska zgradba, naj bi se začelo 16. avgusta.
Za ceste 250 milijonov tolarjev
Svetniki so na seji pregledali tudi stanje odhodkov in prihodkov občinskega proračuna v prvih šestih mesecih poslovanja. Po predstavljeni tabeli prilivi dosegajo 48,3 odstotka, odhodki pa 38,3 odstotka planirane realizacije. Posebnih odstopanj niti ni bilo videti, kar pomeni, da je bilo finančno poslovanje občine v začrtanih mejah. Med zanimivejšimi podatki na prihodkovni strani pa so bila vsekakor pridobljena sredstva na postavki "nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo", kar je direktor občinske uprave Matevž Cestnik obrazložil kot črnogradnje. Po tej postavki je namreč občinski proračun bogatejši za dobrih 487.000 tolarjev namesto planiranih sedem tisoč
tolarjev. Na odhodkovni strani pa so nekoliko čez planirane polletne odlive segli stroški ureditve javne poti Pristava-Slatina, digitalizacija prostorskega plana, plačilo dodatnega programa v OS Cirkulane (kot je pojasnil župan, je šlo za ureditev kemijske učilnice in računalniške opreme) in plačilo vzgojnovarstvene oskrbe za predšolske otroke, ki obiskujejo vrtce v drugih občinah, zlasti v Ormožu in Ptuju.
Župan je v nadaljevanju seje svetnike seznanil še s tekočimi investicijami, med katerimi sta v fazi dokončanja asfaltiranje triki-lometrskega odseka ceste v Paradižu ter adaptacija in dogradnja športne večnamenske dvorane v Cirkulanah. Slednjo izvaja na razpisu izbran najcenejši ponudnik, podjetje IGD Holermuos iz Ormoža, višina naložbe pa znaša nekaj čez 32 milijonov tolarjev. Sicer pa je bilo po razpisu za modernizacijo cestne infrastrukture na območju občine Gorišnica za obdobje letošnjega in prihodnjega leta kot najugodnejši ponudnik izbrano Komunalno podjetje Ormož. Za načrtovane investicije v ceste bo v občini potrebno zagotoviti 250 milijonov tolarjev.
SM
Grajena • Praznični dnevi so se iztekli
"Vsi za enega, eden za vse ..."
V Domu krajanov v Grajeni so 31. julija z osrednjo slovesnostjo, na kateri so tudi podelili priznanja zaslužnim posameznikom in društvom za razvoj kraja, sklenili letošnje praznovanje ob četrtem krajevnem prazniku, ki je bilo zaradi obeležitve 800-letnice prve pisne omembe kraja Grajena še posebej slovesno.
Ob tem jubileju so izdali tudi zbornik kraja. V prazničnem kulturnem programu so nastopili učenci podružnične osnovne šole Grajena, Moški pevski zbor Grajena, Ljudski pevci Društva upokojencev in dramska sekcija Kulturnega društva Grajena. Po zamisli Vanje Zajc je potekal tako, da so se udeležencem osrednje prireditve ob 4. krajevnemn prazniku, med katerimi sta bila tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik in ptujski župan dr. Stefan Čelan, predstavili vsi, ki v primestni četrti Grajena tako ali drugače skrbijo za družabno, športno in humano življenje in delo. Predsednik sveta Andrej Rebernišek je spomnil, da ima četrt velike želje in pričakovanja na infrastrukturnem področju, v primerjavi z okolico na tem segmentu razvoja močno zaostaja.
Od 40 km krajevnih cest in poti jih je še vedno 28 km ma-
kadamskih, pri kanalizaciji je še slabše. Z enajstimi milijoni tolarjev, ki jih četrt letno dobi za vzdrževanje cest, ne morejo narediti veliko. Zelo pa so ponosni na princesko v kraju, kot imenujejo novo šolo. Tudi skozi praznični program se je videlo, kaj pomeni šola za kraj. V primestni četrti Grajena je aktivnih osem društev, ki skrbijo za nadvse bogato družabno življenje. Ptujski župan dr. Stefan Čelan je ob krajevnem prazniku Grajene in njeni 800-letnici četrt nagradil s plaketo mestne občine kot zahvalo za vse, kar so koristnega storili za razvoj območja. Po sklepu sveta primestne četrti so se s priznanji, plaketami in nazivom zaslužni krajan zahvalili vsem, ki so se in se še trudijo za napredek tega območja mestne občine Ptuj na različnih področjih. Zaslužni krajan je postal Anton Zorec, ki je s svojim požrtvovalnim delom veliko prispeval
za razvoj Grajene, plakete PČ so prejeli: Bogomir Vaupotič, Franc Paternost, Janko Vršič in Marjan Gajser, priznanja pa Štefka Mlakar, Janez Kokol, Janez Vertič, Maks Voda, Janko Mesarec, Venčeslav Črnko, Elizabeta Čeh in Venčeslav Toplak. Podelili pa so tudi več zahval predsednika sveta primestne četrti, ki so jih prejeli Tatjana Vaupotič, Milan Petek, Janez Polanec, OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena in vsa društva, ki delujejo v PČ Grajena. Če bomo še naprej delali v duhu besed "vsi za enega, eden za vse," bo kraj Grajena še bival dlje, so bile besede, ki so jih izrekli ob koncu sobotne osrednje slovesnosti ob 4. krajevnem prazniku primestne četrti Grajena in 800-letnici prve pisne omembe kraja. Po posaditvi lipe pred domom krajanov pa je napočil čas za veselje in druženje.
MG
Folo: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj ob 4. krajevnem prazniku in 800-letnici Grajene.
Prejeli smo
Odgovor županu Kekcu
Res je, da zaradi mladosti še ne morem imeti za seboj dolgoletnih novinarskih izkušenj, toda v treh letih, odkar sem začela s študijem novinarstva in odkar kot "novinarska pripravnici spremljam dogajanje v naši bližnji in daljni okolici, sem se marsikaj naučila. Strinjam se, da so za dobro, pravo, kritično poročanje res potrebne izkušnje, po drugi strani pa dodajam, da novinarsko delo temelji na poročanju - in to objektivnem poročanju - in da pač v skladu z novinarsko etiko in odgovornostjo do javnosti poročamo o tem, kar vidimo, slišimo, doživimo. Mnenja in podatki, ki so bili podani na seji sveta, so bili povedani javno in kot predstavnica javnosti se počutim dolžno, da jih javnosti tudi posredujem, čeprav še ne novinarka in zaenkrat še samo študentka novinarstva. Kot še ne novinarka menim, da si zaslužim profesionalni delovni odnos, na podlagi katerega bi me lahko poimenovali s čim drugim in ne z nazivom "naša Mojca". Res je, da sem Vaša občanka, toda v tem primeru nas-
topam v vlogi nekoga, ki poroča in ne v vlogi "vaše Mojce", ki jo bo potrebno naučiti, kako ta proces teče.
Na aprilski, 11., redni seji sveta občine Markovci ste potrdili zapisnik 10. seje, kjer je med drugim navedeno: "Dodatno obrazložitev k zaključnemu računu je podal še župan, ki je občinski svet seznanil, da občina v letu 2003 izkazuje proračunski presežek v višini 355.179.558,96 tolarjev, ki se prenašajo v leto 2004. V razpravi, ki se je razvila, je predsednik nadzornega odbora odbor za finance opozoril, da preveri in poda na eni izmed naslednjih sej, kako se razporejajo prosta sredstva iz prejšnjih obdobij. Nadalje je predsednik nadzornega odbora opozoril, da se bo nadzorni odbor pri pregledu "poigral' sposamezni-mi postavkami proračuna občine. Opozoril je tudi, da v računu finančnih terjatev in naložb manjka oziroma ni prikazan prenos iz preteklih let v višini 143.343.000,00 tolarjev.V razpravi so se svetniki zedinili, da občinski svet o sprejemu zaključnega računa občine za leto 2003 odloča na naslednji seji občinskega sveta."
V gradivu 11. redne seje, kije bila 15. aprila, so svetniki med
drugim prejeli tudi predlog Odloka o zaključnem računu proračuna občine Markovci za leto 2003. In tukaj se začnejo težave. V omenjenem gradivu - predlogu odloka - ni jasno, kako je sestavljen zaključni račun. Župan je namreč na 10. sejipo-vedal, da znaša prenos iz preteklih let dobrih 355 milijonov tolarjev, iz predloga Odloka o zaključnem računu proračuna občine Markovci za leto 2003, pripravljenega 30. marca 2004, pa je razvidno, da znaša proračunski presežek dobrih 211 milijonov tolarjev.
Na 12. redni seji OS, ki je bila junija in na kateri ni bilo prisotnega nobenega novinarja, so svetniki Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mar-kovci za leto 2003 potrdili. In čeprav je v bilanci prihodkov in odhodkov prikazan proračunski presežek dobrih 211 milijonov tolarjev, pa se v tabeli pod naslovom "Sprejeti proračun 2003 -1' pojavi še dodaten proračunskipresežek dobrih 143 milijonov tolarjev. Od kod? Ne vem. Sicer pa je župan za ta sredstva sklicujoč se na zapisnik 10. redne seje očitno vedel, saj je že takrat navajal proračunski presežek v vrednosti dobrih 355 milijonov.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Obiskali smo Cisto mesto
Gajke posredno gradijo tudi regijo
Podjetje za gospodarjenje z odpadki Čisto mesto Ptuj, d. o. o., ima stalni naslov se na Dornavski 26, čeprav uprava z enajstimi zaposlenimi začasno domuje v prostorih bivšega BTC na Ptuju, na Rogozniski cesti.
Vseh zaposlenih je okrog 60, polovica jih dela na odvozu, polovica pa na centru v Gajkah. Osnovne dejavnosti zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov ter izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki opravljajo v mestni občini Ptuj in v 16 občinah Spodnjega Podravja. Podjetje uspešno opravlja tudi nekatere vzporedne dejavnosti, kot so mobilno kompostiranje, mletje biomase, sejanje komposta, izdelava načrtov za gospodarjenje z odpadki in podobno.
Direktor Andrija Koter upa, da se bodo do novega leta že preselili v prostore novega tehnološkega centra za okoljske tehnologije, ki bo imel sedež v Gajkah. Da bi nadaljevali uspešno poslovanje in strateški razvoj, so se odločili, da bodo nosilci investicije v tehnološke centre za okoljske tehnologije, je še povedal direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Andrija Koter. Pri gradnji računajo na sredstva državnih strukturnih skladov, ki se napajajo z evropskim denarjem, kjer naj bi pridobili okrog 40 odstotkov potrebnih sredstev. Pri projektu, ki je ocenjen na 240 milijonov tolarjev, sodelujejo Eko-les, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d.,
Bale počasi že prekrivajo.
tekajo razprave okoli nadaljevanja pogodbe o opravljanju dela oziroma koncesije. Znane so zahteve občanov MČ Jezero, zapisane so tudi v pogodbi o medsebojnih obveznostih med Mestno občino in četrtjo Jezero pri gradnji CERO Gajke, o ločitvi koncesije. Interes Čistega mesta, poudarja Andrija Koter, je, da se koncesije ne podeljujejo ločeno. Morebitno drobljenje dejavnosti bo nesporno povečalo stroške poslovanja in posredno povečalo obremenitve občanov. Pričakovani tehnološki razvoj, ki je mogoč le v zdajšnji obliki delovanja podjetja, mu odpira tudi nove mo-
Foto: Črtomir Goznik
Andrija Koter, direktor podjetja Cisto mesto Ptuj.
Echo, d. o. o., ZRS Bistra Ptuj in FKK Maribor. Ocenjujejo, da bo tehnološki center pridobitev na poslovnem in izobraževalnem področju za celotno Slovenijo. Cilj Čistega mesta je, da bi v roku dveh let zmanjšali količine odloženih odpadkov na 40 odstotkov skupne količine vseh zbranih odpadkov.
Ta trenutek je podjetje na nekem razpotju. Njihov prvi cilj je priti do tehnološkega centra, pred tem pa morajo biti uspešni v pogovorih z mestno občino, kjer v tem trenutku po-
žnosti pri pridobivanju poslov tako v Sloveniji kot tudi drugih delih bivše skupne države preko t. i. crossborder programov. Skozi celovito obvladovanje dejavnosti bodo mogoče nove zaposlitve strokovnjakov, ki bodo delali na programih uravnoteženega in trajnostnega razvoja ožje in širše skupnosti. Svoje znanje in dolgoletne izkušnje bo podjetje lahko koristno uporabilo pri razvoju raziskovalno-razvojnih vsebin za ravnanje s komunalnimi odpadki in trženju tehnološkega
centra na že omenjenih ciljnih trgih.
V dejavnosti varovanja okolja so merila vedno strožja, sočasno pa se povečuje tudi zahtevnost dela, ki ga lahko izvaja samo visoko usposobljen strokovni kader. Če bo prišlo do delitve koncesije, bo potrebno za druge storitve iskati drugega koncesionarja, kar zagotovo ne bo ceneje, stroški poslovanja se bodo povečali. Velja pa tudi spomniti na dejstvo, da je strategija regijskih centrov takšna, da naj bi v bodoče na centre za ravnanje z odpadki gravitiralo najmanj 100 tisoč prebivalcev. Pod tem pogojem je tudi možno izvajati nadaljnje projekte, ki jih subvencionira država Slovenija in pa tudi EU. To pomeni, da center za ravnanje z odpadki Gajke posredno postaja tudi eden od zelo močnih elementov regije na območju, kjer se nahaja. Večji center ima nasplošno tudi večje razvojne možnosti.
Že 300 zbirnih mest za ločeno zbiranje odpadkov
Center v Gajkah funkcionalno sestavljajo tri enote, sprejem odpadkov, obdelava in predelava ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. Količino izcednih vod zmanjšujejo z ba-liranjem, bale v tem času že pokrivajo. Z baliranjem tudi zmanjšujejo smrad, možnosti za samovžig, boljše izkoriščajo odlagalno polje, poleg tega se zmanjšuje tudi prenašanje in raznašanje odpadkov v okolico. Gradnja novega centra za ravnanje z odpadki poteka etapno. V funkciji sta z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo 1/c in 1/d odlagalno polje. Letos načrtujejo še izgradnjo kompostarne, njihova želja je,
da bi jo tudi odprli. Ko bo zaključena gradnja kanlizacije, se bodo vplivi zaradi izcednih voda zmanjšali na minimum, sedaj se izcedne vode še zbirajo v zbirnih centrih. Andrija Koter je prepričan, da za ves smrad, ki ga zaznavamo v tem okolju, ni glavni krivec deponija odpadkov, v tem okolju je še več drugih onesnaževalcev.
V Čistem mestu se trudijo, da bi že v kratkem izključili vse negetivne vplive na okolje.
Ločeno zbiranje odpadkov se na območju Spodnjega Podravja vse bolj uveljavlja. Urejenih je že več kot 300 zbirnih mest oziroma ekoloških otokov, na katerih ljudje odlagajo ločeno zbrane odpadke. Ekološka zavest se absolutno po-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V dveh letih naj bi se količine v centru odloženih odpadkov močno znižale, odložilo naj bi se le se okrog 40 odstotkov skupne količine vseh zbranih odpadkov.
večuje, še posebej kar zadeva ločeno zbiranje papirja in PET-embalaže. Manj uspešno je zbiranje bioloških odpadkov. V Čistem mestu so se odločili, da bodo že jeseni gospodinjstvom ponudili posebne posode za zbiranje bioloških odpadkov, kamor bodo ljudje lahko odlagali samo biološke odpadke, ki tudi povzročajo največ smradu. Največ težav jim povzročajo zbirna mesta na vpadnicah, kjer sistema odlaganja ne upoštevajo nekateri domačini, vse pogosteje pa tudi tranzitni gostje. Območja so sicer pod videonadzorom, inšpektorji jih preganjajo, najpogosteje pa se zadeva konča pri prvem oziroma drugem opominu, do sodnika za prekrške pa zadeve ponavadi ne pridejo.
Ob kompostarni letos načrtujejo še poskusno izvajanje novega ekološkega pilotskega projekta, zbiranja kosovnih odpadkov na klic. Doslej smo poznali odvoz kosovnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, ki se je izvajal enkrat letno.
Podjetje Čisto mesto ima certifikat kakovosti 9000/2001 za gospodarjenje z odpadki, odvoz odpadkov, kompostiranje in odlaganje odpadkov. Ustanovljeno je bilo pred 12 leti. 27-odstotni lastnik je Komunalno podjetje Ptuj, preostanek pa poseduje Eko-les Ptuj.
MG
Ptuj • Razprodaje se bližajo h koncu
Letos smo zapravili še več kot ponavadi
Tudi letos smo potrošniki kot vsako leto nestrpno pričakali poletne razprodaje. Obešalniki v trgovinah so večinoma prazni. Trgovci so s prodajo zadovoljni.
19. julija so se pričele razprodaje. V treh tednih so trgovci prodali veliko več kot prodajo skozi leto. Znižane cene obutve in tekstila so privabile tudi tiste, ki si niso ničesar nameravali kupiti. Največjo prodajo so kot vedno zabeležili prvi dan. Gneče v trgovinah so bile neverjetne. Večina ljudi se je po nakupih odpravila že v zgodnjih jutranjih urah. Nekateri so pred trgovinami čakali, še preden so se sploh odprle. Trgovci pravijo, da je večina ljudi imela že izbrane artikle, po katere so prišli na dan razprodaje, a dobili so jih samo najhitrejši. Cene, znižane tudi do 70 odstotkov, so vsakomur omogočile, da si je privoščil vsaj kakšno malenkost. V trgovini Unlimited na Ptuju pravijo, da tako dobro kot letos niso prodali še nikoli. Prodali so štirikrat več izdelkov, kot jih prodajo skozi
leto. "Največ se je prodalo modnih stvari, predvsem rumenih, oranžnih in roza majčk," je dejala Milena, trgovka iz Unlimi-teda. Trgovci so prve dni res imeli polne roke dela, a so se
stvari umirile. Tisti, ki so si kaj nameravali kupiti, so to storili v prvih dneh razprodaje. Z 9. avgustom pa bomo imeli spet stare, zasoljene cene.
Dženana Bećirović
Foto Dženana Becirovic
Trgovci so imeli različna znižanja.
Mladi po srcu ■
Akdjaod4.8.dol5.8.2004
Í1Í30
Z3A
PiščanpjehnnnkBssinn, 270 g, vak pA
StadoMColiana, vanq»«oholada. 8x120 ml [4t4] ttnEttaabtat,!
SnrâHilinljica.G50ml, dnotaKwnqa-íolaladBd« M«riii,Ootjaw
99
PakonkoiMdvo-'ČaliriH' 140||,ilvaoliiisa:čebriaalipistacija Oon Ohi, Kni4;Mnja, Medika
Akdjska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mercator in Mercatoijevih iitanšiznih prodajahiah
od 4. 8. do 15. 8. 2004. Ponudba velja do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistmi Mercator, d.d.. Dunajska 107,1000 Ljubljana.
Brez dvoma
MCFCStOf
kíp^if,^^^
6 .šio/'mib'TEDNIK
Ob prazniku mestne občine
četrtek • 5. avgusta 2004
Ptuj • Praznik mestne občine Ptuj
Prihodnost z optimizmom
že po tradiciji je seznam prazničnih prireditev, ki spremljajo vsakoletni praznik mestne občine Ptuj, dolg. Letos se je pričel 30. julija in se bo končal 8. avgusta, na dan nekdanjega praznika mestne občine Ptuj. Sicer pa se bo danes na Ptuju trlo ljudi, pa ne samo zaradi praznika, temveč tudi zaradi tradicionalnega Ožboltovega sejma.
Današnji praznični dan se bo pričel ob 10. uri na ptujskem gradu, kjer bo ob zaklju~ku projekta Zgodovinskega arhiva Ptuj Mestno pravo, Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Marija Hernja Masten predstavila publikaciji, Zbornik razprav Statut mesta Ptuj iz leta 1513 in Mestni pečati in grb mesta Ptuja, Štajerski deželni arhiv iz Gradca pa bo ob tej priložnosti razstavil oba srednjeveška originalna ptujska mestna pečatnika, prvega iz 13. stoletja in drugega iz 15. stoletja ter veliko grbovno knjigo z grbom mesta Ptuj. Popoldne bo na Ranci predstavitev pilotskega projekta sanacije Ptujskega jezera ob dokončanju prve faze, govorili pa bodo tudi o pridobitvi statusa pristanišča, v Miheličevi galeriji pa bodo odprli razstavo idejnih zasnov konstrukcijskih rešitev arhitekturnega in krajinskega oblikovanja za Puhov most čez reko Dravo na Ptuju. V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju bo ob 18. uri slavnostna seja sveta Mestne občine Ptuj, ob tej priložnosti bodo podpisali tudi listino o partnerstvu med Ptujem in Varaždinom. Osrednja slovesnost se bo pričela ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana. Na njej bodo podelili tudi letošnja priznanja Mestne občine Ptuj za prispevke posameznikov, ustanov in podjetij k razvoju mesta oziroma občine. Najvišje priznanje - imenovanje za častno občanko -bo letos prejela doc. dr. Ljubica Suligoj za raziskovalno in publicis-
Foto: Črtomir Goznik
Zupan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
tično dejavnost na področju zgodovine Ptuja in okolice v 20. stoletju, zlato plaketo pa Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča ob 130-letnici uspešnega strokovnega delovanja. Milan Cimerman bo prejel plaketo za izjemne dosežke pri razvoju splošnega, poklicnega in tehniškega izobraževanja, podjetje Projekta inženiring Ptuj ob 50-letnici obstoja in za izjemne dosežke na področju projektiranja, Franc Ivančič pa priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija ob 30-letnici strokovnega dela v atletiki.
Praznični dnevi so vselej tudi neke vrste inventura. Kratek pogovor smo opravili tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Kateri pomembnejši dogodki
so zaznamovali obdobje med dvema praznikoma?
Dr. Čelan: ^"V tem obdobju se je za potrebe občank in občanov mestne občine Ptuj opravilo veliko pomembnega dela. Omejil se bom le na najpomembnejše. V času nastajanja prostorske strategije RS smo po mnogih usklajevanjih z resornim ministrstvom in vlado uspeli Ptuj umestiti na zemljevid bodočih pokrajinskih središč. V prometne koridorje smo ponovno umestili hitro cesto Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož. Avtocesta Slivnica-Ptuj-Gruškovje je sprejeta v nacionalnem programu izgradnje avtocest. Uspeli smo zavrniti amandma, ki je bil vložen v evropskem parlamentu in je predvideval spremembo V. železniškega koridorja. S tem si bo Ptuj pridobil nujno potreben drugi tir železnice. V tem času smo uspeli dokončno uskladiti vse interese pri izgradnji poslovno-trgovskega centra na Ormoški. Za izgradnjo hitre ceste in novega Puhovega mostu smo sprejeli lokacijski načrt in izbrali najboljšo natečajno rešitev za most. V skupni občinski upravi smo uspeli izdelati in na mestnem svetu sprejeti prostorski načrt, ki omogoča nadaljnji razvoj do leta 2007. Letošnja vlaganja v minoritski samostan so omogočila otvoritev in blagoslov prenovljene cerkve. Zaključili smo s I. fazo prenove OŠ Olge Meglič. V sklopu prenove otroških igrišč, smo prenovili igrišče v Ljudskem vrtu. S projektom revitalizacije Ptujskega jezra smo pridobili pomembne površine
SKUPINA
EL
v	^
e/ektro logistika
inženiring • informatika . avtomatizacija
Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in se tudi vnaprej priporočamo s svojimi izdelki in storitvami.
EL TRGOVINA d.o.o., Špindlerjeva ulica 12, 2250 Ptuj SENČAR d.o.o., Obrtniška ulica 9, 2250 Ptuj tel.: 02/ 745-00-58, 780-90-00 fax: 02/ 745-00-59, 780-90-18 e-mail: info@elektro-logistika.com internet: www.elektro-logistika.com
za nadaljnji razvoj mnogih dejavnosti. Uspelo nam je razvozlati in urediti zapleteno zgodbo okrog KTV Ptuj.
V	prenovljenih prostorih stare policijske postaje je pričelo delovati Regijsko višje- in visokošolsko središče. Veseli smo vseh pridobitev v Termah Ptuj. Preko ZRS Bistra Ptuj smo občine in posamezna podjetja pridobili državna in evropska razvojna sredstva za posamezne projekte. Mnogo lepega smo doživeli ob 110-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj."
Kaj se dogaja z razvojno strategijo mestne občine Ptuj in ali je resnično ogroženo oblikovanje razvojne regije Spodnje Podra-vje?
Dr. Čelan: "Priprava občinskega razvojnega programa je v polnem teku. Sprejemam kritiko, da smo pri tem projektu počasni. Vendar sem mnenja, da je bolje dvakrat premisliti, kot pa na hitro nekaj narediti.
V	pripravo je vključenih preko 150 različnih sodelavcev. V jeseni nas čaka najtežji del, saj bo potrebno iz množice ponujenih projektov izbrati tiste, ki bodo največ prispevali k razvoju naše občine. Kar se tiče regi-
Foto: Črtomir Goznil<
Taksen bo novi ptujski most.
je Spodnje Podravje, smo zaenkrat lahko zadovoljni. Vlada je sprejela naš predlog in podprla ustanovitev razvojne regije s Ptujem kot središčem. Zakon je vlada Republike Slovenije vložila v državni zbor, kjer čaka na obravnavo. Po volitvah se bo nova vlada zanesljivo lotila zakona o pokrajinah. Na tem področju nas čaka veliko trdega dela."
Najpomembnejši projekti do konca leta 2004.
Dr. Čelan: "Med pomembnejše sodi urejanje osnovnošolske problematike. Objavljen je razpis za izgradnjo II. faze OŠ Olge Meglič.
V	teku je priprava razpisne dokumentacije za zagon investicije v OŠ Ljudski vrt. Zaključen bo razpis za sofinanciranje gospodarskih projektov v višini 100 milijonov tolarjev.
V	avgustu nadaljujemo izgradnjo sodobne kompostarne na deponi-
ji v Gajkah. Z ministrstvom za kulturo in ministrstvom za obrambo urejamo prenos lastništva vojašnice, ki bo dobila novi namen. V najkrajšem času bo potrebno urediti problematiko LTO. Pripravljen bo idejni projekt z dokumentom identifikacije za celovito obnovo gledališča. Dokončana bodo zidarska dela na fasadi minoritske cerkve. V teku so priprave na rekonstrukcijo in prenovo mestnega stadiona. Intenzivno potekajo številna dela na urejanju infrastrukture v Spuhlji. Do konca letošnjega leta bodo opravljena številna dela na področju urejanja kanalizacije, vodovoda, pločnikov, razsvetljave in posameznih cestišč. V sklopu občinskega praznika bomo podpisali tudi listino o partnerstvu med mestoma Varaždin in Ptuj."
MG

Bsifjsflmri
JU oDCcinoffi
m D onWíno ora-z


Vzajemna.
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje.
Vaša Vzajemna
Naredite nekaj zase
0802060 www.vzajemna.si
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Svetniška skupina vodja
Rajko Fajt, univ. dipl. inž..
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj
predsednik lO Miroslav Luci, dr med.
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Spoštovane občanke in občani!
Svetniška skupina LDS vam iskreno čestita ob občinskem prazniku občine Ptuj.
Naši uspehi so tudi vaši uspelii, zato vas vabimo na vse prireditve, ki jih organizira IVIestna občina Ptuj.
Praznujmo skupaj!
Predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnil<
Ptuj • Pogovor s častno občanko doc. dr. Ljubico SuUgoj
"Zgodovinar mora biti v prvi vrsti objektiven."
Na nocojšnji osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj, 5. avgustu, bo najvišje priznanje mestne občine Ptuj - imenovanje za častno občanko - prejela doc. dr. Ljubica Šuligoj za raziskovalno in publicistično dejavnost novejše zgodovine 20. stoletja.
Doc. dr. Ljubica Šuligoj je prva ženska, ki je doslej prejela to najvišje priznanje v mestni občini Ptuj.
Rodila se je v Vojvodini, kamor se je njen oče, primorski Slovenec, umaknil pred italijanskim fašizmom. Osnovno šolo in prvo gimnazijo je obiskovala še v Vojvodini. To je bilo v času, ko se je druga svetovna vojna že nagibala h koncu. Ob koncu vojne je bil oče prestavljen v Trst, od tam sta z mamo takoj po osvoboditvi prišli na Ptuj. Gimnazijska leta je preživela na Ptuju, zgodovino je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju, končala ga je v štirih letih, je najprej poučevala v kamniški gimnaziji, zatem jo je pot vodila v Mursko Soboto in nato na Ptuj, kjer je tudi ostala. Doštudirala je tudi na Fakulteti za družbene vede, s tem si je pridobila še pravico poučevanja sociologije. Na Ptuju je poučevala na različnih šolah, dokler se končno ni ustalila v gimnaziji. Po desetih letih poučevanja je odšla za dobro leto v Pokrajinski muzej, kjer je opravljala naloge vršilke dolžnosti ravnateljice in skrbela za oddelek NOB. Leta 1979 je odšla na Pedagoško akademijo, kjer so potrebovali učiteljico didaktike. Na akademiji, sedanji Pedagoški fakulteti, je delala do upokojitve in še nekaj let po upokojitvi. V Mariboru je skupaj delala kar 25 let, pedagoško delo pa je opravljala celih 47 let. Ob preoblikovanju pedagoške akademije so bili vsi pedagoški delavci, ki niso imeli magisterija, doktorata, primorani začeti študirati. Doktorirala je, nato je bila izvoljena v docentko, s tem nazivom se je tudi upokojila.
Zgodovina jo je privlačila že od rane mladosti, tudi po zaslugi očeta, ki je veliko bral. V razgovoru z njim se je večkrat podajala v svet preteklosti. ""Ko smo prišli leta 1946 na Ptuj, se mi zdi, da me je to staro mesto že kot otroka začelo prevzemati. Imela sem srečo, da sem naletela na profesorja Jožeta Mau-čeca, ki me je spodbudil k študiju zgodovine. Še danes mi ni žal, da sem se tako odločila. V dijaških letih sem zelo rada zahajala na ptujski grad, v muzej. Na fakulteti sem se v okviru diplomske naloge odločila za raziskavo novejše zgodovine Ptuja, konkretno sem obdelovala NOB na Ptujskem. Naloga je bila visoko ocenjena in predlagana za Prešernovo nagrado. Čeprav imam rada celotno zgodovino, začenši z arheologijo, me še vedno najbolj pritegneta 19. in 20. stoletje."
Doc. dr. Ljubici Šuligoj smo ob proglasitvi za častno občanko mes-
tne občine Ptuj zastavili nekaj vprašanj z zvezi z njenim raziskovalnim in publicističnim delom, nekoliko pa smo odprli vrata tudi v njeno zasebnost.
Doc. dr. Ljubica Šuligoj, kako se lotevate proučevanja nekega določenega obdobja zgodovine? Si pri tem zastavite kakšen načrt, cilj?
Doc. dr. L. Šuligoj: "Ko začneš enkrat delati po arhivih, se ti nenehno odpirajo nova vprašanja. Ob njih skušaš raziskati en ali drugi problem. Ravno na področju novejše zgodovine se je veliko odkrivalo. Zakaj sem se lotevala novejše zgodovine? Iz čisto preprostega razloga, ker gledam na ves zgodovinski proces kontinuirano. Ne moremo odpisovati nekega obdobja, nekemu obdobju tudi ne moremo dajati večje teže kot drugemu. Tudi na današnji čas gledam kontinuirano, kot produkt neke novejše zgodovine, neke zgodovine, neke preteklosti, ki pa je še nismo dovolj raziskali, in kjer se srečujemo s problematiko virov. Raziskovanja nekega obdobja zgodovine se lotevam spontano, glede na to, da prodiraš v neka vprašanja, te to začne zanimati. Mene so na primer zanimala vprašanja narodnostnih odnosov, dalje socialne ekonomske strukture na tem območju, zakaj še danes vedno določena zaostalost tega območja. Ta zgodovinska preteklost, te izkušnje naj bi nas vodile do drugih spoznanj, do tega, kako naprej, nam pomagale premagovati težave. Ključno vprašanje, ki me pri vsem tem zanima, je problematika narodnostnih odnosov, kajti Ptuj je bil eden od stebrov nemštva, poleg Celja in Maribora. To prebujanje narodne zavesti je zame zelo aktualno. V današnjem času, ko se približujemo drugim državam in narodom, kar je prav, pogrešam namreč to, da včasih nismo dovolj ponosni na svojo preteklost, da premalo cenimo našo narodnost in naš jezik. Morali bi se zgledovati po velikih Slovencih na Ptuju, ki so se takorekoč žrtvovali za to, da je slovenstvo ostalo."
Kaj pa izsledki vašega raziskovanja? Vas včasih presenetijo? Ste se kdaj znašli pred dilemo, da bi kakšno od svojih ugotovitev javnosti zamolčali?
Doc. dr. L. Šuligoj: "Zgodovinar mora biti v prvi vrsti objektiven. Skozi svojo zgodovinsko pot sem se skušala približati zgodovinski resnici. To, o čemer me vprašujete, je dilema vsakega zgodovinarja. V kolikor nisi prepričan v to, da bi iz-
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ z.o.o. 2250 PTUJ, Miklošičeva 12
OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ, ČLANOM, DELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ
ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ty
z VAM! OD SETVE DO ŽETVE!
mm
Foto: Črtomir Goznik
"Še vedno smo premalo ponosni na svojo preteklost, premalo cenimo našo narodnost in jezik ..."
postavil dejstvo, ki je produkt raziskovanja različnih virov, potem kvečjemu lahko postaviš domnevo. Nasprotujem temu, da bi se kaj zamolčalo, problem je potrebno vsaj nakazati, da se dejansko nakaže, da je o določenem vprašanju potrebno še kaj povedati. Pomanjkanje virov je tisti moment, ki kaže, da pa vselej ne moremo biti povsem objektivni. Zgodovinska resnica je samo relativna."
Na Ptuju ste še marsikaj raziskali, predstavili javnosti, kaj pa je tisto, kar vas še posebej zanima? V teh dneh ste še pogosto v ptujski bolnišnici, kjer nastaja obsežen zbornik ob 130-letnici te ptujske zdravstvene ustanove?
Doc. dr. L. Šuligoj: ^"Veliko enoletno delo je za nami. Res sem bila pri tem oporni člen, brez vseh sodelavcev v bolnišnici in tudi zunaj nje tudi tega dela ne bi bilo. Kaj bodo povedali kritiki o njem, bomo videli oktobra, ko bo zbornik predstavljen javnosti. Gre za zbornik, ki je zasnovan na virih in ga smem tudi imenovati strokovno-znanstveno delo. Aktivno sodelujem s časopisom za zgodovino Narodopisje. Z našega območja skušam obelodaniti marsikatero vprašanje. Moti me, ko včasih obi-demo kakšen mejnik iz ptujske zgodovine. Lanski mejniki so bili vezani na dr. Jožeta Potrča, Jožeta Keren-čiča in Ivana Potrča. Letos sem se ukvarjala z vprašanjem majniške deklaracije, kako se je deklaracijsko gibanje uveljavljalo na ormoškem območju. Še letos naj bi namreč izšel ormoški zbornik. Trenutno posvečam vse svoje sile izdaji foto-monografskega zbornika, ki ga želi izdati Območno združenje Zveze borcev Ptuj ob 60-letnici osvoboditve. Če smo del EU, moramo vedeti,
da je 60-letnica tudi dan svobodne demokratične Evrope. Vedeti moramo, da smo v ta mozaik osvoboditve dali marsikaj. Res je, da še marsikaj iz tega obdobja ni raziskano, vendar tega boja za narodno identiteto, za suverenost naroda, ne moremo zanikati. Narodnoob-rambni boj želimo predstaviti skozi celotno 20. stoletje, od narodne čitalnice, narodnega doma med obema vojnama, boja za obstanek v času okupacije, do osamosvojitve Slovenije. S skromno ploščico naj bi obeležili tudi dogajanje na Viča-vi. Nihče ne more reči, da želimo zadeve slikati črno-belo. Še enkrat bi rada poudarila, da zgodovinar, če se hoče uveljaviti, mora biti objektiven, neki dobi mora priznati tisto, kar je bilo kvalitativno, dobro, in tisto, kar se lahko povzame za prihodnost. Skrb za narodno identiteto,
ta narodni ponos, je danes še kako potreben. To pogrešam."
Mnenja o potrebnosti domovinske vzgoje v slovenskem izobraževalnem sistemu so deljena. Kakšno pa je vaše mnenje o tem?
Doc. dr. L. Šuligoj: "Veliko časa sem delala v šoli, z bodočimi učitelji sem delala vse do letošnje pomladi. Vedno sem jim govorila, da učitelj ne more biti samo posredovalec nekih zgodovinskih dejstev, ampak v prvi vrsti tudi vzgojitelj. Čeprav se govori o prenatrpanem šolskem programu, se po mojem mnenju v vsakem programu najde mesto za določene stavke, ko je potrebno otroke opozarjati na našo kulturno dediščino, na tega ali onega človeka, ki je vgradil današnji čas. Domovinska vzgoja ni samo stvar zgodovinarja, slavista ali kateregakoli družboslovca, menim, da je ta vzgoja vzgoja vseh, ki so na šoli. Jaz jo pogrešam."
Skrb za dediščino bi morala biti kvalitetnejša
Slovite kot zelo stroga učiteljica. Kakšna pa bi bila v zvezi s tem vaša ocena, če bi jo morali dati?
Doc. dr. L. Šuligoj: "Težko človek ocenjuje lastno delo, lastne sposobnosti, osebnost. Jaz vem, koliko je govora o tem, da sem bila stroga. Mislim, da sem to zahtevnost ohranila do konca. Meni se je vedno zdelo, da moram od mladih lju-
di zahtevati delo in doslednost, da pa jim hkrati moram biti dostopna. Ko se danes srečujem z nekdanji učenci, dijaki, študenti, ko me ogovorijo, ko se radi spominjajo tega ali onega, imam občutek, da sem morda delček nečesa vendarle vgradila tudi v njih."
Kje pa ali pri čem vas najdemo, ko ne brskate po dokumentih, arhivih?
Doc. dr. L. Šuligoj: "Še vedno zelo rada berem. To mi je v veselje. Že od rane mladosti me spremljajo tudi različna ročna dela, rada tudi hodim, če se le da. Ko poslušaš naravo, imaš čas za razmišljanje."
Kako doživljate današnji Ptuj, z očmi zgodovinarke?
Doc. dr. L. Šuligoj: ^"Včasih sem celo žalostna, ko grem skozi mesto in gledam mlade ljudi, njihov odnos do spomenikov. Ptuj je veliko napredoval, zelo se je spremenil. Občutek pa imam, da smo še marsikje na začetku. Vsi, ki živimo v tem mestu, bi morali biti zelo ponosni na to, kar imamo, na našo dediščino in bi morali zanjo bolje skrbeti."
Kaj pa priznanje MO Ptuj -imenovanje za častno občanko? Vas je presenetilo?
Doc. dr. L. Šuligoj: "Priznati moram, da me je izjemno presenetilo. Prvi trenutek sem se počutila čudno, ker nisem dojela, kako je to sploh mogoče. Po določenem premisleku, zakaj tako, sem prišla do spoznanja, da pa sem morda le nekaj naredila za to mesto, ko sem predstavljala preteklost tega območja, teh pristnih domačih ljudi, o katerih naši ptujski pisatelji pišejo, jaz sem to skušala utemeljevati na zgodovinskih dejstvih. Morda sem na šolskem, pedagoškem področju naredila toliko, da se me zdaj nekdanji dijaki in študentje tako spominjajo, da mi je občina izkazala to visoko čast. Zelo sem vesela te časti, nekako ne najdem besed, da bi se zahvalila vsem, ki so se me na tak način spomnili."
MG
O
KOVINOSTRUGARSTVO
izde!ava zobnOcov in redulctorjev
IVAN GOMILŠEK (st.),
Maistrova 50,2250 Ptuj
tel. 021771-11-71, 771-40-61, 779-02-81, fax: 02/776-14-11 e-mail: info@gomiisei<-sp.si, internet: www.gomiisel(-sp.si
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku občine Ptuj ter se priporočamo z izdelavo zobnikov in reduktorjev.
^mcenter
TRGOV!NA-STOR!TVE (izvoz-uvoz) AVTOPRALNICA
Maistrova 50, 2250 Ptuj
tel. 02/771-11-71, fax: 02/776-14-11
DSt
v
Kopalnice z'navdihom.
v teh vročih dneh vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob očinskem prazniku Mestne občine Ptuj ter jim želimo prijetno ohladitev v kopalnicah kupljenih v salonih Keor.
PE PTUJ
Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70, fax: 02/771 01 69 ww.ke(ii.tl k«tr.iititj@elii|jet
SALON POHIŠTVA - TAPETNIŠTVO TALNE OBLOGE - ZAVESE
Cenjenim kupcem želimo prijetno praznovaiije občinskega prazniica:
•	s svojimi proizvodnimi obrati na Ptuju na Dornavski cesti In v Prosenjakovcih
•	ter s svojimi pohištvenimi saloni:
-	Deta center na Dornavski c. telefon: 02 780 90 42
-	Trgovina s prestižnim poiiištvom Prestiž Vinarsici trg telefon: 02 780 90 56
-	Prodajni salon v Rogašici telefon: 03 581 54 90 In
-	Prodajni salon v Ormožu telefon: 02 741 74 20.
Priporočamo se s svojim kvalitetnim pohištvomi
Ptuj • 130 let Splošne bolnišnice Ptuj
Pomagati človeku in veljati za humano ustanovo
Na osrednji slovesnosti ob prazniku mestne občine Ptuj bodo zlato plaketo podelili ptujski bolnišnici ob 130-letnici njenega uspešnega dela.
V tej ptujski zdravstveni ustanovi, ki s svojo dejavnostjo gravitira na zelo široko območje, kjer živi 110 tisoč prebivalcev, so ob jubileju pripravili vrsto aktivnosti, ki bodo vrhunec doživele 8. oktobra. Ob prejemu visokega občinskega priznanja - zlate plakete Splošni bolnišnici Ptuj - smo se pogovarjali z direktorjem Lojzetom Arkom, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije.
Najprej iskrene čestitke ob tako častitljivem jubileju, malo je namreč institucij v tem okolju, ki se lahko pohvalijo s tako visokim jubilejem, tradicijo in spoštovanjem.
L. Arko: "Ob visokem jubileju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je primeren trenutek, da prikažemo vsaj del humanitarnega dela ustanove vse od njene ustanovitve v letu 1874 do danes. Zametki institucionaliziranega zdravstvenega varstva na Ptuju segajo v leto 1315, ko je bil ustanovljen meščanski špital za 12 oskrbovancev. Okrog leta 1840 je bila adaptirana stara špitalska stavba, v kateri je pričela delovati prva javna občinska bolnica mesta Ptuja. Pomanjkanje prostorov je narekovalo gradnjo nove bolnišnice. Slovesno so jo odprli 26. oktobra leta 1874. V bolnišnico s 55 posteljami v 19 sobah je bilo letno sprejetih okrog 600 bolnikov. Ustvarjenih je bilo 16.000 oskrbnih dni z 21- do 30-dnevno povprečno ležalno dobo. Ptujska bolnišnica danes s svojo dejavnostjo pokriva poleg ptujsko-ormoškega območja tudi kraje zunaj tega prostora, vse tja do Ljutomera, Lenarta, Rogatca, Slovenske Bistrice in Maribora. Na tem območju je osrednja zdravstvena ustanova z 253 posteljami. Letno sprejmemo okrog 12 tisoč bolnikov s povpečno šestdnevno ležalno dobo. V dializnem centru opravimo letno okrog 10 tisoč dia-liz, v specialističnih ambulanth pa beležimo letno okrog 73.500 obiskov. Strokovni dosežki in organiziranost naše ustanove ustrezajo statusu regijske bolnišnice. Razvoj posameznih specialističnih dejavnosti je potekal predvsem v zadnjih desetih letih. Potreba po sodobnejši obravnavi bolnikov, zlasti po racionalnejšem in hitrejšem zdravljenju ter zagotavljanju zdravstvenih storitev uporabnikom, je narekovala ustrezna vlaganja v dograditve in adaptacije posameznih oddelkov ter v nakup in obnovo medicinske opreme. V strategijo razvoja bolnišnice smo povezali

Foto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice.
tudi strokovno rast kadrov. V njej je danes zaposlenih 420 delavcev, od tega 44 zdravnikov.
Ustvarjalna preteklost
Ptujska bolnišnica je ustanova z ustvarjalno preteklostjo in ustanova z vizijo prihodnosti. Vzpodbuja nas misel, da smo zavezani vsem, ki so potrebni pomoči, še posebej prebivalcem ptujsko-ormoškega območja in sosednjih občin. Zavest, da na območju z okoli 110 tisoč prebivalci opravljamo humanitarno poslanstvo, nam pri delu vliva novih moči."
Kakšna sta vloga in položaj ptujske bolnišnice v slovenskem zdravstvu, kaj ji prinaša prihodnost? Kaj v bolnišnični dejavnosti pomeni približevanje storitev pacientom in nakaterih področjih, je to sploh še mogoče glede na kolikor toliko vzpostavljeno delitev dela v tej dejavnosti v slovenskem prostoru?
L. Arko: "Skladno z načrtovanim razvojem naj bi slovenske bolnišnice iste kategorije omogočile enake storitve po količini in kakovosti. To pomeni, da standardizacija glede na gravitacijsko območje upošteva določeno ševilo primerov in stopnjo hospitalizacije na tisoč zavarovancev, povprečno trajanje zdravljenja ter preskrbljenost s kadrom na bolniško posteljo. Glede na obširno gravitacijsko območje se zavedamo, da se strokovni nivo zdravstvenih storitev lahko zagotavlja le z nenehnim izpopolnjevanjem znanja vseh zaposlenih. Pridobljeni naziv učnega zavoda za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov, ki ga je bolnišnica pridobila leta 1995, bo potrebno obdržati ter nadaljevati z izvajanjem pripravništev, sekunda-rijev in specializacij. Velja tudi poudariti, da se večina koncesionarjev, ginekologi, internisti, kirurgi, okulisti in rentgenologi, uspešno vključuje v delo bolnišnice. Opravljajo operativne posege in dežurno službo. Na vseh področjih dela se poglablja tudi sodelovanje s Splošno bolnišnico Maribor. Z obnavljanjem
Ob občinskem prazniku
Čestitamo
vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Ptuj
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23 tel.: 02 749 35 12, www.petovia-avto.si
medicinske opreme bo bolnišnica še nadalje sledila razvoju medicinske znanosti in tako zagotavljala čim višji strokovni nivo zdravstvenih storitev. Osnovna naloga Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju je izvajanje hospitalnega in ambulantno-specialističnega zdravstvenega varstva prebivalcev. Dejavnost sloni na posameznih oddelkih in specialističnih ambulantah. Razvojni načrt naše bolnišnice smo zasnovali na obstoječih dejavnostih in strategiji njihovega razvoja, na strategiji razvoja novih dejavnosti, ki pa so odvisne od naravnih danosti in ustanavljanja kliničnih oddelkov.
Razvoj na podlagi naravnih danosti
Po predhodnem podiplomskem izobraževanju iz gastroenterelogije smo začeli delo v subspecialistični gastroenterološki ambulanti. Ta je za nas izrednega pomena, saj so maligna obolenja prebavnega trakta prav na našem območju v porastu, za zdaj iz neznanih vzrokov. Zelo uspešni smo tudi na področju laparoskopskih operacij in artros-kopij. V okviru anesteziologije smo uvedli prebujevalnico za paciente po operativnih posegih in po predhodnem izobraževanju tudi pro-tibolečinsko ambulanto. Delati je pričela anestezijska ambulanta. Fizioterapijo smo v preteklih letih dopolnili in razširili na vsa medicinska področja. Nov način dela z uporabo diadinamskih in interfe-rentnih tokov je dobrodošel bolnikom s poškodbo mehkih tkiv in kostnih prelomov. V zadnjih letih smo začeli tudi z nevrofiziotera-pijo na otroškem oddelku, redno ambulanto za otroke s cerebralno paralizo. Za dosego kvalitetnejšega dela na internem oddelku smo ob osnovni specialistični ambulanti odprli tudi nove subspecialistične ambulante. Na otroškem oddelku smo začeli tudi z novimi dejavnostmi na področju nevrološke specialistične pediatrije in razvojne rizične otroške specialistične ambulante. Delati je začela tudi alergološka otroška specialistična ambulanta, načrtujemo tudi odprtje otroške gastroenterološke ambulante. Na ginekološko-porodnem oddelku smo uvedli ambulanto za patološko nosečnost. Z odprtjem ambulante za bolezni dojk skušamo s pomočjo mamografije odkriti zgodnje pojave malignih obolenj dojk. Delati so pričele tudi ambulante za zdravljenje neplodnosti, uroginekološka ambulanta in
ambulanta za menopavzo. Na rentgenskem oddelku lahko opravljamo več preiskav: preiskave s CT-aparatom, flebografijo, ar-trografijo, angiografijo. Hkrati pa izvajamo posege s področja intervencijske radiologije. Nove preiskave smo uvedli tudi v laboratoriju, ki opravlja nekatere storitve zaradi svojega kvalitetnega dela tudi za vso Slovenijo. Ne moremo pa tudi mimo naše ekonomije, na kateri iz leta v leto povečujemo pridelek, ki predstavlja pomemben delež pri zmanjševanju stroškov.
Možnosti razvoja vidimo na tistih področjih, ki so podprta z naravno danostjo našega okolja. Prav na naravnih danostih utemeljujemo tudi razširitev dializnega centra v turistični dializni center, ki naj bi bil tesno povezan s Ptujem, z "zakladnico tisočletij" in turističnim mestom. Naš cilj, da zaradi možnosti kvalitetnejše rehabilitacije izkoristimo bližino ptujskih term in posežemo vanjo s celovito operativno ponudbo iz travmatologije in ortopedije. Na področju porodništva se bomo individualno prilagajali vsaki mamici ob prisotnosti očetov z izbranimi babicami in ob stalni prisotnosti zdravnikov - porodničarjev. Bivalni standard bolnikov bomo še naprej zagotavljali z adpatacijami zastarelih stavb in s posodobitvijo kapacitete. Predvsem pa želimo našim pacientom zagotoviti prijazno in dobro opremljeno bolnišnico.
Prioriteta - klinični oddelki
Prioriteta v razvoju naše bolnišnice pa naj bi bilo ustanavljanje kliničnih oddelkov. Naziv klinični oddelek lahko pridobimo tudi v naši bolnišnici, čeprav ne opravljamo celovite klinične dejavnosti, na področju interne medicine, kirurgije, pediatrije in ginekologije s porodništvom. Naloga kliničnega oddelka je namreč opravljati izobraževalno, raziskovalno in drugo strokovno delo, sodelovati pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov na dodipilomski in podiplomski ravni. Slednje se nam z ustanavljanjem klinik v mariborski bolnišnici in z ustanovitvijo Medicinske fakultete v Mariboru prav gotov ponuja in pomeni za nas napredek v nadaljnjem strokovnem razvoju. Zavedamo se, da je pot za pridobitev naziva klinični oddelek dolga. Imeti bomo morali zadostno število ustrezno izobraženega in usposobljenega medicinskega in drugega osebja, saj mora vsaj ena
Phčakujemo vas v naših poslovalnicah.
Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim komitentom ter poslovnim partnerjem iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
O
NLB d.d. Trg republike 2 1520 Ljubljana
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Podravje, Prešernova 6,
poslovalnica Prešernova 6, tel.: 02 787 04 44 izpostava Super mesto, tel.: 02 748 02 70 poslovalnica Ormož, tel.: 02 740 27 84
Foto: Črtomir Goznil<
Nov ultrazvočni aparat, ki ga uporabljajo ginekologi in pedia-tri, omogoča številne nove preiskave. Ob njem Zoltan Stjepan Mileta, dr. med., spec. ginekolog in porodničar, ter Saša Dju-kanovič, dr. med., spec. ginekolog in porodničar. Ginekologi z veseljem naredijo z UZ-sondo kakšno "vijugo" po trebuhu več, da se pokaže obrazek ploda in naredijo slikico.
tretjina zaposlenih delavcev z visoko izobrazbo opravljati raziskovalno delo. Vsaj eden izmed desetih zaposlenih delavcev z visoko izobrazbo mora imeti tudi naziv visokošolskega učitelja, prav tako predstojniki oddelkov. Z vstopom v EU se nam odpirajo tudi možnosti delovanja v mednarodnem prostoru, na raziskovalnem, izobraževalnem in strokovnem področju."
Ptujska bolnišnica nosi ime po velikem zdravniku s tega območja, dr. Jožetu Potrču. V svojem času je bil vizionar. Njegove ideje še danes živijo med slovenskim zdravništvom.
L. Arko: "Potrčevo načelo brezpogojnega spoštovanja osebnosti človeškega življenja sprejemamo v
naši bolnišnici z vso odgovornostjo. Spoštoval je bolnika. Znal mu je z domačo, ljudsko govorico vliti vero v zdravje, življenje. Ti njegovi mali ljudje s Ptujskega so vedeli, da je komunist, da ga oblast preganja, a je ostal vselej "njihov Južek". Moralno-etična vprašanja o boljšem svetu in o človeka vrednem življenju so bile osnove njegovega razmišljanja. Do smrti je kljub težavam in razočaranjem verjel v dobro človekove biti in v moč človekove osebnosti.
Splošna bolnišnica Ptuj je zlato plaketo za svoje uspešno delo prejela tudi ob svoji 120-letnici, leta 1994. Z njo jo je nagradila takrat še velika občina Ptuj.
MG
NAČRTOVANJE, ' IZVAJANJE IN
VZDRŽEVANJE
Glej zeleno, VZDRŽEVANJE
^^mi	KOMUNALNE
HIDROTEHNIKE
delaj modro !
- .	■ TER
OBJEKTOV 0	VARSTVA OKOUA. ■
»
Poslovnim pstrtnerjem, conjenim strankam ter občanom^stltamo za praz^k občine Ptu|.
^^^DRAVA'
• VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.d..
Ob prazniku občine Ptuj
ČESTITAMO
vsem občanom.
Komitentom Nove KBM, Podružnice Ptuj, se zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje.
Nova KBM
Ptuj • Zupan predstavil razvojno vizijo
Žerjavi nezadržno proti Ptuju
Pred kakšnim letom smo pisali, da žerjavov na Ptuju ni in ni. Zdaj naj bi se po napovedih ptujskega župana dr. Štefana Čelana na osnovi razvojne vizije, ki jo bodo na jesenski razvojni konferenci verificirali, zadeve pričele korenito spreminjati. Na njej naj bi tudi potrdili izbor prvih najpomembnejših projektov, ki predstavljajo prioriteto tega območja. Ta izbor naj bi bil kažipot tudi za strukturo proračuna v naslednjih letih.
V	letu 2005 naj bi se na Ptuju odprlo veliko gradbišč. V bistvu gre za ključne projekte, za katere so s posameznimi nosilci na nek način že dosegli konsenz. "Ne gre za skrite želje, temveč konkretne programe in dogovore," je na tiskovni konferenci pred letošnjim občinskim praznikom poudaril ptujski župan dr. Stefan Celan. Ob tej priložnosti so tudi predstavili pregled dogajanja v mestni občini Ptuj v prvem polletju letos in program letošnjih prireditev ob občinskem prazniku.
Vsebine nekaterih projektov so dolgoročnejše.
V	razvojni viziji je Ptuj opredeljen kot pokrajinsko središče, ki nadaljnji razvoj gradi na partnerskem povezovanju javnega in podjetniškega sektorja ob upoštevanju načel uranovteženega razvoja. Pokrajinsko središče prinaša s seboj najmanj 60 fakultetno izobraženih ljudi, tri do štiri milijarde dodatnega denarja, kar ni zanemarljivo. V tem trenutku razpolagamo s 700 evri na prebivalca, od tega pa je že takoj potrebno odšteti 65 odstotkov za primarno porabo, tako da za investicije ostane le 35 odstotkov, za pospeševanje kakovostnih nosilcev razvoja oziroma projekte,
ki nosijo denar, pa le 10 odstotkov. ugotavlja ptujski župan.
Strateška programska področja so razvoj virov človeških sposobnosti in socialnega okolja, pospeševanje konkurenčne sposobnosti gospodarskega in storitvenega sektorja ter pospeševanje prostorskega, okoljskega in infrastrukturnega razvoja. Ptuj se je uspel pozicioni-rati med regionalna središča, uspel je tudi s svojim predlogom cestnih in železniških povezav. Dolgoročne prostorske razvojne usmeritve so prinesle nekatere rezervacije v prostoru in možnost za poselitev novih 6 tisoč prebivalcev. Poselitev bo šla v smeri proti Mariboru.
Gradnjo načrtovanih industrijskih con bo mestna občina Ptuj skušala povezati z razvojem sosednjih občin Videm in Podlehnik. Smiselno je, da se ta razvoj postavi na schengensko mejo glede na predvidene dnevne migracijske tokove, je prepričan ptujski župan. Dograditev in širitev industrijskih con na Ptuju je povezana z nadaljnjim razvojem podpornih institucij. Ne skrivajo pa tudi ambicij, da bi se sedež Panonskih term preselil na Ptuj, v prostore dominikanskega samostana.
Za leto 2005 je napovedana

ASFALTI PTUJ
djojo.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE PTUJ ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ.
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Ob prazniku Mestne občine Ptuj občankam in občanom iskreno čestitamo.
hr5W
MIZARSTVO
Žlahtič
Miran Žlahtič s.p., Zagrebška 54, 2251 Ruj, tel 02 787 60 70 www. m izarstvo-ziahtic.si
gradnja Puhovega mostu, pričela naj bi se tudi pripravljalna dela za gradnjo hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož. V naslednjih letih naj bi mestna občina pridobila vrsto pomembnih krožišč, rekonstrukcija obstoječih regionalnih cest je predvidena do leta 2010, v tem času naj bi se pričela tudi modernizacija železnice, izgradnja drugega tira je predvidena v letu 2015. Med prednostne projekte v mestni občini Ptuj sodijo izgradnja osnovnošolskih prostorov, višje- in visokošolsko bo sledilo realnim potrebam gospodarskega in storitvenega sektorja, vzpostavljen naj bi bil celovit sistem funkcionalnega izobraževanja. Za prvi september leta 2004 je načrtovana gradnja telovadnic v OS Olge Meglič, knjižnice, računalniške uličnice, garderob in sanitarij. Cim prej pa se bo potrebno dogovoriti tudi o velikosti investicije v OS Ljudski vrt.
Bodoči razvoj je predviden v treh koncentričnih krogih. V prvem bodo poskrbeli za revitalizacijo starega mestnega jedra, o katerem se že dolgo govori in v tem okviru za izgradnjo tržnice, multikulturnega kulinaričnega in vinskega hrama ter ureditev pri-
reditvenega prostora na Novem trgu, s katerega bodo odstranili objekt bivšega Volana, Mestnem trgu in Slovenskem trgu. Na novi ptujski tržnici naj bi bilo vse, kar imajo sodobne evropske tržnice. Trenutno je tako, da kar 3/4 vsega, kar se trenutno prodaja na njej, tja ne sodi. Pod tržnico naj bi bila ustrezna skladišča in velik parkirni prostor. Na Slovenskem trgu na boljše čase čaka tudi gledališče. Uprava naj bi se preselila v prostore objekta v Murkovo ulico, ki naj bi v bodoče v celoti služil gledališču. V drugem prioritetnem krogu so mestni hotel "Mitnica" v Dravski ulici, kjer je po drugi varianti mogoča tudi ureditev muzeja usnja, revitalizacija vojškega kompleksa s panoramskim gričem kot gričem dobrega in pokrajinski muzej s pripadajočo infrastrukturo. V tretji prioritetni krog sodijo Terme Ptuj s potrebno infrastrukturo, revitalizacija ptujskega jezera, ki pričakuje status kopenskega pristanišča, prav o tem se bodo danes, 5. avgusta, Ptujčani pogovarjali z ministrom za promet, kateremu bi radi predstavili tudi zaključek projekta revitalizacije ptujskega jezera, in idejna rešitev za novi ptujski most. Na Ormoški se bo septem-
CI5IO
čisto mesto Ptuj, d.o.o., Podjele za gospodaijenje z odpadki
Domavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem občankam in občanom občine Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj.
čisto mesto Ptuj d. o. o.
Ob železnici 11, Ptuj GSM: 070/791-037 Telifax.: 02/783-6501 email: perla1@volja.net
■SPECIALIZIRANA PRALNICA ZA GOSTINSKE OBRATE, HOTELE.., )JA PRTOV

l/i&m oéàcutùm ík oèSattom 6er
m
Darko Pintaričs.p.
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter se zahvaljujemo za zaupanje.
Računalniška simulacija novega ptujskega mestnega hotela v Dravski ulici. Za zdaj še nosi delovno ime »Mitnica«.
bra po enoletni zamudi le pričela gradnja poslovno-trgovskega centra. Na tej lokaciji je predvidena tudi ureditev prireditvenega centra. Kmetijsko-gozdarski zavod pa naj bi se preselil v Novo vas pri Ptuju. Enosmerno krožišče naj bi se uredilo na Mariborski, kjer se načrtuje tudi gradnja novega bencinskega servisa, Mercator pa bo občutno povečal svoj trgovski center Breg. Z gradnjo bo pričel prihodnje leto.
Predvidena je tudi selitev avtobusne postaje nasproti železniške, vzgojnovarstvena-stanovanjska in poslovna cona naj bi se prav tako uredila na Osojnikovi cesti.
Samo za realizacijo investicij v tretjem koncentričnem krogu, torej za potrebe turizma in storitev, bo do leta 2008, potrebno letno zagotoviti med 5 in 6 milijonov evrov.
Ptujski župan dr. Stefan Celan
je prepričan, da je potrebno imeti pogum in sprejeti omenjeni razvojni izziv, pri čemer bo potrebno pri vseh posegih v okolje biti posebej pazljiv. Eksperti iz tujine potrjujejo, da je mesto že sedaj zelo občuteno in s posluhom posegalo v okolje, saj nekih velikih "felerjev" niso zaznali. Tudi novi mestni hotel "Mitnica" v Dravski ulici, ki nekatere v tem trenutku že zelo moti, trenutno zanj izdelujejo idejno zasnovo, investitor je znan, a želi ostati še anonimen, ne bo pokvaril vedute Ptuja, še poudarja ptujski župan.
Leto 2005 bo, kot kaže, leto investicij na Ptuju, morda bo nekatere motilo tudi to, da se bodo po dolgem času proti "ptujskemu" nebu dvigovali žerjavi. V načrtovanih investicijah naj bi bil delež javnega denarja oziroma proračuna le deset odstotkov.
MG
Ob občinskem prazniku občanom in
občankam
iskreno čestitamo!
METAU(A
JlUciiVJ '

METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogoznlška 7, tel: 02/ 749 18 00
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.0.0.
2250 PTUJ, Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
KOLEKTIV PODJETJA ZA STANOVANJSKE STOSTTVE VAM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA MESTNE OBČINE PTUJ!
Foto MG
Jursinci • Občinski praznik
Otroški vrtec leto dni pred planom
V nedeljo bodo imeli v občini Juršinci osrednjo prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ko bodo svojemu namenu predali prostore novega vrtca, ki so ga zgradili leto dni pred načrtovano izgradnjo. O delovanju občine v enoletnem obdobju smo se pogovarjali z županom Alojzem Kaučičem, ki je delo občine opisal takole:
^"V lanskem letu smo svojemu namenu predali večnamensko dvorano, ki je vse letne čase zelo dobro obiskana, kar nam priča o tem, da je bila ta investicija nujno potrebna za naš kraj, obenem je to tudi telovadnica, ki služi naši devetle-tki. V tem letu odpiramo novi vrtec. S to otvoritvijo prehitevamo kar za leto dni, saj je
bil planiran za naslednje leto, vendar smo se odločili, da sto investicijo nekoliko pohitimo. To bo dvooddelčni vrtec, ki bo v jeseni sprejel prve otroke. V vrtcu bo tudi oddelek za najmlajše, jasli, kar pa ima malo vaških občin.
Ceste in vodovod
Tudi letos smo se nekoliko
V Zagorcih bo obnovljena cesta.


OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE JURŠINCI ŽEUM PRIJETNO PRAZNOVANJE lo. OBČINSKEGA PRAZNIKA Z ŽELJO, DA SE NAŠE SODELOVANJE ŠE NAPREJ USPEŠNO NADALJUJE.
VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN NA SLOVESNO OTVORITEV VRTCA, KI BO V NEDELJO 8.8. OB 11.30 URI V VEČNAMENSKI DVORANI JURŠINCI.
VAŠ župan!^ Alojz KaučJk
podjetje za prodajo, gradbeništvo in posredovanje na velil<o in malo
Občankam in občanom, svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Juršinci.
Juršinci 65,2256 Juršinci; Tel.: 02 / 754 61 11 ; Fax.: 02 / 754 61 10; GSM: 041 / 764 448
Župan Alojz Kaučič
Foto: Fl
ukvarjali tudi s cestnim programom, v vasi Zagorci širimo cesto v širini metra in pol, jo opremljamo z muldo, dobila pa bo tudi novo prevleko, zgradili pa bomo še en cestni odsek v dolžini približno 700 metrov. Tako počasi končujemo izgradnjo kategoriziranih cest, ostaja nam še približno tristo metrov potrebne izgradnje. Potrebno pa bo ceste, ki so bile zgrajene pred desetimi leti, razširiti in preplastiti.
V	vasi Dragovič primarni vodovod zamenjujemo s hid-rantnim vodom, ki bo lahko zadovoljil tudi nove priključitve na ta vod. V občini imamo 90 odstotkov gospodinjstev že priključenih na mestni vodovod.
V	občini smo sprejeli tudi novi prostorski plan, ki opredeljuje prostor za čistilno napravo, s planom smo legalizirali juršinske ribnike, ki doslej ni so bili, cerkev, pokopališče. V občini nas čaka še veliko dela, tudi glede infrastrukture, počasi pa prehajamo na gospodarski del.
Pridobiti investitorje
V	bližnji prihodnosti nameravamo pridobiti zemljišče za obrtno, oziroma industrijsko cono, za to bo potrebno od-
kupiti zemljišča, omogočiti pa moramo tudi našim trsničar-jem (to je paradna gospodarska disciplina v naši občini), da bodo imeli možnost razširiti svojo proizvodnjo, sedanje kapacitete hladilnice in skladišča so premajhne. Torej tudi za njih skušamo najti prostorske rešitve, da bodo lahko za nekajkrat razširili svojo proizvodnjo, saj se je z vstopom Slovenije v EU tudi za njih povečal trg. Občina je šibka na drobnem gospodarstvu, zato dajemo obrtni coni velik pomen. Upamo, da bomo z obrtno cono v občino pripeljali še kakšnega investitorja.
Nekaj investicijskih sredstev pa bomo morali nameniti še osnovni šoli, saj moramo ustrezno urediti kuhinjo in de-lilnico hrane, ki še do sedaj ne ustrezata hasap sistemu. K ureditvi le-tega bomo pristopili naslednje leto", je o letošnjem delu občine za razvoj kraja povedal župan, Alojz Kaučič.
Vrednost novega vrtca v Jur-šincih je brez opreme 83 milijonov tolarjev, od tega je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport namenilo 53 milijonov, skupna vrednost investicije pa bo po besedah župana okrog 120 milijonov tolarjev. Vrtec bo deloval v sklopu šole,
KLJUČAVNIČARSTVO
ROMAN MATJAŠIČ s.p.
Sakušak 1/a, 2256 Juršinci Tei.: 02^54-60-33 Fax: 02/754-60-34 Izdelava traktorskih nakladalnikov, konstrukcije in druge ključavničarske storitve
Ob občinskem prazniku vsem svojim strankam in občanom iskreno čestitamo.

t
GRADBENIŠTVO
Nova pridobitev je otroški vrtec.
Foto: Fl
Foto: Fl
na novo bodo zaposlili vzgojiteljico in čistilko.
V občini Juršinci pa so v tem letu končali tudi kanalizacijo v centru Juršincev. Za industrijsko oziroma obrtno cono so v občini določili prostor v centru Juršincev, od nekdanjega mlina proti skakalnici, lokacija je blizu ceste, vendar nekoliko oddaljena od naselja, da dejavnost ne bo motila občanov in tudi vedute Juršincev cona ne bo kvarila, z infrastrukturo pa ne bo problemov. Občina bo parcele infrastrukturno opremila ter skušala tako pridobiti
morebitne investitorje.
Praznovanje
V aktivnosti ob praznovanju občinskega praznika v Juršin-cih so se vključila vsa društva, ki v občini delujejo, športna, kulturna, lovci, gospodinje, v soboto bo v Mostju srečanje borcev, v nedeljo bo po maši odprtje novega vrtca, slovesnost s kulturnim programom bo v večnamenski dvorani, po uradnem slavju pa bo pred dvorano zabava z ansamblom Štirje kovači.
Franc Lačen
Nekoga strašno moti Puhov muzej.
Foto: Fl
Ivan SlaCek s.p., Dragovič 10, 2256 Juriinci Tel.: (02) 754 60 20, fax: (02) 754 60 21, GSM: (041) 697180
M. Nedelja • S kopališča
Bioterme že v pogonu
V teh dneh so prvi kopalci (na fotografiji) že preizkusili novi bazenski kompleks v termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja v Mo-ravcih v Slovenskih goricah.
Novi bazenski kompleks sestavlja devet bazenov oz. 1400 kvadratnih metrov kopalnih površin s temperaturo vode okrog 30 stopinj C. Gre pravzaprav za sistem več bazenov z različnimi vodnimi atrakcijami, ki sprejmejo tudi do 4000 kopalcev na uro. V južnem delu teh vodnih površin sta dva ma-sažna bazena, divja reka, ki prehaja v posebej zanimiv zaliv in masažni del, v severnem delu pa je bazen za plavalce in ne-
plavalce z globino od 136 do 180 centimetrov. Podjetje Se-grap je doslej v termalno kopališče v Moravcih vložilo več kot milijardo tolarjev, uradna otvoritev prenovljenega kopališča pa bo ta petek ob 15. uri, ko bosta novi bazenski kompleks namenu predala direktor podjetja Segrap Miran Blagovič in predsednik Državnega zbora Feri Horvat.
MŠ
Kmetijstvo • Večina pšenice je še na poljih
Žetev na obroke
Letošnje pomladno, predvsem pa poletno vreme, ki se nikakor ne more izviti iz primeža večjih in manjših neurij in sestaviti vsaj nekaj prepotrebnih vročih, sončnih dni, še največ preglavic v tem času povzroča pridelovalcem pšenice. Zavlačevanje z žetvijo je še dodaten udarec k že tako nizki odkupni ceni, ki je v vseh kakovostnih razredih daleč pod željami kmetovalcev.
"Doslej smo v našem odjem-nem mestu prevzeli vsega skupaj nekaj čez 1100 ton zrnja. To pa, glede na načrtovan odkup, ki naj bi se letos po oceni gibal okoli 10.000 ton, predstavlja komaj desetino," je stanje količin odkupa ob koncu julija predstavil vodja delovne enote v Perutnininem proizvodnem centru v Dražencih Marjan Goznik. Večino, 6000 ton že skladiščenega zrnja, so pripeljali kooperanti, razlika je perutninska lastna pridelava.
"Glede na vreme letos nikakor ni pričakovati, da bi se žetev zaključila pred 15. avgustom, verjetno pa bo zaključena še kasneje. Lani smo z žetvijo začeli sedme-
ga, zadnji odkup pa izvršili 21. julija."
V Dražencih prevzemajo zrnje tudi pod standardi
Kakovostna analiza prvih ton pa je potrdila že predhodne napovedi o nekoliko slabši kvaliteti pšenice: "Po prvih podatkih, ki jih imamo, je v letošnjem zrnju precej več primesi, katerih vsebnost naj ne bi presegala dva odstotka. Na to so prav gotovo vplivale neugodne vremenske razmere, znižana pa je tudi vsebnost beljakovin in sedimentacija. Večina prevzetega zrnja doslej je bilo razreda B, nekaj pa C."
V Koroščevem mlinu v Zabovcih poleg prevzema žita vršijo tudi predelavo v moko.
Ne glede na to, za kakšen kvalitetni razred pšenice bo šlo vnaprej, bodo v perutninskem obratu prevzemali vse, tudi zrnje, ki bo izven vsakega kakovostnega razreda: "Naše kapacitete so dovolj velike, seveda pa so cene zrnja glede na razred različne. Zrnje pod vsemi standardi se bo prevzelo in uporabilo kot surovina za proizvodnjo krme, cena pa zaenkrat še ni znana oziroma dogovorjena."
Marjan Goznik pa opozarja tudi na velike možnosti previsoke vlage v pšenici: "Skupni interese vseh nas, pridelovalcev in odkupovalcev, je, da je vlaga čim nižja, največ do 18-odstotna. Če hočemo zrnje kvalitetno skladiščiti, mora biti dobro osušeno. In če prevzamemo vlažno zrnje, ki ima recimo nad 18-odstotno vlago, kar se letos prav lahko zgodi, sta potrebni dve fazi sušenja."
Previsoka vlažnost sicer ne pomeni padca pšenice v nižji kakovostni razred, kljub temu pa se prodaja takšnega zrnja pridelovalcu krepko pozna pri ceni. Stroški sušenja se namreč odbijajo od odkupne cene in če, recimo, stopnja vlažnosti znaša med 14,1 in 15 odstotki, se pri ceni kilograma zrnja odračuna 3,1 tolarja z dodatnim osemodstotnim DDV.
V Dražencih so na odkup do-
bro pripravljeni. Kot zagotavlja Goznik, lahko dnevno prevzamejo nad 1000 ton pšenice, pa tudi tja do 2000, če je treba. Kapaciteta dnevnega odkupa se nekoliko zmanjša le v primeru večjih količin nadpovprečno vlažnega zrnja. Odkupno mesto je odprto vsak dan od sedme zjutraj do osme zvečer, v dnevih največje koncentracije odkupa pa tudi čez polnoč, kot je bila praksa tudi prejšnja leta.
Žito-Intes in Koroščev mlin
V Koroščevem mlinu v Zabovcih so do zadnjega julijskega dne
Foto: !
Marjan Goznik: "V obratu v Dražencih odkupujemo vso pšenico, tudi izven vseh kvalitetnih razredov."
prevzeli 520 ton pšenice, velika večina je bila B-kvalitete. "Letošnji načrtovan odkup naj bi znašal približno 3000 ton. Odkupujemo vse tri kvalitetne razrede pšenice, zrnja izven teh standardov pa ne. V doslej prevzeti količini je bil morda najbolj kritičen kvalitetni parameter sedimentacije, kot zelo dobra pa se je izkazala hekto-litrska teža. S previsoko vlažnostjo zaenkrat nismo imeli nobenih težav, sicer pa bomo morebiti preveč vlažno zrnje pač sušili pred skladiščenjem. Jasno pa je, da se stroški sušenja odračunajo od odkupne cene. Prevzemno mesto v
Sp. Velovlek • Kmetija leta MO Ptuj 2004
Kmetija leta je kmetija Tement
V okviru praznovanj ob letošnjem prazniku Mestne občine (MO) Ptuj so bila konec minulega tedna v Spodnjem Velovleku podeljena priznanja vzorno urejenim kmetijam. Akcija Kmetija leta poteka v MO Ptuj že peto leto, njen namen pa je izkazati vzpodbudo tistim, ki še vztrajajo v podeželskem prostoru in nadaljujejo s tradicijo kmetovanja in življenja na vasi.
Letos se z nazivom Kmetija leta 2004 ponaša kmetija Tement s Ceste 8. avgusta 18, drugo mesto je komisija dodelila kmetiji Pin-tarič iz Pacinja 15, tretje mesto pa je pripadlo kmetiji Plut iz Krčevine pri Vurberku 73. Posebno nagrado za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine je prejela kmetija Lenart iz Spodnjega Ve-lovleka 30.
Kmetija Franca in Mirjane Tement - Kmetija leta 2004 MO Ptuj -je živinorejsko usmerjena za tržno prirejo mleka. V govejem hlevu redijo 40 glav živine, od tega kar 2 5 krav molznic. Goveja živina se v prosti reji pase na bližnjem vzdrževanem travniku. Temento-vi letno pridelajo 130.000 litrov mleka, sicer pa za prehrano živali obdelujejo tudi 25 hektarjev ze-
mlje. Od tega imajo 12 hektarjev lastnih in 13 hektarjev zakupnih obdelovalnih površin. Francu in Mirjani pri delu na kmetiji pridno pomagata sinova Gregor in Tomaž, zanimivost Tementove kmetije pa je tudi ohranjen svinjak iz leta 1914.
Drugouvrščena kmetija Pin-tarič iz Pacinja je živinorejsko-poljedelska kmetija s hlevom za 30 plemenskih svinj in 80 prašičev pitancev. Pintaričevi obdelujejo skupno 35 hektarjev obdelovalnih površin. Na 12 hektarjih pridelujejo pšenico, na 15 hektarjih pa koruzo. Ostale površine zasejejo z oljno repico. Medtem ko pridelek pšenice prodajo, pa koruzo porabijo za pitanje svinj. Družina Pintarič obdeluje še vinograd s 1200 trsi, gospodar pa opravlja tudi stroj-
Dobitniki priznanj letošnjega izbora Kmetija leta MO Ptuj.
Na prireditvi ob podelitvi priznanj Kmetija l^^a MO Ptuj 2004 so zbranim kmetovalcem izrekli dobrodošlico župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik Odbora za gospodarstvo MO Ptuj Rajko Fajt in stalni član ocenjevalne komisije ter pobudnik akcije Slavko Brglez. Govorniki so bili enotni, da je treba spoštovati vrednote delovnega kmečkega rodu in da je potrebno kmetijcem, ki svoje delo opravljajo z dušo in srcem, izkazati tudi veliko mero spoštovanja.
Za kulturni utrip na prireditvi so poskrbeli člani kvinteta DUR, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Rogoznica.
ne usluge s kombajnom. Delo na kmetiji opravlja petčlanska družina.
Tretjeuvrščena kmetija - vinogradništvo Plut - obdeluje na skupni površini štirih hektarjev 15.000 trsov vinske trte. Gospodar Stanko Plut kot kooperant pridelek v celoti proda v ptujsko vinsko klet. Čeprav vinograd obdeluje večinoma sam z lastno mehanizacijo, mu pri delu na kmetiji pomagajo prijateljica Anica ter družini obeh hčera. Gospodar Stanko Plut pa je tudi velik ljubitelj cvetja, kar
je opaziti v urejenosti okolice doma.
Nagrado za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine je letos prejela kmetija Jožeta Lenarta iz Spodnjega Velovleka. Mlad gospodar Jože skupaj z mamo obdeluje 12 hektarjev zemlje, v hlevu pa ima 15 krav molznic in 10 govejih pitancev. Kmetija Lenart ohranja tradicijo in vrednote preteklosti ter tako skrbi za podobo podeželja, ki ga mnogi danes označujejo kot vrt Slovenije.
našem mlinu bo odprto ves čas žetve, glede na vreme pa je zelo težko ali nemogoče napovedati, kdaj bo žetev zaključena," je pojasnil Dani Korošec.
Tudi v delniški družbi Žito-Intes je stanje podobno. Direktor nabave Branko Kiš je povedal, da so v odjemnem mestu v Mariboru doslej prevzeli 950 ton zrnja, skupno (v Ljubljani in v Mariboru) pa 7200 ton. Sicer predvidevajo, da bo letošnjega odkupa za okoli 35.000 ton: "Večina prevzete pšenice je B-kategorije, zelo malo, morda okoli petine, je A-kategorije, kvalitetnega razreda C pa skorajda nismo imeli. Zrnja izven teh kvalitetnih standardov ne sprejemamo. Do konca julija smo prevzeli tudi okrog 150 ton pšenice od pridelovalcev iz ptujskega okoliša. Največ težav je s sedimentacijo in vzročno z vsebnostjo beljakovin, sicer pa je lahko težavno tudi padajoče število. Morebitna previsoka vlažnost pripeljanega zrnja se bo proizvajalcu poznala pri ceni. Za ugotovljeno vlažnost od 14,1 do 15 pri nas odbijemo 2,8 tolarja po kilogramu, za vsak nadaljnji višji odstotek vlažnosti pa dodatnih 0,5 tolarja po kilogramu."
Velika nevarnost klitja zrelega zrnja
Kontrola kvalitete pripeljane pšenice se ugotavlja takoj, opravlja pa jo pooblaščena institucija Inspect iz Ljubljane. Pridelovalci takoj po prevzemu dobijo celosten količinsko-kvalitetni obračun, iz katerega so razvidni vsi podatki o kvaliteti in oddani teži, izpla-
čilo teh obračunov pa naj bi se začelo izvajati v osmih dneh po sklenitvi žetve.
Zaradi deževnega vremena je marsikje na poljih ostala že zrela pšenica. Najbolj na udaru so zgodnejše, še nepožete sorte, saj se bo pri njih lahko začel proces kli-tja, kar bo vplivalo na izjemno nizko padajoče število, ki je eno do parametrov za doseganje višjega kakovostnega razreda pšenice (poleg hektolitrske teže, beljakovin, sedimentacije in vsebnosti primesi oziroma plevela). Tedi Plevnik, kontrolor vhodne kakovosti pšenice pri Inspectu, pojasnjuje: "Ko je pšenica na njivi zrela, se mora požeti. Če se to ne zgodi pravočasno, je zelo velika nevarnost, da se bodo v zrnih začeli procesi klitja. To pomeni, da se aktivirajo določeni encimi, ki razkrajajo škrob, ki je nastal v času zorenja, v enostavne sladkorje. Na začetku ta proces s prostim očesom ni viden. Peki pa takšne pšenice nimajo radi, saj kruh iz nje ni kvaliteten. Kaljenje v žitnih zrnih pa vpliva na padno število; čimnižje je to, tem slabše je. Idealno padajoče število, po katerem je pšenica, seveda z upoštevanjem vseh ostalih parametrov, uvrščena v najvišji kakovostni razred, se giblje okoli 280." Prav to pa je lahko po besedah Plevni-ka letos zelo problematično: "Če je kalček v zrnju že viden s prostim očesom, potem to pomeni najnižje možno padajoče število, to je 62. Zrnje s takšnim padajočim številom pa se že ocenjuje kot primes, torej kot plevel!"
SM
Zitence • Žetev pri Maku
Negovanje tradicije
V nedeljo, 1. avgusta, so člani turističnega društva Dediščina iz Jurovskega Dola, vaščani Žitenc in družina Janeza Verbošta organizirali tradicionalno 14. žetev - Žetev 2004, ki so jo letos poimenovali "Žetev pri Maku" in je potekala pri Verboštovih v Žitencah.
Zgodovina žetev v Jurovskem Dolu sega v leto 1990, ko so organizirali prvo, pri vsaki naslednji pa so dodali nekaj novega. Lani so si zastavili nov koncept prireditev tako, da prireditev organizirajo vsako leto v drugi vasi in ne več kot prireditev v centru Jurovskega Dola. Po besedah predsednice društva Marije Sauperl so se za to spremembo odločili zaradi tega, da so prireditvi dali večji družabni pomen in večji poudarek negovanju tradicije samega običaja, ki ga želijo tudi v bodoče prenašati na mlajše rodove. Na letošnji žetvi, ki je bila izvirna in domača, so prikazali žetev s srpi, s koso, spravilo snopov, mlatev na več načinov s cepci, "drešmašinom", mlatilni-co. Pleve pa so od zrnja ločevali z "bintom", ki nosi letnico 1886.
Pri samih opravilih pa so žanjice tudi zapele, prikazali pa so tudi stare ljudske običaje povezane z žetvijo. Prava popestritev prireditve pa je bil 83-letni Jože Zaletinger, ki je obiskovalcem pripovedoval, kako je nekoč res potekala mlatev. Organizatorji so se mu ob koncu prireditve posebej zahvalili in ga razglasili za starosto žetev, saj je pri organizaciji žetev sodeloval od začetka in je bil vedno nosilec izvirnih idej od prve žetve naprej. Po končanem programu žetve in mlatitve pa je potekalo družabno srečanje, na katerem so si žanjice, mlatiči in obiskovalci privoščili gibanice in čisto pravi sloven-skogoriški jabolčnik ali "tuklo", kot mu pravijo domačini.
Zmago Šalamun
Žetvi je sledila mlatev.
Lenart • Komu služi javni sklad?
"V novi sezoni bo drugače!"
Na območju upravne enote Lenart (občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana) deluje Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti Lenart. Na območju vseh štirih občin deluje 30 kulturnih društev, od tega 21 društev v občini Lenart. Na območju območne izpostave deluje 106 kulturnih skupin.
Kot je povedala vodja lenarške območne izpostave javnega sklada Breda Raku{a Slavinec, so v letošnji sezoni organizirali osem obmo~nih revij in dve medob-mo~ni reviji. Med skupinami, ki so se udeležile območnih srečanj, se jih je 36 odstotkov uvrstilo naprej na regijske oziroma medobmočne revije. To so gasilsko-ljudske pevke iz Oseka in ljudske pevke KD Trojica od Sv Trojice, lutkovna skupina OS Voličina, otroška folklorna skupina OS Lenart, odrasli folklorni skupini iz KD Jože Lacko Cerkvenjak in iz KD Trojica iz Sv. Trojice. Na plesnem področju sta bili najbolje ocenjeni skupini iz Plesnega kluba Talija iz Lenarta in iz Twirling plesnega in možore-
tnega kluba iz Lenarta. Pri mladinskih pevskih zborih sta bila najboljša zbora iz OS Lenart in OS Sv. Trojica, pri otroških pevskih zborih pa zbora iz OS Lenart in OS Sv. Ana. Na državnem nivoju pa sta se najbolje odrezali Plesni klub Talija in Twirling plesni in mažoretni klub Lenart.
V Lenartu pa se zatika pri financiranju območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Svetniki so v proračunu za leto 2003 in leto 2004 sprejeli proračun, v katerem so predvidena sredstva za javni sklad, vendar se je župan odločil, da sklada ne bo financiral. Svojo odločitev pa utemeljuje s tem, da v občini za kulturna društva skrbi zveza kulturnih društev, območ-
Ptuj • Ustvarjanje mozaika
Polepšajmo Ptuj
Eno izmed dolgočasnih ptujskih sten bo odslej krasil umetniški mozaik. Mozaik, ki ga pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca izdeluje šest mladih umetnikov, bo namreč krasil garaže nasproti Centra interesnih dejavnosti.
Konec julija se je na Ptuju pričel projekt ustvarjanja novega mozaika. Organiziral ga je Center interesnih dejavnosti, poteka pa pod mentorstvom Tomaža Plavca. Priznani akademski slikar Plavec je na Ptuju izdelal že osem mozaikov, eden pa krasi tudi ptujske Terme.
Lani je pod njegovim mentorstvom na podoben način kot letos nastal tudi mednarodni projekt izdelovanja mozaikov. Plavec meni, da mozaiki dajo sliki monumentalnost, ne-uničljivost in moč.
Nastajajoči mozaik pred Ci-dom izdeluje šest mladih ume-
ne izpostave javnih skladov pa je ustanovila država, zato jih naj tudi financira. Župan mag. Ivan Vogrin tudi meni, da so izpostave javnih skladov ustanovljene politično kot servis za volitve vladajoči garnituri.
Na zadnji seji lenarških svetnikov so pri sprejemanju rebalansa proračuna svetniki z amandmajem ponovno zagotovili sredstva v višini 3.440.000 tolarjev za programe javnega sklada, ki jih sofinancira država, vendar župan rebalansa ni dal na glasovanje z obrazložitvijo, da s tem amandmajem proračun ni uravnovešen.
Breda Rakuša Slavinec, ki je tudi svetnica občinskega sveta, je na seji povedala, da si vsi priza-
devajo v občino pripeljati izpostave državnih institucij, ko pa jih dobijo, pa župan pove, da jih je ustanovila država, zato naj jih tudi financira. Povedala je še, da se je sestala z županom, ki je povedal, da denarja za območno izpostavo JSKD ne bo zagotovil in dodala: "Že zdaj obveščam kulturnike in vsa kulturna društva, da bo jeseni pač prišlo do velikih sprememb. Ostale tri občine sofinancirajo dejavnost svojih kulturnih društev, občina Lenart pa ne, zato bo pri samem delu in že zdaj pri planih prišlo do velikih sprememb. Prepričana sem, da je prepričanje župana, da sklada ne potrebujemo, napačno."
Zmago Šalamun
tnikov, ki bodo po besedah njihovega mentorja združili koristno s poučnim. Naučili se bodo celotnega postopka izdelovanja mozaikov, od tega kakšna mora biti stena na začetku izdelovanja do končnega čiščenja mozaika. Plavec pravi, da je odločitev o tem, kje bo izdelal mozaik, ponavadi spontana, "vsaka stena si želi polepšanja in privlačnosti in mozaiki to vsekakor naredijo," dodaja slikar.
Omenil pa je tudi, da so mozaiki pozitivni tudi zato, ker prikrivajo dejanja vandalov, tudi letošnji mozaik bo namreč prekril nekatere nezanimi-
Koncni izdelek mladih umetnikov pod mentorstvom Tomaža Plavca.
ve grafite. Zaključek projekta ogledali vsak dan na garažah
je potekal v soboto, omenje- nasproti Cida.
no umetnino pa si boste lahko	Dženana Beéirovié
Povabilo na počitniške urice
Do 15. avgusta vabijo mladinski knjižničarji vsak torek in četrtek ob 10. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer se boste igrali in ustvarjali v prijetnem knjižničnem okolju. Zaželeni so copati, vstopnine ni. Veseli vas bomo!
Anketa • Med ptujskimi šolarji
Ptuj - delovne počitnice
že več kot mesec dni osnovnošolci, dijaki in študentje šol po vsej Sloveniji uživajo v težko pričakovanih poletnih počitnicah. Medtem ko so nekateri na zasluženih dopustih, drugi delajo in se šele pripravljajo na odhod v toplejše kraje. S ptujskimi šolarji samo se pogovarjali o tem, ali je težko najti zaposlitev med počitnicami, kako je s plačilom in kako so zadovoljni s službo, ki so jo dobili.
Tednikova knjigarnica
Kako se je dedek naučil brati
Bila sem prijetno presenečena, ko mi je minuli teden zašla v roke drobna, nevsiljiva novost založbe Miš iz Doba pri Domžalah. Majhna knjiga s prikupno, realistično ilustracijo na naslovni platnici, je pritegnila mojo pozornost tudi z naslovom: Kako se je dedek naučil brati. Knjiga je majhnega formata, taka, da jo je enostavno držati v dlani, papir je eden tistih bolj ekoloških - brez bleščeče beline, tisk prijetno velik, besedilo pa je natisnjeno tako, da je branje enostavno tudi manj veščim bralcem in tistim otrokom, ki prehajajo iz velikih tiskanih črk na majhne. Knjiga ima dvanajst kratkih poglavij in vsako je ilustrirano s celostransko risbo avtorice Kasiae Char-ko. Celotna knjiga ima pravzaprav prefinjeno oblikovalsko podobo, ki spominja na otroško branje izpred dvajsetih let.
Presenetljiva, blaga in vzgojno močna zgodba je napisana po resničnih dogodkih, kar seveda daje knjigi še posebno mikavnost. Pripoveduje o gospodu Elliotu, kije imeniten šolski hišnik: svoje delo opravlja vestno in natančno ter je pozoren do otrok in se z njimi dobro razume. Gospod Elliot živi s hčerko in dvema vnukoma. Avtorica Kathy Stinson poznavalsko in hkrati preprosto niza situacije, kjer hišnik s prikrito jezo pojasnjuje otrokom, da jim tega ali onega ne more prebrati, češ da si je zlomil očala. Vedno bolj je nejevoljen, saj mlajša vnukinja ni zadovoljna le z njegovim večernim petjem in igranjem. Dekletce si, nasprotno od starejšega bratca, želi dedovega branja pravljic. Gospod Eliott ima pretanjen občutek za otroke, rad jim pomaga in jih vzpodbuja, še posebej tiste, ki so manj uspešni v šolskih klopeh. Toda vedno bolj se zaveda svoje dvojnosti: otroke bodri, sam pa mora prikrivati svojo nepismenost. Slednjo se kljub starosti odloči premagati, kar mu tudi uspe v tečaju za odrasle.
Avtorica je odlično orisala osnovne dileme in napore opismenjevanja ter odnose med generacijami. Zgodbo je zastavila lahkotno in psihološko natančno, prisrčno, morebiti kanček patetično, a ne na račun kvalitete literarnega dela.
Kako se je dedek naučil brati (prevedla Tamara Bosnič) je knjiga, ki je bila uvrščena med izbrane knjige kanadske knjižne nagrade Silver Birch Avard ter na seznam najboljših kanadskih mladinskih del. Kakor pravi slovenski založnik, to resnično zgodbo, ki pripoveduje, da nikoli ni prepozno in ni nič pretežko, namenja slovenskim otrokom z željo opogumiti vse, ki pri učenju branja morda izgubljajo voljo.
Kot je navedeno v zahvali (str. 51), je resnično ime gospoda Elliota Elija Allen in je glavni oskrbnik na šoli Sira Alexandra Mackenzieja v kanadskem mestu Inuvik. Kot odrasel se je naučil brati in zdaj dela pri Svetu za opismenjevanje na severovzhodu Kanade in z veseljem pripoveduje svojo bralsko izkušnjo otrokom in odraslim.
Te počitniške dni vas, dragi bralci knjigarnice, pričakujejo še naslednje poučne, strokovne knjižne novosti v mladinskem oddelku ptujske knjižnice: Uspešen otrok (William in Marta Sears, Didakta), Joga za zdravje (Selvarjan Yesudian in Elisabeth Haich, Aura), Med obema tečajema: zgodbe slovenskih popotnikov (Janin Klemenčič, Mario Tement, Nina Kramberger, Novium), Mladostnik in droga (Andrej Kaste-lic in Marija Mikulan, Prohealth), Rokomet: izbrana poglavja (Marko Sibila, Fakulteta za šport), Disciplina v sodobni šoli (Mateja Pšunder, Zavod RS za šolstvo), Kako preprečiti konflikte (MarieJoseph Chalvin, Didakta), Najlepše otroške igre sveta (zbral Oriol Ripoll, Družina), Naravni parki Slovenije (Borut Mencinger, Mladinska knjiga).
Prijetno branje želi Liljana Klemenčič
nana Becirovic
"Službo na Ptuju je dokaj težko najti. Večinoma potrebujejo natakarice. Imel sem srečo, da sem se lahko zaposlil pri arheologih. S službo sem zadovoljen. Kar se tiče plače, še je sicer nisem dobil, urna postavka pa je odlična."
"Mislim, da je na Ptuju dokaj težko najti delo. Pomembno je, da imaš veze, drugače si oplel. Sam študiram radiologijo in sem iskal kakšno zaposlitev v tej smeri. Avgusta bom začel v mariborski bolnici. Plača pa je ... Ne najboljša."
"Mislim, da je delo na Ptuju težko dobiti. Imam pa veliko srečo, da je oče avtoprevoznik in lahko delam pri njem. Vesel pa sem, da delam ravno to, kar me veseli. Zelo rad vozim, plača pa je odlična."
Tadej Vidovič
"Težko je najti zaposlitev. Sam bi rad delal kakšna administrativna dela, a mi ni uspelo ničesar najti, tako da bom letos doma."
Foto: Dženana Becirovic
Saša Magdalene
"Sama nisem imela težav s tem, kje najti službo. Že prej sem pomagala na občini, pa sem ostala tam tudi med počitnicami. S plačo pa sem zadovoljna."
Foto: Dženana Becirovic
Benjamin Vogrinec
"Delam na različnih mestih. Mislim, da če se potrudiš, dobiš zaposlitev. Težko pa je dobiti tisto, kar te veseli. Sam sem zadovoljen z delom in s plačilom."
Ptuj • Mednarodna likovna kolonija
Razstavlja 12 mladih umetnikov
Prejšnji četrtek sta Galerija Tenzor in Pokrajinski muzej Ptuj v Miheiičevi galeriji na Ptuju pripravila odprtje likovne razstave slikarskih del letošnje mednarodne likovne kolonije ali Art stays, Ptuj 2004.
Na odprtju je uvodoma spregovoril direktor Tenzorja Miran Senear, ki je posebej poudaril
pomen sodelovanja gospodarstva s kulturo ter predstavil mlade umetnike, ki so sodelovali na
koloniji, ter se zahvalil za sodelovanje Vladimirju Forbiciju in
Stanki Gaenik.
Odprtja razstave se je udeležilo deset mladih umetnikov.
S svojimi deli se predstavljajo: iz Italije - Francesca Mora-to, končuje študij na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, Mi-chela Gioachin, diplomantka v Benetkah, sedaj asistentka na Fakulteti za oblikovanje v Milanu, Marika Vicari, diplomantka, sedaj vpisana na podiplomski študij fakultete za arhitekturo v Benetkah in Carlotta Giora, absolventka Akademije lepih umetnosti v Benetkah. Iz Poljske razstavlja Uzia Ograbek, ki je letos končala akademijo v Benetkah, odprtja razstave se ni udeležila. Iz Španije prihaja Irene Sanchez Garcia, študentka na fakulteti likovnih umetnosti v Madridu, iz Srbije in Črne gore Tijana Djapovic, ki končuje študij v Benetkah, iz Hrvaške pa Maja Cipek, študentka na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.
Predstavili so se tudi štirje mladi umetniki iz Slovenije, in
sicer: Blanka Bračič iz Maribora, ki končuje 4. letnik Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani, Mark Požlep iz Celja, študent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Primož Bizjak iz Šempetra pri Novi Gorici, študent Akademije v Benetkah in Jernej Forbici, tudi študent v Benetkah.
O delih mladih umetnikov je spregovorila Stanka Gačnik, ki je dejala, da je letošnja likovna kolonija prežeta z živim in ustvarjalnim duhom, ki prosto in zaznavno veje po nedrjih starega mesta in ki mu znajo tenkočutno prisluhniti vsi, ki čutijo in ljubijo, živijo in sanjajo skupaj z mestom, prepojenim s tisočletno zgodovino in umetnostjo, navdihnjeno v preteklosti, živeto v sedanjosti in zapisano prihodnosti.
V	imenu mestne občine Ptuj je spregovoril podžupan mag. Miran Kerin.
Razstava bo postavljena do 17. avgusta.
V	petek je bilo v Galeriji Magistrat odprtje likovnih del v kombinirani obliki Marka Požlepa z naslovom Tamo Dalekoo. Razstava bo na ogled do 2. septembra, je pa bila prva izmed prireditev v počastitev letošnjega praznika Mestne občine Ptuj.
Franc Lačen

Id
in tam
Ljutomer • 12. prleško srečanje
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dedi-{tine "Johann Janez Puch" iz Ljutomera bo to soboto pripravilo tradicionalno že 12. prleško srečanje, ki ga bodo tokrat z nazivom "Spoznaj soseda - med reko Muro in Zalo" organizirali skupaj z Auto-motor veteran klubom iz madžarskega Zalaegerszega. Pričakujejo okrog 300 udeležencev, ki se bodo podali proti turistični vasi Gosmole na Madžarskem, kjer bo ogled tamkajšnjih znamenitosti, za udeležence srečanja pa so pripravljene številne zabavne igre. Trasa vožnje je okrog 120 kilometrov. Na sedežu društva bodo postavili tudi temeljni kamen za izgradnjo društvenih prostorov z muzejem in galerijo. Predračunska vrednost omenjenega projekta znaša 12 milijonov tolarjev, kamen pa bo položila 86-letna sestra Zofija Vidovič iz Ormoža, častna članica.
MŠ
Pa brez zamere
Fešta
Prazniku ob rob
Te dni vsi meščani mestne občine Ptuj praznujemo. Praznujemo praznik mestne občine Ptuj. In smo seveda vsi zelo veseli in razposajeni. Zakaj? Zato, ker imamo našo občino skupaj z njenimi poveljniki zelo radi, ker čutimo, da je naša občina res naša, ker smo srečni, da lahko živimo v taki občini, kot je mestna občina Ptuj. Zatorej nasmeh na obraz in pesem na usta
Seveda bi bilo lepo, če bi lahko živeli v takem mestu, v taki občini in nenazadnje v taki deželi, da bi lahko imeli res vzroke za tako veliko veselje in radost v srcu. A v današnjem času gornji odstavek zveni le kot slaba parodija (pol)preteklih časov, ko smo bili take govore in parole vajeni poslušati za vsako pasjo procesijo. In ker v taki občini, ki bi nam dajala tako velike razloge za vzhičeno praznovanje občinskega praznika, ne živimo, poglejmo raje malo realnost, ki je na tak ali drugačen način povezana z občino in njenim praznikom (ki bi torej moral biti naš praznik, pa nekako to ni najbolj).
Središče in osrednja (vsaj s stališča navadnega občana) prireditev, ki obeležuje praznik občine, je zagotovo ptujska poletna noč (menda se zadevi reče tako), ki se vsako leto odvije na praznično soboto. Na to noč je mesto ponavadi (če ne dežuje), nabito polno. Mesto tako rekoč skoraj poka po šivih. A vendar vsi ti ljudje, ki se nagnetejo v mesto, ne hodijo naokoli, občudujejo stare zgradbe, ne obračajo oči proti gradu, med seboj se ne pomenkujejo o ptujski zgodovini ali morda ptujski občini (kar bi še bilo, recimo temu, sprejemljivo). Ne, vse te množice se v mesto zgrinjajo iz popolnoma drugačnih vzgibov.
Kajti ptujska poletna noč je v resnici naziv za eno veliko veselico, ki s samim mestom (tudi občino, če že hočete) nima kaj dosti, razen seveda tega, da se dogaja v njegovem drobovju, po njegovih ulicah in trgih. Ptujska poletna noč nima opraviti prav nič z bogato zgodovino mesta, nima opraviti prav nič s "svetlo" sedanjostjo in še bolj svetlo prihodnostjo. Na to sobotno noč po celem starem delu mestnega jedra zrastejo stojnice s pijačo in jedačo, nepregledne množice "gasilskih" miz in klopi ter nekaj glasbenih odrov, na katerih igrajo vsem zbranim v veselje in motivacijo razne glasbene skupine. In to je to. Potem se pije, poje in je do zgodnjih jutranjih ur, ko domov odtavajo tudi najbolj vzdržljivi in prekaljeni veterani. Vmes se seveda še kdo stepe, precej je tudi prerekanja in kazanja mišic (oziroma primitivnih karakterjev), polivanja pijače, ki je menda razen gazirane vode za špricarje vsa vsaj s kančkom etanola v njej in tako dalje. Skratka, če pogledate seznam opisanih stvari, vidite, da so to stvari, ki so stalnica in eden glavnih elementov veselic. In ki tudi nazorno kažejo na to, da je tudi ptujska poletna noč zgolj le še ena veselica. Resda precej velikih dimenzij, a vseeno je to še vedno veselica. Ljudje ne pridejo v mesto zato, ker je praznik občine, ampak zato, ker bodo jedli, pili in tako dalje. Stavim, da med vso to množico ne boste našli skoraj nobenega, ki bi ob vsem tem kontempliral o ptujski zgodovini, stanju Ptuja danes in strategijah za njegov razvoj v bodočnosti. In malo je takih, ki sploh vedo, zakaj je praznik občine prav v teh dneh in ne kdaj drugič— se pravi, kaj je sploh podlaga datumski določitvi praznika občine.
Je to, kar se dogaja, prav? Kdo bi vedel. Ce bi bili malce zlobni, bi rekli, da je itak vseeno, tudi če bi v soboto vsi razmišljali o stanju Ptuja, saj bi bili v tem primeru še bolj upravičeni do tega, da se malce poveselimo ter pozabimo na turobno stanje mesta in v mestu. To bi rekli, če bi bili malce zlobni. Ker pa nismo, pač tega ne bomo rekli.
Iskrene čestitke.
Gregor Alič
Šolstvo • Nov šolski zakon
Gaber dal več svobode učiteljem
Od prvega septembra začneta veljati nova šolska pravilnika. Spremembe, ki so jih sprejeli, bodo vplivale tako na osnovnošolce kot na srednješolce. Strožji ukrepi najbrž ne bodo po godu učencem, saj prinašajo ukrepe v zvezi z izostajanjem od pouka kot tudi neprijetne sankcije za nemirne učence, vsekakor pa bodo olajšali delo učiteljem.
Najbolj odmevna novost, ki jo prinaša pravilnik o šolskem delu v srednji šoli, je prisotnost dijakov pri pouku. Vsak dijak, ki bo pri pouku prisoten manj kot 85 odstotkov ur, bo po koncu ocenjevalnega obdobja moral opraviti dodatno preverjanje znanja. Edina izjema, ki jo dopušča pravilnik, je stanje bolezni, kjer
bodo veljala drugačna pravila. V srednjih šolah se je znižala tudi meja dovoljenih neopravičenih ur pri izključevanju dijakov iz šole. Le-ta se je znižala za deset ur - torej je sedaj že 40 neopravičenih ur dovolj za izključitev. V osnovnih šolah se bo spremenil način opravičevanja manjkajočih ur. Učitelji bodo od
učencev zahtevali uradna zdravniška potrdila, imeli pa bodo tudi vso pravico, da priloženega potrdila, če dvomijo v njegovo veljavnost, ne upoštevajo. Novost je tudi to, da bodo starši imeli le pet dni časa, da učencem opravičijo izostanek. Po besedah ministra za šolstvo, znanost in šport, Slavka Gabra, je veliko
členov v pravilniku starih, novi pravilnik pa bo učiteljem dal več svobode pri ukrepanju in sankcioniranju učencev.
Prvi september bo torej ob začetku novega šolskega leta osnovnošolcem in dijakom prinesel strožje ukrepe, ki jih bodo morali upoštevati.
Dženana Bećirović
Sedem (ne)pomembnih dni
Klavrno novinarstvo?
TV voditelj Lado Ambrozic in (nekdanji) "raziskovalni" novinar Vinko Vasle sta to nedeljo zelo klavrno ocenila aktualno slovensko novinarstvo. Bilo naj bi površno, neangažirano, premalo kritično, premalo raziskovalno. Ker sta oba novinarska kolega še vedno (aktivno) sredi vsega družbenega in novinarskega dogajanja, bi bilo seveda zanimivo slišati, kam se v vsej tej negativni podobi umeščata sama oziroma kakšen je njun delež pri preseganju takšnega stanja. Namesto tega sta se oba bolj predajala nostalgičnim spominom na čase, ko smo se "vendarle šli raziskovalno novinarstvo", ko je bilo novinarstvo "pogumno", ko je (denimo v začetku devetdesetih let, kot sa poudarjala) izzvalo razprave, ali morda pri njem ne gre celo za neko posebno vejo oblasti. Sedanji novinarji naj bi bili "kooperativni", se pravi spravljivi z vsem in z vsemi. Ne znajo "razkrivati", zakaj so nekateri, ki so bili še pred desetimi, petnajstimi leti brez vsega, zdaj veliki bogataši? Sprejemajo in izvajajo vsakršno uredniško politiko, edino, kar jih zares zanima in glede česar se znajo "bojevati", so njihove plače. Prav tako svoje sposobnosti samozadovoljno (in prav nič skromno) dvigujejo nad resnične sposobnosti in svoje resnične zmogljivo-
sti. Prvi komentar, prvo kolumno sem napisla šele po dolgih (sedmih) letih novinarstva, zdaj pa se začetniki "polni sebe" že kar na samem začetku novinarske kariere ponujajo kot komentatorji in kolumnisti, je tožil eden izmed sogovornikov.
Seveda imata Vasle in Ambrožič v marsičem prav, čeprav bi nekatere njune (kategorične) ocene vendarle zahtevale še dodatna pojasnila. Včasih so vsi nestrpno pričakovali sobotno številko Dela, stali so tako rekoč v vrsti zanjo, da bi videli, kaj je v svoji sobotni kolumni zapisal komentator Danilo Slivnik. Zdaj Delo naj ne bi imelo niti enega takšnega avtorja, morda je kdaj izjema Boris Jež. Žal niti Ambrožič niti Vasle nista pojasnila ali skušala ugotoviti, kaj vse je v svoj čas izzivalo takšno zanimanje za Slivnikovo pisanje. Je bila to zgolj kvaliteta in prodornost njegovega pisanja, kritičnost in visoka profesionalnost, pogum in sposobnost odkrivanja najbolj neprijaznih zadev? Ali pa je morda šlo za posebno, dotlej neznano in v glavnem neprakticirano obliko novinarskega pisanja, ki pretežni del svojega uspeha temelji na šokantnosti in tudi skonstruiranosti posameznih tez in trditev? Zares objektivna analiza bi zagotovo pokazala, da je šlo pri Slivniku za eno in drugo
in da je marsikdaj prevladovalo predvsem drugo. Prav tako je čudno, da se oba televizijska novinarska sogovornika nista posebej vprašala, kaj se je (ob živem in še vedno aktivnem) Danilu Slivniku zgodilo, da njegovi komentarji ne ustvarjajo več tako šokantnega vtisa, kot so ga nekoč. Se je spremenil Slivnik, so se spremenili bralci?
Vsekakor sta Ambrožič in Vasle zaslužena, da sta tudi s svojimi (subjektivnimi) ocenami še dodatno opozorila, da pravzaprav nihče ne ve, kaj se je v zadnjih petanjstih, dvajsetih letih dejansko dogajalo s slovenskim novinarstvom. Ocene, ki so jih dajali in jih dajejo o njem, so še vedno prilagojene trenutnim občutkom in potrebam. Vsekakor bi bilo slabo, če bi na današnje novinarstvo gledali zgolj z očmi novinarstva iz prelomnih časov, ko je bilo mogoče tudi kakšen spodrsljaj in napako opravičiti s posvečenimi "višjimi cilji". Potemtakem ne bi bilo dobro, če bi zgolj to obdobje proglašali za edino "zvezdno" obdobje slovenskega novinarstva in za čas, ko novinarstvo preprosto ni delalo napak. Novinarstvo je imelo mnoge svetle trenutke (in velike dosežke) že tudi pred tem in po tem, treba je najti le dovolj moči in zgodovinskega spomina in to priznati. Žal pa sta očitno še posebej v novinarstvu zelo trdovratno zakoreninjeni zavist in zavest, ki marsikdaj preprečujeta, da bi zasluge resnično delili po zaslugah vseh, ki so zaslužni in ne samo nekaterih.
Slovenija danes zagotovo potrebuje "raziskovalno" novinarstvo. Zaradi splošne higiene, pa tudi zato, da ljudje ne bi bili prepuščeni zgolj (takšni ali drugačni volji) opozicije in vladajoče koalicije in njuni (ne)pripravljenosti za odkrivanje posameznih napak, kar se posebej izrazito (in tendenčno) dogaja prav zdaj. Seveda pa to pomeni, da sinonim za "raziskovalno" novinarstvo ne more biti zgolj bolj ali manj uspešno podtikanje različnih podatkov iz posameznih centrov politične moči, pri čemer bi igrali novinarji zgolj vlogo nekakšnih raznašalcev. Slabo bi bilo, če se ne bi zavedali, da je bilo v preteklosti tudi pri nas kar nekaj pojavov takšnega "raziskovalnega" novinarstva.
Predvsem pa se je treba zavedati, da ni niti raziskovalnega niti kakršnegakoli drugega novinarstva brez sposobnosti vsakogar, ki se je zapisal novinarskemu poklicu, da informira natančno, pravočasno, celovito in nepristransko. Skrb zbujajoče je, da se ravno pri izpolnjevanju te temeljne funkcije slovensko novinarstvo vse prepogosto spotika. Tako nam nedavno novinarji na nacionalni TV vse predolgo niso znali natančno (in točno) sporočiti, kje se je zgodil potres, ki je pretresel vso Slovenijo, pred nekaj dnevi pa so poročali o avtobusni nesreči na avtomobilski cesti pri Logatcu tako, kot da ne bi nikoli prebrali osnovnih lekcij o tem, kakšno mora biti novinarsko sporočilo.
Pawel River • Slovenska pesem v Kanadi
Pevsko tekmovanje Kathaumixw v Pawel Riverju
Letošnjega, že enajstega pevskega tekmovanja v Pawel Riverju, kanadskem mestu severno od Vancouverja, se je udeležil tudi Komorni moški pevski zbor Ptuj. To je bil za zbor, ki deluje že več kot petdeset let, najtežji organizacijski podvig doslej.
Zbor se je v soboto, 3. julija, z avtobusom odpeljal do Benetk, od koder je v dveh skupinah z letalom nadaljeval pot do Londona, do letališča Gatwick. V hotelu Ibis smo prespali. Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali na letališče Heathrow in nekaj čez 17. uro poleteli proti Vancouverju, na pacifiško obalo Kanade. Let je trajal nekaj čez devet ur, po lokalnem času pa je bila ura nekaj čez 18. uro. Na nekoliko oddaljenem manjšem letališču nas je čakal čarterski avion, ki nas je popeljal v Pawel River, kjer so nas na letališču pri-
ša, 65-letni Ray in pet let mlajša Corraine, sta upravljala grosistič-no trgovino za gostinske lokale, oskrbovala pa sta tudi avtomate s pijačami in sta vsak dan odhajala na delo nekaj po sedmi uri. Prehrambene navade so nekoliko drugačne od naših. Zajtrk je enak, kosilo je v bistvu malica, glavni obrok je večerja, okrog 17. ali 18. ure. Okusi so nekoliko drugačnih od naših, pri začimbah uporabljajo več bazilike in rožmarina.
Nastopali smo vsak dan
V ponedeljek smo imeli čas za
Komorni zbor po opevanju v luteranski cerkvi.
Foto: KMZ ptuj
kom zvečer pred prireditvenim prostorom, saj naju je pripeljal gospodinjin svak, kipar, ki si je po svoje uredil zunanjost preko štirideset let starega ševroleta. Na koncertu zvečer smo nastopili z Lebičevo pesmijo Fčelica zletej-la.
Zadnji dan v Pawel Riverju
V soboto so še pevci imeli vaje za skupni nastop, sam sem bil prost, tudi gostitelja nista bila v službi, zato smo šli po nakupih. Najzanimivejše je bilo, ko smo šli kupovat vino. Kupovali smo od-
dinski zbori ter združeni odrasli pevski zbori, podprti s trobilnim kvintetom, klavirjem, orglami, številnimi pevskimi solisti, še enkrat pa smo se občinstvu poklonili tudi vsi zborovodje.
Po koncertu je bilo zelo živahno v hotelskem pubu, kjer so bili pravzaprav vsi, ki so letošnji Kathaumixwu ustvarjali. Uradni logo tega mednarodnega pevskega tekmovanja predstavlja ognjenega ptiča - o njem pravi mit, da je ustvaril pokrajino, da bi na njej lahko živel človek. Ptič počiva na vrhovih gora in s pomočjo svetlobe in strele varuje človeka pred
Foto: KMZ Ptuj
Taksne so hišice v Pawel Riverju.
čakali prijazni gostitelji, ki so na domovanje prevzeli po dva pevca (pare smo določili že prej).
Prijazni domačini so sprejeli pevce
Mene in Janka sta sprejela Ray in Corraine Andersen, ki sta že večkrat gostila zborovodje (sta soseda umetniškega direktorja tekmovanja Dona Jamesa, ki je duša prireditve).
Prijazno iz lesa narejeno in zelo funkcionalno, s skodlami krito domovanje je že ob prihodu dajalo vtis domačnosti in hudomušnosti. Ob vhodu je pisalo (prevedeno): Tukaj živita dve stari vrani.
Hiša je blizu morja, od središča mesta pa je bila oddaljena kakšnih pet kilometrov.
Z gostitelji smo pregledali urnik naših pevskih obveznosti in se dogovorili o vseh podrobnostih glede bivanja. Za prevoze je skrbel domači sin Bernie, star-
ogled kraja, v torek pa so bile priprave na otvoritveno slovesnost in samo otvoritev tekmovanja, kjer so predstavili imena zborov z državnimi zastavami, našo zastavo je nosil najmlajši član zbora, Denis. Na otvoritvi je zaigrala Vancouverska filharmonija, nastopili so tudi združeni domači zbori, solisti, pripravili pa so tudi posebno presenečenje, izbrali so namreč tudi štiri tekmovalne zbore, da se predstavijo. Organizator je določil zbore iz Nove Zelandije, Rusije, Ugande in naš pevski zbor.
V sredo so se začela tekmovanja že ob 9. uri zjutraj. Zbor sem upeval v luteranski cerkvi, ki je blizu športno-kulturnega kompleksa. Prišlo je do majhnega nesporazuma, pripravili smo se za tekmovanje moških zborov, hostesa pa nas je peljala v dvorano, kjer je potekalo tekmovanje komornih zasedb, tako smo v tej skupini nastopili prvi in brez
predhodnih priprav, kot moški zbor smo nastopili okrog enajste ure kot dvanajsti tekmovalni zbor.
Okrog dvanajste ure so pevci dobili packed lunch (malica), zborovodje smo imeli skupno kosilo in okroglo mizo. Predsednik Mednarodne pevske zveze, Španec Jean Claude Wilkens, je predstavil njeno delovanje, ki je posebej uspešno v evropskem prostoru. Pevci so imeli vaje za skupne pesmi, ki jih je pripravljal švedski zborovodja Fred Sjoberg.
Popoldne smo imeli koncert skupaj z dvema zboroma iz Kanade ter iz Belgije v Dwight Hall, ki je najstarejša koncertna dvorana v mestu.
V	četrtek smo imeli tekmovanje v sodobni zborovski literaturi, nastopili smo kot zadnji, štirinajsti zbor.
Na okrogli mizi je kitajski zborovodja Leon Tong predstavil kitajsko zborovsko petje.
Popoldne smo imeli koncert v najnovejši dvorani v Pawel Riverju, v Brooks Hall. Nastopali smo s kanadskim zborom in dvema ameriškima zboroma. Po koncertu so gostitelji Komornega zbora Ptuj pripravili piknik ob morski obali. Vse je bilo približno tako, kot je na piknikih pri nas, le trajanje piknika je bilo nekoliko krajše, zgolj dve uri. Ker so bile naše tekmovalne obveznosti za nami, smo šli v pub (gostilno), kjer smo vztrajali do konca delovnega časa.
Na koncertu zmagovalcev
V	petek nam je tovarna papirja
Norski Canada (lastniki so Norvežani) omogočila ogled tega papirnega giganta v kraju. Oborožili so nas s čeladami, varnostnimi jopiči, zatiči za ušesa, aspiratorji, podpisati smo morali obrazce glede upoštevanja varnostnih ukrepov, Tomažu, ki je imel nogo v mavcu, niso dovolili ogleda, da pa ne bi jokal, so mu poklonili reklamno čepico.
Na okrogli mizi zborovodij in članov strokovnih komisij je o petju na tekmovanju spregovoril Šved Fred Sjoberg, zelo vljudno in vzpodbudno, obenem pa je podal tudi svoja kritična stališča. Strokovne komisije na tekmovanju so sestavljali: iz Švedske Fred Sjoberg, Gunnel Sjoberg in Chri-stoffer Holgersson ter Arthur Arnold iz Nizozemske, Colin Balzer iz Kanade, Leon Tong iz Kitajske in Sally Anne Russell iz Avstralije.
Sledile so nekoliko živčne minute, saj so na skupnih vajah prebrali zbore, ki se morajo pripraviti za večerni nastop zmagovalcev. Kljub temu da se pred tekmovanjem nekako nismo obremenjevali s tekmovalnimi dosežki, smo vendarle bolj kot ne živčno pričakovali rezultate. Kar oddahnili smo si, ko so za nastop izčrkovali tudi Komorni moški zbor Ptuj, in sicer v kategoriji is-tozvočnih zborov (moški in ženski zbori) za doseženo drugo mesto.
Popoldne smo nastopali še na promenadnem koncertu v centru Pawel Riverja, skupaj z Avstralci in Kazahstanci.
Prava atrakcija sva bila z Jan-
Piknik ob Pacifiku.
Foto: KMZ Ruj
prto vino, ga sami polnili v litrske steklenice, zapirali z zamaški ter lepili etikete. Napolnili smo 20 litrov belega in prav toliko rdečega vina. Po kruh smo se peljali kar daleč, lastnik pekarne in slaščičarne me je bil posebej vesel, saj je lahko pokramljal v svojem maternem jeziku, to je bil Ljubo, Dalmatinec iz okolice Dubrovnika, ki si je kot pek pred davnimi leti začel služiti kruh v Kanadi, že dolgo pa ima svojo pekarno, slaščičarno in kavarno.
Popoldne smo imeli zborovodje ter predstavniki organizatorjev in sponzorjev banket v Brooks Hall, na banket me je peljal umetniški vodja tekmovanja Don James. Prijeten banket s penino, izbranimi vini in s specialiteto, dimljenim lososom ter surovo zelenjavo (tudi stročji fižol je bil surov).
Zvečer je bil svečan zaključek z veličastnim programom, kjer so zapeli združeni otroški in mla-
nadnaravnimi stvarmi.
Slovo
Po tednu dni bivanja med prijaznimi ljudmi Pawel Riverja smo se v nedeljo odpravili na letališče, kjer nas je čakalo manjše letalo za Vancouver. Slovo od gostiteljev je bilo zelo prisrčno, prepričan sem, da so ostale vezi za nadaljnje komuniciranje, kar danes seveda ni težko, glede na računalniško tehniko. Vsi naši pevci so bili z gostitelji zelo zadovoljni, nasploh so ljudje tega mesteca, čigar glavna dejavnost je gozdarstvo, papirna industrija in turizem - pohodništvo, športni ribolov, potapljanje, veslanje, zelo prijazni.
Iz Vancouverja smo poleteli proti Torontu. Tja smo prišli pozno ponoči.
O bivanju zbora pri Slovencih v Kanadi in ZDA pa v eni prihodnjih številk Tednika.
Franc Lačen
Opremljeni za ogled tovarne papirja.
■ Folo: KMZ Ptu
Kiparjeva različica oldtimerja Chevroleta.
■oto: KMZ ptuj
Ptuj • Klepet z Adelo SUak, ljubiteljico živali
Živali so njen svet
Adela Šilak je doma na Zagrebški cesti 50/c na Ptuju. V ptujski bolnišnici je delala kot čistilka, končala je sicer šolo za bolniške negovalke, vendar tega poklica v času zaposlitve ni opravljala, ker je bila po zaključku šolanja upokojena za polovični delovni čas. Sedaj vse znanje, ki si ga je pridobila v času šolanja, prenaša na živali.
"Negujem živali, ki so bile tako ali drugače poškodovane in potrebujejo pomoč, dokler si ne opomorejo toliko, da lahko znova zaživijo v svojem življenjskem okolju. V času, ki ga preživijo pri meni, se tudi sicer prosto gibljejo, le ponoči poškodovane ptice prenesem v šotor, da jih ne bi pokončale druge živali, ker z domačimi psi in mačkami ni težav. Vsi skupaj živijo kot ena složna družina. Sedaj je šotor pokrit z eno folijo, pozimi ga prekrivajo tri, da je temperatura stalno med pet in deset stopinj Celzija, da živali ne zebe," je o svoji živalski družini, ki jo trenutno sestavlja šest muc, trije psi, dve kanji, sokol, zajček, sovica, kukavica, sraka in račka, povedala Adela Silak.
Vsako spremlja posebna zgodba, saj krutosti človeka nad živaljo ni ne konca ne kraja. Ljudje živali še vedno ne sprejemajo kot živih bitij s takšnimi in drugačnimi potrebami. Se vedno se dogaja, da jih imajo za igračke, ko se jih naveličajo, jih zavržejo, da čakajo na žalostni konec. Nekatere imajo srečo, da pridejo do Adele in njej podobnim ljudem, ki pa jim skrb za živali ni odveč. Adela je vesela vsake pomoči za svoje živali. S skromno pokojni-
Adela Šilak s sovo Okico.
no ne more vsega kupiti, kar bi rada, sovica Okica ima na primer najraje perutninsko meso brez kožice. Zdaj jo je z mesom pričela oskrbovati Perutnina, upa, da bo tako tudi v prihodnje. Zasluge za to ima Tinček Ivanuša. Prej, dokler je bila odprta Žera-kova klavnica, so jo tam oskrbovali z drobovino. Zdaj, ker ima pomoč, lahko živali hrani trikrat na dan. Vesela je tudi, da bo s pomočjo žičnega pletarstva Rogina prišla do velike kletke s preletal-nicami.
Adela se je ljubezni do živali navzela od svoje babice, pri kate-
Zajček in pes sta nadvse dobra prijatelja.
Zaužijte
Foto: Črtomir Goznik
ri je živela. Pogosto jo je vodila na izlete pod pohorsko vzpenja-čo, kjer sta ure in ure preživeli v naravi, opazovali živali. "Naučila me je ljubiti naravo, živali."
Vse živali, ki so pri njej, so zdravstveno oskrbovane. Pri strokovnem vodenju živali ji pomaga dr. Zlatko Golob, veterinar iz Mute, ki je strokovnjak za domače živali, divje živali in eksote. Na pomoč pa v vsakem trenutku lahko računa tudi pri ptujskem veterinarju Emilu Senčarju. Včasih se pri prevozu živali malo zaplete. Ker nima avta, mora žival na pot z avtobusom, prevozniki pa tudi za tako malo živalco, kot je galebček, računajo, kot da prevažajo odraslo osebo.
Žival, ki je doživela takšno ali drugačno travmo, ne potrebuje samo hrane, potrebuje tudi zaupanje, pri rehabilitaciji je prav zaupanje tisto najpomemnejše, saj je zaradi nesreče, ki jo je doletela, postala nezaupljiva. Živali potrebujejo pogovor, iz izkušenj pripoveduje Adela. V začetku je izgubila marsikatero žival, ki jo je sprejela v zdravljenje, ker ni imela protistrupov. Zaradi pesticidov ji živali danes več ne poginjajo.
"Če bi človek delno sprejemal lastnosti živali, sem prepričana,
Tudi kanji v Adelini skrbi zelo dobro okrevata.
da ne bi bilo zavisti, življenje bi bilo mnogo lepše. Živali so vedno iskrene za razliko od ljudi," poudarja Adela. V dolgoletni skrbi za živali so jo te obogatile za številne zgodbe in prigode. Najbolj zanimiv in nevsakdanji je ritualni ples sove, ki ga je videla in doživela. Našel bo tudi mesto v knjigi dr. Goloba. Doživela ga je s pegasto sovo, ki se je zaletela v avto in poškodovala. V času, ko je bila pri njej, jo je želela čim bolj spoznati. Imela je svoje tri točke, kjer se je zadrževala. Hranila jo je vedno okrog 21.30 ure zvečer, njen aktivni čas pa se je začel vedno ob pol tretji uri zjutraj. Ko jo je ob enem od srečanj pričel "obdajati" hladen veter, bilo je sredi poletja, sova pa je bila v miru, naj bi to bilo njeno sporočilo, da jo čaka hud udarec, ona pa ji pošilja potrebno energijo, da ga bo premagala. Kmalu potem ji je huda bolezen
vzela moža.
Adela se trudi, da bi preko svojega zgleda in delovanja pomagala vzgajati mladi rod v ljubezni do živali. Zaveda se, da se odrasli ne bodo spremenili, lahko pa veliko naredimo pri vzgoji otrok. Vesela je vsakega povabila v šolo, v vrtec, kjer lahko govori o naravi, živalih, o tem, da je potrebno naravo spoznati in jo znati ceniti. Moti jo, da so mnenja strokovnjakov o tem, ali je potrebno poškodovani živali pomagati ali ne, deljena. Prepričana je, da je samo veterinar tisti, ki lahko da pravi odgovor. Res je narava selektor, vendar človek ne more biti brezbrižen do poškodovane živali, ki bo zaradi njegove brezbrižnosti trpela ure in ure, dneve in dneve, če bi ji lahko pomagal. Ali je človek v svoji brezbrižnosti res zašel že tako daleč, da ne vidi, da se tudi poškodovane živali še kako veselijo
Foto: Črtomir Goznik
Kukavica rada je.
življenja, se vprašuje Adela.
O tem, da je pomagala postavljati se na noge ptujskemu društvu proti mučenju živali, ne želi govoriti na glas, prav tako o mnogih drugih akcijah, v katerih je pomagala poškodovanim živali. Počuti se dobro tam, kjer ji omo-gačajo delo, to pa je Društvo proti mučenju živali Ravne na Koroškem, kjer je član tudi dr. Zlatko Golob. Ne odobrava reje živali za krzno in obrednega klanja, motijo jo "baterijske farme", ker je prepričana, da bi ob naravni reji lahko živali dajale veliko kvalitetnejše meso. Pogoji so, saj je veliko zapuščene zemlje, kjer danes raste grmovje.
Živali in narava dajejo smisel njenemu življenju, zadovoljna je s tem, kar ima, ne hlepi po prestižu, tudi ne potrebuje dopusta. Njen dopust je druženje z živalmi na travi. Njena želja je, da bi Ptuj in okolica čim prej dozorela v spoznanju, da je azil za zavržene in mučene živali nujnost, ne samo po črki zakona, ker se bodo še vedno našli ljudje, ki bodo nasilni v odnosu do živali, ki ne bodo prisluhnili njihovim potrebam. Zdaj je čas, ko dodatno potrebujejo senco, vodo, da jih osvobodimo verig in jim namenimo prijaznejše bivanje v boksih. Ni dovolj, da se naša skrb za živali izraža samo na deklarativni, potrebna so dejanja, takšna, da bo zavrženih in poškodovanih živali čim manj. Človek, ki nima rad živali, tudi nima rad ljudi.
MG

V'
lilHji
i " i
i;;; ;	HllJi.'«"^----------f
pileče posvečamo družinam
z našim œnjenim partneijem Termami Ruj smo vam in vaši Ú^ni šripravili ponudlx), Id jo boste z veseljem sprejeli.
f	-	s S	J	•	^	J	a. ,	i| I	I	> v	J	, J
Pridružite se veliki, družini naročniko"^ Št^erskega tednika in skupaj s Termami Ruj v^m podarimo œlodiièvno'vstopaico* za obisk Termalnega parka Term^^


jjjmíMúaťijsiJwiaSííiJaealíti^jj^tóeljic^ljjisJJ^Jil'iiíbb"iki^ljJJu
Majšperk • Ribiči so praznovali
Zlati jubilej ribiškega društva
Osrednja proslava ob zlatem jubileju društva je bila minuli mesec v dvorani TVI v Majšperku. Na prireditvi se je zbralo več kot sto aktivnih in nekdanjih članov ter gostov. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik RD Majšperk Zvonko Furman.
Orisal je petdesetletno zgodovino ribištva v Majšperku in prikazal vlogo dru{tva v {ir{em prostoru. RD Maj{perk gospodari z Dravinjskim ribiškim oko-li{em, ki obsega porečje reke Dravinje od Makol v slovenjebis-triški občini do Dolene v občini Videm. Ribiči gospodarijo tudi s športno-rekreacijskim ribnikom v Zgornji Pristavi in štirimi lastnimi ribniki v Pečkah pri Ma-kolah in Stanečki vasi, nedaleč od Majšperka. RD Majšperk šteje trenutno 65 članov, od tega 12 mladih ribičev. Letno opravijo preko 2.000 prostovoljnih delovnih ur. Plod širokega angažiranja članstva so trije lepo urejeni vzrejni ribniki z gospodarskim objektom v Pečkah in ribiški dom z ribnikom v Stanečki vasi,
kjer imajo tudi društvene prostore. Majšperski ribiči so posebej aktivni na področju varstva okolja, ribogojstva in športno te-
kmovalnega ribolova. Tako organizirajo vsakoletne čistilne akcije ob reki Dravinji, kjer se jim pridružijo tudi lovci LD Dravinja -
Na slovesnosti so razvili tudi nov prapor.
Podvinci • Veselo za 95-letnico
Skozi življenje jo vodi vera
24. julija je v krogu svojih dragih 95. rojstni dan praznovala Katarina Hojski iz Podvinc 51.
Foto: zasebni arhiv
Zbrala se je velika in vesela družba.
Majšperk. V ribogojnici Pečke letno pridelajo 4 do 5 ton krapov za nadaljnja vlaganja v športno rekreacijske vode. Na športno tekmovalnem področju že nekaj let spadajo v slovenski vrh. Dvakrat so osvojili tudi naslov državnih ekipnih prvakov in nastopili na dveh ekipnih svetovnih prvenstvih. Prav tako imajo posamezniki iz njihovih vrst številne nastope za slovensko državno reprezentanco, na svetovnih in evropskih prvenstvih.
Prisotne sta ogovorila tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše in županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin.
Ob zlatem jubileju je RD Majšperk razvila novi društveni prapor, podeljena pa so bila tudi številna priznanja zaslužnim članom in tistim, ki sodelujejo z RD Majšperk. Najvišje priznanje, to je plaketo Ribiške zveze Slovenije, sta prejela RD Majšperk in njen predsednik Zvonko Furman.
V kulturnem programu so sodelovali člani folklorne skupine Rožmarin iz Dolene, po slovesnosti pa je prisotne s prijetno glasbo zabaval domačin Dušan Erbus s prijatelji.
ur
Zbrala se je velika in vesela družba, saj so se veselili visokega jubileja babice.
Katarina Hojski, rojena Sanjek, se je 18. 07. 1909 rodila v Bere-tincih, na hrvaškem Zagorju, in tam odraščala s petimi sestrami in enim bratom. Ko je bila stara dve leti, jo je zapustila topla materina dlan, kasneje pa še dve sestri. Zato je oče moral poskrbeti, da so lahko odrasli, čeprav v zelo skromnih okoliščinah.
Leta 1936 se je preselila s svojim prvim možem v Slovenijo, v Sp. Velovlek. Bila je dvakrat poročena in rodilo se ji je pet otrok. Zaradi svetovnih vojn in bolezni pa je ostala tudi dvakrat vdova. Od petih otrok so živeče še tri hčere ima pa tudi 13 vnukov, 18 pravnu-kov in 3 prapravnuke. Kljub obilici nesrečnih dogodkov v svojem življenju ni nikoli obupala. Vedno je imela svojo vodilo - vero.
Kot so povedali, je svoje potomce naučila veliko dobrega in deležni so bili čudovite vzgoje, zato so veseli, da še zmeraj ostaja tako ljubeča do vseh.
ur
Bukovci • Zanimiv konjiček
Zabava in veselje za prosti čas
O Rudiju Gabrovcu iz Bukovcev smo v našem časopisu že poročali. Zakaj? Ker ima Rudi prav poseben konjiček - iz lesa in kartona namreč izdeluje miniaturne cerkve, kozolce in podobne reči.
FOTO: IVIZ
Med zadnjimi maketami, ki jih je Rudi izdelal, sta mlin na vodo in kozolec.
Tokrat nas je poklical, ker je izdelal mlin na vodi. In da ne boste mislili, da je ta mlin izdelan čisto preprosto. Sploh ne. Rudijev mlin je narejen natančno tako, kot so nekoč izgledali vodni mlini. Ima kamen, ki ga poganja mlinsko kolo. In če mlin postavimo na vodo, se mlinsko kolo začne vrteti.
Kot pojasnjuje Gabrovec, potrebuje za izdelavo takšnih izdelkov po približno pol leta. "Na dan lahko delam le dve ali tri ure. Ko vidim, da mi več ne gre od rok, neham in nadaljujem naslednji dan. Ker sem zelo natančne narave, se pri svojem konjičku tudi večkrat porežem," razlaga in obenem dodaja, zakaj si prosti čas zapolnjuje s tako posebnim konjičkom. "Dolga leta sem delal v gradbeništvu. Ko sem zbolel, več nisem mogel opravljati svojega poklica. Moja ustvarjalna žilica mi ni in ni dala miru. Dolgo časa sem premišljeval, s čim bi se ukvarjal, da bi zapolnil svoj prosti čas. Najprej sem razmišljal, da bi začel izde-
lovati jaslice, a se za to do zdaj še nisem odločil. Enkrat pri maši pa se mi je utrnila misel. Kaj če bi izdelal maketo markovske cerkve? Nisem dolgo razmišljal. Ideja je že kmalu obrodila sadove. Moja prva miniaturna cerkev je bila iz lesa izdelana cerkev sv. Marka. Cerkev, ki sem jo izdelal, je skoraj do potankosti enaka pravi cerkvi. Enaka pa ni le od zunaj, ampak tudi od znotraj, saj ima postavljen oltar, orgle in večino ostale opreme."
Poleg dveh cerkva sv. Marka, eno je podaril, je nato Rudi izdelal še makete cerkev sv. Ane, sv. Barbare in sv. Elizabete. Sebi je za 60. rojstni dan izdelal cerkveni zvonik sv. Barbare, v katerega je vgrajen tudi urni mehanizem. Zvonik krasi steno Gabrovčeve kuhinje in služi kot stenska ura. Poleg vseh omenjenih cerkvic pa je Rudi izdelal tudi tri miniaturne kozolce in pa nekaj lesenih vozov, ki so tako natančno izdelani, da izgledajo kot kopija pravih.
Mojca Zemljarič
Tednikov pranger
Za table zdravilo imajo, za center ga se iscejo
Ta teden smo na pranger ponovno postavili dve ptujski "razglednici", ki po nepotrebnem kazita urejeno podobo Ptuja. Gre za nepotrebne okraske (reklamne table) na ptujski Panorami, in neurejeno zunanjo podobo proizvodnega centra Ptujske kleti v Vodnikovi ulici na Ptuju.
Panorama tudi po novem prostorskem planu ostaja zelena površina, kljub {tevil-nim pritiskom v zadnjih nekaj desetletjih, da bi jo pozidali. Zaščita v okviru prvega kmetijskega območja ostaja, v okviru tega so na Panorami ostali sadovnjaki, območje tudi še ni rešeno v dena-cionalizacijskem pogledu, pa tudi arheološko še ni v celoti raziskano. Ko bodo usahnili sadovnjaki, je možna edino parkovna zasaditev, ne bo pa možno na njej graditi, saj nobena gradnja, ki bi posegla v zemljo, ni dovoljena.
Verjetno so se za to bilko oprijeli vsi, ki so si namestili reklamne ali kakršnekoli že table na ograjo zdajšnjega sadovnjaka. Zdaj jih bodo vzeli v precep inšpektorji mestne občine Ptuj, je slišati, čeprav so na ograji že dolgo.
V Ptujski kleti, d. o. o., smo od direktorja Andreja Sajka slišali, da se zavedajo neurejene zunanje podobe svojega proizvodnega centra v Vodnikovi ulici na Ptuju, vendar zaradi pomanjkanja denarja nimajo možnosti, da bi se problema temeljito lotili, saj samo pleskanje objekta ne bi zadostovalo. Potrebno bi bilo tudi podreti del stavbe, vse bolj pa se ukvarjajo v tem trenutku z dilemo, ali ne bi bilo bolje, da bi proizvodni center v celoti preselili na novo lokacijo zunaj Ptuja, ker imajo velike logistične probleme,
Foto: Črtomir Goznik
Proizvodni center Ptujske kleti prav tako že dolgo klice po temeljiti zunanji obnovi.
Foto: Črtomir Goznil<
"Okraski" na Panorami, ki že predolgo bodejo v oci.
promet na Ptuju se bo le še povečeval, včasih je bil center na perfieriji Ptuja, danes ni več tako. Potrebno bo sprejeti racionalno odločitev, odločitev, ki bo vzdržala naslednjih 50 let, zdaj vozijo vino v center praktično s štirih lokacij, kar pa v proizvodnem smislu ni racionalno. Zaradi znanih težav v dejavnosti potekajo vlaganja v tem trenutku edino v tehnološko posodobitev. Lani je bilo teh vlaganj za 70 milijonov tolarjev. Sodelovanje s tujimi partnerji v Angliji, Novi Zelandiji in Avstraliji se že obrestuje, izvoz kakovostnega vina že daje prve spodbudne rezultate. Naslednji korak v vlaganjih bodo vlaganja v trg. Osnovna dilema v tem trenutku torej je, ali bo vinska klet dolgoročno še umeščena v ta prostor, ali je modernizacija na Ptuju, na zdaljšnji lokaciji, še racional-
na. Odločitev o tem bodo morali sprejeti že zelo kmalu.
Ker pa ni zanemarljiv delež, ki ga ima ptujska klet v ptujskem turizmu, bi tudi mesto moralo razmišljati o kakšnem prispevku za ta objekt, doslej ni prispevalo ničesar. Letos si bo ptujsko vinsko podzemlje ogledalo že okrog 20 tisoč obiskovalcev Za pleskanje objekta, ker mesto slovi po urejenosti, bi že moralo najti kakšen vir, čeprav gre za gospodarsko družbo. objekt namreč stoji ob pomembni vpadnici v mesto, že zato bi morala glava zaradi neurejene fasade boleti še koga drugega. Mesto bi se namreč moralo temeljito lotiti tudi strategije urejanja vpadnic, ki so v tem trenutku na skoraj vseh območjih povsem neurejene in mestu z največ priznanji za urejeno okolje, v nobenem primeru v ponos.
MG
Veržej • Gasilski praznik
F. Rajner - Castni Clan PGD Veržej
V Veržeju so s Številnimi prireditvami obeležili 150 let požarne brambe oz. predhodnice sedanjega prostovoljnega gasilskega društva v tem kraju.
številni obiskovalci so si na dnevu odprtih vrat lahko ogledali staro opremo, tehniko in dokumentacijo o zgodovini društva, osrednja proslava pa je potekala pred gasilskim domom v Veržeju. Na proslavi so podelili številna priznanja ter razvili društveni prapor, med drugim pa so se slovesnosti udeležili predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ori, poveljnik pobratenega gasilskega društva Erlangen iz Nemčije Klaus Kiederer, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Mi-
ran Bogataj, župan občine Veržej Drago Legen in predsednik Gasilske zveze Ljutomer Franc Jurša. Častni član prostovoljnega gasilskega društva Veržej je postal Franc Rajner, župan občine Veržej Drago Legen je razvil novi društveni prapor, poleg priznanj, ki so jih dobili zaslužni člani, podjetja, zavodi in organizacije, pa so s spominskimi darili počastili poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije Mirana Bogataja in gasilsko društvo Erlangen.
MŠ
Foto: IVliha Soštarič
Poveljnik pobratenega gasilskega društva Erlangen iz Nemčije Klaus Kiederer, župan občine Veržej Drago Legen, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Ori ter predsednik Gasilske zveze Ljutomer Franc Jurša (od desne) na proslavi ob 150-letnici požarne brambe v Veržeju.

L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 5. avgusta do 12. avgusta 2004.
Vse cene so v SIT.
Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
Bojan je prišel k spovedi in povedal:
»Izneveril sem se svoji ženi! Prevaral sem jo!« »Kolikokrat?« ga je vprašal župnik.
»Prišel sem, da se spovem, ne pa da se baham!« je rekel Bojan.
***
Mož reče svoji ženi: "Draga, letos greva na morje. Pa še malo na FKK greva pogledat..'
Žena: "Kaj si nor, ne rabijo vsi vedeti, da sem te vzela
samo zaradi denarja !!"
***
Znani pisatelj je oddal davčno napoved in kmalu iz davčnega urada prejel pismo z naslednjo vsebino: "Ko smo pregledali vašo davčno napoved, smo osupli -tako poznan pisec pa tako skromni zaslužki v lanskem letu!'
Pisatelj je odpisal: "Osuplost
delim z vami!"
***
Davkoplačevalec je iz davčne uprave prejel pismo: "Pogrešamo navedbo vašega premoženja!'
Davkoplačevalec je odgovoril:
"Pogrešam premoženje, da
bi ga lahko navedel!"
***
"Kaj imajo skupnega oblaki
in blondinke?'
"Če že zjutraj izginejo bo lep
dan.'
***
"Zakaj je blondinka prinesla računalnik v zdravstveni dom?'
'Da ga bodo cepili proti virusom!'
***
Pri kirurgu Tinetu doma pozvoni telefon. Dvigne slušalko in sliši glas svojega delovnega kolega: "Dober večer, Tine. Ali prideš na partijo pokra? Dva sva že, še eden nama manjka.' "Takoj pridem!" zavpije hitro v telefon.
"Kaj pa se je zgodilo?' ga vpraša žena.
"Težak primer, draga. Dva doktorja sta že tam.'
Računalniški kotiček
SPAM, groza e-civilizacije
Kaj je to neželena posta in kako se je znebimo? Kolikokrat se vam je že vsula vsebina postnega nabiralnika po tleh, medtem ko ste imeli polne roke vrečk pravkar napolnjene pri najboljšem ali kakšnem drugem sosedu? Jezni pregledujete vsebino poštnega nabiralnika, a same reklame in povabila na ono in tisto prezentacijo. In glej ga zlomka, nobene položnice, kartice ali pisma za vas. Ja. Vsem prospektom, povabilom, reklamam in kakršni koli ostali tiskani sodrgi pravimo neželena pošta. V računalniškem jeziku SPAM. Kako za vraga so dobili moj naslov, da mi pošiljajo vso to nesnago, se sprašujete. Z lahkoto. Imajo telefonski imenik z vsemi slovenskimi naslovi.
Kaj pa elektronski naslov? No, pa začnimo. Večina naših elektronskih naslovov izhaja od ponudnikov internetnih storitev. Torej,	miha@volja.net,
marija@siol.net, petra@amis.net itd. Imamo tudi samostojne ponudnike elektronske pošte, kot so yahoo.com, email.com, hotmail.com (ki ni povezan s kakšnimi hot stvarmi, a je Microsoftov), email.si itd. Ko pri slednjih kreiramo elektronski naslov, ponudnik ponudi možnost neo-bjave vašega elektronskega naslova v elektronskem imeniku. To je enako kot pri sklepanju naročniškega razmerja, s katerimi od naših ponudnikov GSM storitev - naj se številka objavi v imeniku ali ne. Če se odločimo za neob-javo, smo že na pravi poti.
V enem prejšnjih člankov sem opisal, na kakšen način se lahko ukradejo podatki iz vašega računalnika. Spy programi, trojanski programi in ostali podobni programi, ki se nevede nahajajo na vašem računalniku, vohunijo za nekoga. Na takšen način vam lahko ukradejo stike in vse naslove prejete ter oddane e-pošte.
Ustvarjalčki
Se spomnite zadnjih virusov? Prejeli ste e-pošto (virus) in na mestu prejemnikov ste v množici ostalih naslovov bili tudi vi! Na tak način se je po medmrežju preneslo milijone e-naslovov. Kdor se je želel začeti ukvarjati s SPAM-om je imel zelo lahko nalogo; shraniti vse te e-naslove.
Torej, obnavljajmo redno protivirusni program, ne pri-javljajmo se na kakršnekoli spletne strani, češ da bomo obveščeni o tem in onem, novejše Microsoftove Pisarne (Office) imajo že podporo za neželeno e-pošto, na medmrežju obstaja kopica (plačljivih seveda) programov, ki vam filtrirajo spletne strani in e-pošto. Obstaja več načinov, kako se znebiti SPAM-a. Uporabniki moramo sami izbrati način, kako se mu bomo uprli.
Kako bi bilo lepo, če bi na naš e-naslov lahko nalepili nalepko Brez reklam, kot to lahko naredimo na našem domačem nabiralniku!
Ivan Krošl
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 10. avgusta, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 30. številke Štajerskega tednika je:
Tadej Vogrinec, Žetale 24b, 2287 ŽETALE.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAKAKTAWIJA
^emo i>cseř<í4 ^Řm ZA ^ÇAK te?!
LDBLJAHA: BTC, HALA A NOVO MESTO; BTO NOVO MESTO NOVA GOBICSA: DELFINOVA IK
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
Deklica je nabrala šopek cvetlic. Koliko jih je utrgala?
A dogaja?
Pozdravljeni vsi, ki še niste obupali nad sabo in ki še veste, kaj pomeni se dogaja. A dogaja? Moj odgovor je tokrat jasen: NE!
In kaj se je dogajalo
Balonarska noč, Terme Ptuj, sobota 31. julij
Vsaj za oči je bila paša te dni v Termah. Baloni namreč še zmeraj v sebi nosijo tisto romantiko pričetka osvajanja neba. In ptujske Terme so pravi kraj za takšne dogodke. So pa iz same prireditve naredili sedmino. Prišel, videl, pobeg-
godkov tega leta na naši obali. Dogajalo se bo na več prizoriščih, eno je na primer ob bazenih Belvedere, drugo pred ambasado Gavioli, centralni del prireditve pa bo potekal v sami ambasadi skozi ves dan vrvenje, ki si resnično zasluži pozornost. Na bazenih Belvedere se bodo zvrstili Gušti in Polona, dj Jef K in dj Peers iz Francije, Montevaldino iz Avstrije ter
skladiščnih prostorih ambasade progressive trance flor, tako da bo res pestro in zabavno. Vsi, ki ste naveličani ptujske noči in glasbene balkanije in vam slovenske uhobolne melodije ne segajo do srca, si za prihodnji vikend planirajte izlet na morje. Tudi mene boste najverjetneje videli kar tam.
Ptujska no~, sobota 7. julij
In za konec naj še povem oziroma napovem, da bodo prihodnji vikend na Ptuju velike balkanije, vsaj za eno noč bo Ptuj izgledal kot Lent. Oziroma prepričan sem, da ga bomo prekosili. Vsaj kar se glasbenega neokusa in prodane pija-
nil. Balonarji so mi bolj všeč, ko jih gledam na nebu.
Sobotna no~ na ptujskih ulicah, v lokalih in diskotekah, sobota 31. julij
Zanimalo nas je, kaj v času, ko se večina podaja na dopuste, počno tisti, ki ostanejo. Tako smo se zavrteli po nekaj današnjih zbirališčih bolj ali manj mladih in ugotovili, da si odvisen od svoje dobre volje in iznajdljivosti. Gostinci ti razen tega, da točijo pijačo, vrtijo bolj ali manj prebavljivo glasbo in nastavijo kako kelnarco ali kelnarja na ogled, ne ponudijo nič. Gostje tako v zgodnjih jutranjih urah kolovratijo med dvema ""diskotekama", ki si tega imena ne zaslužita. Alkoholiziranje in priprave na parjenje. Ena izmed teh zdaj zamenjuje lastnika. Upam, da bo novi lastnik pokazal več občutka za goste in gostinstvo nasploh.
In kaj ali sploh kaj se bo dogajalo?
Bliža se tisti večer v letu, ko se Ptuj za eno noč spremeni v živahno prestolnico zabave. Okusi so različni. Moj je tak, da se tej noči ponavadi izognem.
Nočno kopanje v Termah Ptuj, vsak dovolj topel četrtkov, petkov ali sobotni večer od 20.00 do 24.00
Tristo slovenskih tolarjev, kolikor vas stane vstopnica za kopanje po osmi uri zvečer, je res simbolično. Vsem, ki si od dolgega časa pulijo lase, predlagam, da se raje ohladijo v enem od bazenov. Skoda je samo, da se ne bodo mogli spravit na največjega. Le-tega namreč po osmi uri zaprejo ...
Final Flash, Ambasada Gavioli, Izola, 7. 8. 2004
Eden največjih zabavnih do-
slovenski dj Aleksij in še nekateri. Pred ambasado bodo potekale aktivnosti med deseto zvečer in polnočjo, ko se bo glavnina dogajanja preselila v notranjost te znamenite in razvpite letalonosilke zabave parkirane v Izoli. Tam se bo zvrstilo 17 nastopajočih iz Kanade, ZDA, Spanije, Nemčije, Izraela in Hrvaške na glavnem floru, med katerimi bi izpostavil Johna Selwaya, Jeffa Cocra-na, Paca Osuno in Dj Digglerja, medtem ko bo manjše plesišče oziroma mezzanine namenjeno mehkejšim house ritmom. Nastopile bodo celo slovenske Sestre. Bo pa še funkcioniral v
če tiče. Oglaševati so prireditev pričeli pozno. Morda zato, da bi prikrili glasbeno ponudbo, ki je borna. Sploh pa je celotni program letošnjega občinskega praznika z vidika pop kulture en sam dolgcajt. Ne vem, koga še to zabava. Vem, da se ponavljam, ampak enako se ponavlja sivina, pustota in dolgčas. Perspektiva za pokopališki turizem. Naj živi župan Stefan Čelan, Ptuj pa naj ostane zaplankan in zaspan. Pa lahko noč vsem spečim, vsem ostalim pa želim čim več zabave in užitkov.
Naj dogaja!
Peter Srpčič
Zamenci • Gobarski praznik
Nenavadna gobarska letina
Vonj po svežih gobah, dobrem gobjem golažu in odličnih gibanicah je minulo nedeljo v Žamence ponovno pritegnil pisano množico obiskovalcev od blizu in daleč. Tradicionalnega gobarskega praznika, ki poteka v organizaciji prostovoljnega gasilskega društva Žamenci, pa so se tudi letos udeležili številni gobarji z vseh koncev Slovenije.
Kot je bilo v načrtu, so se gobarji v dopoldanskih urah najprej odpravili po okoliških gozdovih, kjer so nabrali gob za popoldansko razstavo. Na razstavi so bile na ogled številne raznovrstne gobe ter zdravilna zelišča, ki jih najdemo na našem območju. Poleg vsake gobice je bila postavljena tudi tablica, na kateri je bilo navedeno ime gobe in podatki o uži-
tnosti. Med razstavljenimi gobami jih je bilo nekaj nenavadnih oblik in pa tudi tistih najbolj strupenih.
Kot je povedal gobarski determinator in zeliščar Anton Poler, je letošnja letina gob zaradi izjemne vlažnosti nekaj posebnega. "Letos je nenavadna gobarska letina, ker imamo nenavadno vreme. Ker je bilo precej hladnega vremena z dežjem, se je
sama raba nekoliko upočasnila. To vidimo tudi na primer po zorenju zelenjave na domačem vrtu. Zaradi nenadnih vremenskih sprememb se je zgodilo, da so se med spomladanskimi gobami pojavile tudi jesenske. To se doslej še ni zgodilo nikoli," razlaga Poler in obenem dodaja, da se mu zdi zelo zanimivo, da se je na našem območju našlo toliko strupenih gob. "Prav nenavadno se mi je zdelo, da sem med najdenimi gobami opazil toliko koničastih mušnic, ki so po obliki precej podobne kukmakom. In prav zaradi te podobnosti se je že zgodilo, da so se nekateri tudi zastrupili."
Sicer pa je po besedah Polerja zelo dobro uspela tudi zeliščna razstava, saj so uspeli zbrati preko 60 vrst različnih zelišč. Tudi zeliščem so bile dodane pisne obrazložitve s podatki, čemu posamezno zelišče služi.
Na minulem gobarskem prazniku so organizatorji poleg razstave gob in zelišč pripravili tudi pester celodnevni program, v katerem so se predstavili ljudski pevci Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, padalci in konjeniki.
Ob koncu pa še droben nasvet. Nikakor se ne odpravite gobarit brez košarice in
FOTO: MZ
Ob vsaki razstavljeni gobi je bila tablica z opisom posamezne vrste gob.
Kanadčan obiskal Štajersko
Slovenija in Slovenci - vse je čudovito
Zvonimir Slana živi z družino v Kanadi. Lahko bi rekli, da je pravi svetovljan. Njegove družinske korenine pa segajo tudi v eno izmed naših okoliških vasi — v vas Prvence v občini Markovci. Tam ima Zvonimir še zmeraj sorodnike. Med svojim potepanjem po Sloveniji jih je z veseljem obiskal, saj pravi, da ima te kraje izjemno rad in da je Slovenija čudovita dežela.
58-letni Zvonimir je rojen v Nišu. Tam je preživel prva leta svojega otroštva. Ker je bil njegov oče za časa stare Jugoslavi-
BEOGRAD, ogled tekme
nogometna tekma Maribor PL -Bodučnost Zrenjanin, ogled mesta
10.871 D/bus 9.990 POREČ, Son£kov klub
2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 7.000 SIT)
7.-21 .SVSD/POL 34.490 KLEK, Senikov klub
2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT
7.8y7D/POL 45.900 GROJA, Krf z ladjo
Sončkov klub, 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT)
7,14.8y7-9D/POL 59.900 ČRNA GORA, Sonikov klub
2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje
28.8y7-9D/POL 61.900
TUNIZIJA, Monastir
2* Kaiser, polet iz Ljubljane (14D že za 102.900 SIT^ 10.,17.8/7D/POL 86.900
GRâJA, Rodos
3* Memphis hotel, ali inclusive, polet iz U (14D samo 172.500 SIT) 15.,22.8/7D/Al 117.900 EGIPT, križarjenje po Nilu 5* ladja in hoteli, notranji leti, odlično slovensko vodenje
20.8780 159.900
SONČEK
TUI potovalni center « Ptuj 02/749 32 82	i
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonchek.com
je oficir, so se po devetih letih preselili v okolico Ptuja. Po dobrem letu se je družina Slana preselila v Hrastnik. Tam je Zvonimir z malo maturo zaključil osemletko. Po osnovni šoli je končal še štiriletno tehnično šolo. Sledilo je služenje vojaškega roka in vpis na ljubljansko univerzo — študij metalurgije. Toda slednjega žal ni uspel zaključiti, saj je njegovo izobraževanje podpirala mama, ki pa je nenadoma umrla. Zvonimir pravi, da je bil prisiljen iti v službo. Dokler leta 1968 ni odšel v Kanado, je v Sloveniji služboval po različnih krajih.
^"V Kanado sem prišel čisto sam. Brez znancev, brez vsega. No, tam sem nato spoznal svojo življenjsko sopotnico, prav tako Slovenko. Z Ano sva se spoznala preko njenega bratranca, ki je bil predsednik kluba, pri katerem sem igral odbojko. Ana je prišla na obisk v Kanado in tako sva se spoznala. Svoje bivanje tam je nekoliko podaljšala in potem je bila kaj hitro noseča in poročena. Z ženo imava hči Stanko, ki prav tako živi v Kanadi," pojasnjuje Slana. "Iz Kanade sem
se v Slovenijo prvič vrnil leta 1991. V tem času se je marsikaj spremenilo. Bil sem pozitivno presenečen, saj se je veliko sezidalo in izboljšalo. Ljudje so si v tem času precej opomogli in dvignili standard. Pravzaprav sem pozitivno presenečen kar vsakič, ko se vrnem. V zadnjih desetih letih se je pa dogradilo še več. Žena pravi, da so nekatere reči primerljive z Ameriko. Med najinimi obiski sva si ogledala nekaj hiš in moram reči, da je presenetljivo, kakšne materiale se vse tukaj uporablja. Ni kaj reči. Slovenci so garači. Ni pomembno, kakšen politični sistem je uveljavljen. Slovenci znajo izpeljati vsako stvar, ker so pridni, delavni in iznajdljivi. Nad prijaznostjo tukajšnjih ljudi in vseh sorodnikov je bila izredno presenečena tudi hčerina družina. Zelo všeč jim je bila slovenska pokrajina. Ogledali so si Bled, Bohinj, Postojnsko jamo ... Hčerin mož je Italijan in si je Slovenijo predstavljal kot majhno zakotno deželo," je zaključil Zvonimir Slana.
Mojca ZemljariC
Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili nasvetom gobarjev ter si pobliže ogledali razstavljene gobe.
nožka, saj morate nabrane gobe očistit kar v gozdu. Dnevno je dovoljeno nabrati največ dva kilograma gob, sicer pa
mora vsak gobar poznati tudi zavarovane vrste gliv.
Mojca ZemljariC
Ana in Zvonimir Slana.
Nagradno turistično vprašanje
Novi zunanji termalni park v Termah Ptuj tako ali drugače buri duhove. Obiskovalcev pa kot kaze, to ne moti, saj so nove tobogane sprejeli navdušeno. Obisk se je po odprtju povečal za več kot sto odstotkov. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc pravi, da je bila nova naložba nujna, saj bi sicer izgubili še te goste, ki so v Terme prihajali doslej, ker tudi konkurenca ne miruje in smelo vlaga. Za varnost so poskrbeli, kar se le da. Na toboganih je stalno prisotnih pet reševalcev, v pomoč jim je tudi osem pomočnikov.
Red na toboganih bi sicer lahko vzdrževali s semaforji, vendar so se raje odločili za živo silo. Zadovoljni so tudi z zasedenostjo nočitvenih zmogljivosti, vse postelje so oddane. Na nek način se pozna, da je Slovenija letos postala enakopravna članica EU, kar je tudi za turizem izjemen dogodek. Slogan "Slovenija poživlja" pa je izziv za uspešnejši turistični razvoj v razširjenem evropskem prostoru, poudarjajo v Turistični zvezi Slovenije, kjer tudi predlagajo, da bi svetovni dan turizma, 27. september, v Sloveniji obeležili delovno in v
povezavi s stanjem in perspektivami slovenskega turizma kot sestavnega dela evropskega in svetovnega turističnega sistema. Letošnji slogan je [port in turizem. Za zdaj je za ptujsko območje znano le, da bo ena od prireditev, ki bo potekala v tem sklopu, razstava del slovenskih rezbarjev, ki naj bi bila od 1. do 18. oktobra. Turističnim podmladkom pa v Turistični zvezi Slovenije priporočajo, da bi ob 27. septembru na šolah organizirali dan turizma s kakšno prireditvijo, delavnico, obiskom turističnega podjetja, gostilne, pogovori s turističnimi delavci in podobno.
Tudi turistična statistika za celotno Slovenijo je spodbudna. Število turistov se je v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečalo za štiri odstotke, nočitve za en odstotek. Povprečna doba bivanja se je nekoliko zmanjšala, z lanskih 3,3 na 3,2 dneva. Na izboljšanje kakovosti turistične ponudbe v Sloveniji pomembno vplivajo tudi turistična društva. K temu prispeva vrsta projektov: Moja dežela - lepa in gostoljubna, Ozaveščanje prebivalstva za turizem in sožitje s turisti, v delu Turistične zveze Slovenije pa je stalnica tudi problematika varnosti v turizmu kot elementa turistične ponudbe, za katero mora skrbeti vsak, ki sodeluje v turizmu. V zvezi z zagotavljanjem turističnih informacij pa bi morali utrditi status in materialni položaj turistično-informacijskih centrov, še ugotavljajo v Turistični zvezi Slovenije, ter njihov delovni čas prilagoditi potrebam turistov.
Ta konec tedna bo na ptujskih ulicah in trgih znova zabavno, zgodila se bo tradicionalna poletna noč. Ob 20. uri bodo z glasbenimi nastopi oživeli Mestni in Slovenski trg ter Miklošičeva ulica, kjer bo nastopil Dražen Zečič in kjer bodo med 18. in 20. uro potekale tudi mladinske delavnice. Na Slovenskem trgu bo najprej nastopila skupina Tuja vrsta, zatem bodo sceno zavzeli glasbeniki Šank Rocka. Na Mestnem trgu se bo zabava pričela s skupino Zen, zatem bosta obiskovalce poskušala navdušiti Davor Borno in skupina D Kvaschen Retashy. Ognjemet bo ptujsko nebo razžaril okrog pol ene ure zjutraj.
Najlepše urejeno krajevno jedro v letu 2003je bilo ptujsko mesto jedro. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Danes vprašujemo, katera velika razstava je odprta na Ptuju in si jo bo mogoče ogledati še do maja 2005. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za Terme Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 13. avgusta 2004.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera velika razstava je odprta na Ptuju?
Ime in priimek: Naslov:
FOTO: MZ
Življenjsko zavarovanje - varnost ali naložba iv?
življenjsko zavarovanje ni najprej dobra naložba, kot bi zavarovalnice rade prikazale, ampak je vedno najprej zavarovanje in šele potem naložba. Zato je dobro, da skrbno preučite svoje potrebe po zavarovanju. Ce ne veste, kako se izračuna višina vaše zavarovalne vsote oz. kdaj in v katerih primerih sploh potrebujete življenjsko zavarovanje, si poiščite nekoga, ki to zna. Lahko pa vam formulo za izračun primerne zavarovalne vsote (PZV) podam tudi sam: PZV=13*NP (netoplača) * 2, 3, 4 (faktor rizika - 2 v vsakem primeru, 3 - če imate enega mladoletnega otroka in 4 - če imate dva mladoletna otroka) + kredit (višina celotnega kredita) - likvidna sredstva (privarčevani denar); skrajšano: PZV=13*NP*2,3,4+kredit-likvidna sredstva. življenjsko zavarovanje je mišljeno samo v primeru, če je nekdo odvisen od vaših dohodkov. Največkrat so to otroci. V nasprotnem je taka oblika zavarovanja, nepotreben strošek (zavarovalnice imajo dovolj denarja, zato vašega sponzoriranja ne potrebujejo). Takemu zavarovanju se reče riziko življenjsko zavarovanje. Za ženske je najugodnejša zavarovalnica Triglav, za moške zavarovalnica Merkur. Samo za primer. Ce bi vaša zavarovalna vsota znašala npr. 56.000 EUR, bi za takšno polico mesečno odvajali okrog5.600 SIT V primeru naravne smrti, zavarovalnica upravičencem izplača 56.000 EUR, v primeru nezgodne smrti pa 112.000 EUR. Zadnje čase se za to pojavljajo nove oblike zavarovanj
-	tako imenovana naložbena zavarovanja. Mlade družine si zaradi teh novih oblik in povečane potrebe po zavarovanju sklepajo po dve polici. Eno riziko in eno naložbeno. Tako lahko ob sprejemljivi mesečni premiji varčujejo za dodatno pokojnino, istočasno pa si zagotovijo še dovolj visoko zavarovalno vsoto. Zavarovalnice imajo v svojem por-tfejlu delniške, delniško-obvezniške in obvezniške sklade. Na daljše obdobje - minimalno 10 let, boste vlagali sredstva na delniški trg. Problem takšne strategije je le ta, da ste pri takšnem načinu vlaganja popolnoma odvisni od "vremenskih pojavov" (ko zunaj sije sonce
-	dobivate, ko zunaj pada dež -izgubljate). Z vašim denarjem upravljavci delajo popolnoma pasivno - kupujejo tisto, kar je na trgu varno in tradicionalno preverjeno, brez kakršnih koli strategij aktivnega upravljanja denarja. Vaš denar le parkirajo na neosvetljeno parkirišče, potem pa čakajo, kaj bo čez leta, ko boste denar potrebovali. Ce bo svetovni gospodarski trend ugoden, boste prejeli realen denar, če bo svetovni trend neugoden, boste dobili "šipek". S prihajajočimi novimi trendi, se z denarjem upravlja aktivno in se z različnimi vzvodi, strategijo prilagaja dnevnemu trgovanju. Pasivno upravljanje denarja je zgodovina.
Ce ste v dvomih ali če želite zvedeti kaj več o tej temi, se prijavite na naša brezplačna izobraževanja, ki jih organiziramo širom Slovenije.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: Lunica
Rojeni ste 11. v mesecu z naslednjim dosedanjim življenjskim poslanstvom: 15 + 27 = 42.
Rojeni ste 11. v mesecu. To je energija, ki kaže na težave na vseh področjih življenja. Prinaša težave, nezadovoljstva, skrbi, predvsem pa konflikt z nasprotnim spolom, ki se najbolj izraža v družinskih nesoglasjih, prepirih in ločitvah. To je energija, ki prinaša težave tako v zasebnem kot na službenem področju. V bistvu je to energija nestanovitnosti, občutljivosti in navezanosti po eni strani ter domišljije, romantike, intuicije ter prijateljstva in tudi dobrega stika z denarjem po drugi strani. Je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase ter kliče po duhovni rasti in po delu na samem sebi. Predlagam, da praznujete rojstni dan raje 19. v mesecu, ki je neprimerno boljša vibracija.
V imenu nosite vibracijo, ki je v dosedanjih numeroloških učbenikih prikazana kot energija privlačnosti nasprotnemu spolu, ljubezni, romantike, uvidevnosti in dobrega stika z denarjem. To vsekakor drži, vendar pa je to tudi energija, ki ne prinaša preveč notranjega miru in zadovoljstva človeku, še posebej ne, če ni skladna z njegovim rojstnim dnevom, kar se pa dogaja v Vašem primeru. To neskladje med razumskim delom človeka (datum rojstva) ter njegovim duševnim delom ali podzavestjo (našim imenom) pa prinaša v človeka "kratek stik", ki se izraža
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Krvodajalci
19. julij 2004: Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/B, Matej Goljat, Cirko-vce 19, Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32, Simon Pete Medved, Dragonja vas 40 A, Tomaž Jurtela, Cirkovce 61/C, Miran Soršak, Gerečja vas 77, Jože Frangež, Sp. Jablane 3, Olena Greifoner, Cirkovce 68/c, Stanislav Kitak, Prvenci 19, Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32, Martin Novak, Cirkovce 49/A, Danilo Jevšovar, Šikole 64/A, Aleksandra Aracki, Cankarjeva ulica 3, Matej Pleteršek, Mihovce 20, Andrej Korez, Sp. Jablane 51, Anton Valentan, Starošince 13, Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Stanko Pernat, Cirkovce 20, Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/A, Dejan Sagadin, Dragonja vas 20, Janez Kosar, Stražgojnca 51, Branko Mlakar, Šikole 78, Verica Golenko, Dragonja vas 2/B, Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/C, Oskar Šturm, Raičeva 11, Martin Golenko,
v različnih ponavljajočih se težavah, napačnih presojah in posledično tudi seveda v napačnih odločitvah.
Nekaj podobnega se dogaja tudi z energijo Vašega priimka, ki pa je sama po sebi dobra vibracija, saj prinaša uresničitev življenjskih ciljev na vseh področjih življenja, tako v ljubezni kot pri delu — a mora biti skladna z ostalimi energijami v analizi. V sedanjem trenutku pa ni tako, saj so vse vaše energije v tem položaju v velikem nasprotju z Vašim rojstnim dnevom.
Precej drugače (bolje) pa bi se zasukalo Vaše življenje, če bi vstavili v ime energijo, ki se označuje s številom 10 ali 19. To sta dve zelo močni vibraciji, ki vas lahko umirita in vas popeljeta do odkritja Vaših talentov in darov, ki jih nedvomno imate v sebi, ki pa sedaj pod vplivom teh energije, ki jih nosite, ne morejo priti do izraza. To so imena: Lana, Marija, Mima, Melani, Me-lana, Samanta, Smiljana in druga.
In ne pozabite — sreča spremlja pogumne!
Šifra: Strelec
Rojeni ste 20. v mesecu z naslednjo numerološko potjo: 19 + 12 = 31.
Vaš datum rojstva (20) je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani, občutljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo često primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi pomanjkanje ljubezni v otroštvu in mladosti. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da je vsak človek, tako tudi otrok, unikat in v bistvu svet za sebe ter da je potrebno razvijati v njem tiste darove, talente in sposobnosti, ki jih nedvomno ima.
V imenu nosite energijo (19), ki je v zelo lepem sozvočju z Vašim datumom rojstva in je ena izmed najlepših energij celotne numerologije sploh. Prinaša Vam mnoge darove, talente in sposobnosti. Prinaša Vam tudi mnogo energije, tako fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Ta energija imena obljublja uresničitev vseh načrtov, predvsem pa uspeh v zasebnem in na poklic-
Sp. Jalane 10/A, Robert Belca, Dragonja vas 22, Nina Sobotič, Sp. Jablane 32, Branko Ferlež, Lackova 7, Dragan Posavec, Ul. svobode 7, Zvonka Peršoh, Cirkovce 59, Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/E, Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2, Brtanko Mlinarič, Štuki 35, Anton Strmšek, Zg. Jalane 28, Stanko Lah, Pongerce 15, Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3, Alen Milinovič, Cirkovce 49/A, Franc Medved, Zg. Jablane 10, Franc Cafuta, Zg. Jablane 18, Anton Oman, Mihovce 3, Tomislav Korez, Sp. Jablane 51, Zvonko Perkovič, Starošince 28, Franc Štih, Savinjsko 39, Franc Trčko, Cirkovce 59/A, Bernard Kotnik, Stražgojnca 25, Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/B, Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Franc Golob, Zg. Jablane 38/A, Anton Lam-berger, Cesta ob ribniku 23, Fran-ček Trčko, Šikole 3, Milan Munda, Pongerce 28/a.
nem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od priimka in skupnega števila le-tega. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da človek s to energijo lahko ideje pretvarja v materijo.
V priimku pa nosite energijo (12), ki je v velikem nasprotju z Vašo osebnostjo, je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Človek predvsem tuja bremena prevzema na svoja ramena, torej namesto svojih rešuje probleme in težave drugih, kar pa daljnoročno vedno prinaša nezadovoljstvo in seveda izkoriščanje. Lepo je pomagati, vendar vse mora imeti svojo zdravo mejo, kajti vedno je najpomembnejša ljubezen do samega sebe. To pa pomeni, da mora človek delati na sebi, duhovno rasti, si pridobiti zaupanje vase in samozavest ter se tako naučiti postaviti se zase.
Iz Vaše analize je moč videti, da se v Vas pretakajo precej različne in nasprotne si energije. Zelo močna in pozitivna vibracija imena ter neugodna vibracija priimka in skupnega števila imena in priimka. Če bi se Vam zaradi te zelo pestre sestave energij življenje kdaj preveč zamajalo, ga lahko umirite in stabilizirate z močno vibracijo energije števila 27 v priimku, ki bi bila sploh zelo dobrodošla ne samo Vam, ampak tudi preostalim članom Vaše družine.
Lep pozdrav iz Ptuja
Duševno zdravje
Tolar na tolar
Kako je z žepnino pri otroku? Kako že majhnemu otroku privzgojiti odnos do denarja, do stvari?
Družinske vrednote in stališča so vedno bistvenega pomena pri vzgoji otrok in tako je to tudi glede odnosa do denarja, stvari, lastnine.
Denar kot tak je sredstvo, preko katerega lahko zadovoljujemo večino naših prirojenih, pridobljenih in tudi vsiljenih umetnih potreb. Večina ljudi na tem svetu mora tako ali drugače delati, da lahko denar zasluži, torej mora prodajati ob svojem času tudi svoje znanje ali spretnosti. Tudi večina staršev je v enakem položaju in se zaveda, da moraš nekaj vložiti, dati, da nato dobiš povračilo v obliki denarja.
Iz tega sledi, da je tudi v družini enako stališče do denarja, stvari in lastnine. Pri vzgoji malih otrok se moramo najprej ravnati tako, da mu ne kupujemo brezmejno število igrač, temveč od samega začetka le omejeno število primernih igrač za določeno časovno obdobje z ustrezno oznako, da ustreza kriterijem dobre igrače. Sočasno moramo vedno vztrajati, da otrok v začetku z našo pomočjo, nato pa vedno sam za sabo pospravi. Pri tem ne smemo pozabiti, da moramo tudi sami za sabo vedno pospraviti, saj nas otroci posnemajo!
Ko otrok spozna denar in njegov pomen ter vrednosti in gre "v svet", torej tudi v trgovine, mora vedeti, že takrat, ko še ni sam kot kupec, da ima vsaka stvar, ki je privlačna, tudi svojo ceno. To pomeni, da se je potrebno vedno pred nakupi z otrokom dogovoriti, kaj trenutno potrebuje in kaj bomo kupili tudi zanj. Pri tem seveda moramo biti dosledni. Ce že dobi žepnino, naj bodo zneski minimalni ter zadostni, le nujne potrebe otroka, ne glede na naše zmožnosti. Najbolje je, da dobi žepnino za nagrado, če je kaj storil, pomagal ipd. - torej, da se je za to potrudil.
Vedno se moramo tudi z njim pogovoriti in mu svetovati, kaj bi bilo najbolje, da si za to kupi ali pa da te potrebe ni in naj raje varčuje za kaj večjega.
Starši pa moramo vedeti, da bodo naši otroci imeli takšen odnos do stvari in lastnine, kot ga imamo mi sami, ne pa takšnega, kot jim ga govorimo, počnemo pa drugače. Kakorkoli, naš vzgled je tisto, kar otroci sledijo v vsem, od trenutka, ko že razumejo določene stvari in odnose - to velja za vse, do tega, če pospravimo stol k mizi po jedi, če odnesemo umazano perilo v koš za perilo, če poberemo papirček s tal itd.
Ce smo dosledni s svojimi dejanji pri vsem, bodo tudi naši otroci že od majhnega takšni s svojimi dejanji in vedenjem in bodo znali ravnati tako s svojimi igračami, predmeti, lastnino in tudi z denarjem.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Biotehnologija alfa
Pomembnost vode in njene kvalitete
Da je voda najbolj pomemben sestavni del človeškega telesa, je več kakor očitno, saj vsebnost vode v telesu dosega tudi do 70 %. Voda je osnovni sestavni del krvi, možganske tekočine ter celic in, kar je za kemike in skrbnike vodovodnih sistemov najbolj šokantno in žal tudi nerazumljivo, je glavni nosilec BlOkiber-netskih informacij. To dejstvo je ob boku slovenske BlOkiberne-tike pred nedavnim dokazal tudi gospod Emoto Masaru s tem, da je posnel vodne kristale med poslušanjem glasbe. Slednji so reagirali glede na zvrst in sporočila, ki jih glasba posreduje. Pod pogoji so dobesedno razpadli, tako da lahko logično sklepamo, da se enako zgodi z vodo v telesu. Zato se je potrebno zavedati, da mora biti zagotavljanje BIOki-bernetsko kvalitetne pitne vode prioritetna naloga vsakega politika, gospodarstvenika, kmeta in povsem povprečnega meščana ali vaščana. Prav tako ne smemo pri tej problematiki zanemariti skrbi za živali in rastline. Predvsem slednje so visoko na prioritetni listi, saj so osnovni prehrambeni vir, kjer se BIOki-bernetska problematika, ki je uspešno rešljiva samo z uporabo BIOtehnologij ALFA, nadaljuje. Z odkritjem BIOtehnologij pa skrb za varstvo vode dobiva tudi povsem nove razsežnosti. Z merilno tehnologijo G-ALFA je namreč moč izmeriti 1128 BIOparamet-
rov vode, ki pokažejo sliko, katere v običajnem laboratoriju ni možno izmeriti. Kaj to pomeni v praksi? Preprosto povedano so v vodo, ki je izvrsten medij, vpisane BIOkibernetske informacije, ki odločilno vplivajo na vsak BI-Osistem, njegov razvoj in učinek in le-te so sedaj merljive. BIO-kibernetske informacije si lahko predstavljate kot nekakšen računalniški program, ki usmerja človekov duhovni in telesni razvoj. Te informacije se v vodo vpišejo, ko potuje preko ALFA ali BETA žarkov. Učinek je preprost, če voda potuje preko ALFA življenjskih žarkov, se vanjo vpišejo zdravilne BIOenergije, če potuje preko BETA smrtnih žarkov, se vanjo vpišejo škodljive energije, nivo vpisa je odvisen od jakosti žarkov. Tako nasičena voda po tem, ko prispe v telo, začne svoj uničevalni ali, pod pogoji, regenerativni pohod. Žal je velika večina vode do skrajnosti nasičena s škodljivimi BIOener-gijami nivoja L384, kar sproži proces nastajanja vseh bolezni telesa in psihe, brez izjeme. Postopoma nam padejo možganski nivoji in telo začne drseti v bolezen. Ampak zadeva ni več tako tragična, saj je v sklopu BIOtehnologije G-ALFA definirana pot do ustrezne BIOkibernetske sanacije. V kolikor gre za vodo, ki je že v osnovi kvalitetna, je zadosti, da uporabimo metodo G-ALFA 1, 2, 3, 4. Če je voda
BIOkibernetsko slabše kvalitete - kar ni v neposredni povezavi s kemično analizo - je potrebna uporaba metod S-ALFA AP 05, 09, 10 in 12. Ko vodo po omenjenih metodah očistimo, dobimo zdravilno tekočino. V bistvu pa ni velike razlike med vodovodno ali kupljeno vodo, tako da si ne moremo zatiskati oči pred problemom, češ, jaz pijem ustekleničeno vodo. V tem kontekstu smo izpostavljeni velikim ukanam proizvajalcev, predvsem moramo biti pozorni na vodo znanega slovenskega pivovarja, ki je embalirana v plastenko v obliki prisekane piramide, kar na katerem koli mestu, kjer stoji, povzroča statično BIOkibert-netsko transformacijo škodljivih BIOenergij v okolico, tako da obenem deluje škodljivo, tudi če je ne pijemo. Proces je izjemno težko zaznati, saj škodljiva BIO-energija H deluje kot izvrstno BIOkibernetsko mamilo in zavaja človeške občutke. Kvaliteta omenjene vode je več kot porazna, zato vam odsvetujemo pitje le-te. Naj vas ne premami, ker je prisotna na veliki večini oglasnih mest, na prvem mestu mora biti vaše zdravje. Vsa vprašanja glede BIOtehnologije ALFA so dobrodošla na elektronskem naslovu info@ars-luno.net, kjer lahko naročite tudi BIOkibernetsko meritev ptujske vodovodne vode in nekaterih ustekleničenih vod.
Mihael Tos
Info
Glasbene novice!
Razdvojenost je trenutno prisotna v gl^bi, saj nekateri izvajalci lovijo lovoriko poletnih hitov, medtem ko drugi uživajo v poletju in pripravljajo material za jesen ali
Najbolj se smeji v letu 2004 USHERJU, saj je prodal bajne količine albuma Confessions. Ob tem pa nikakor ne morem mimo dejstva, da je tudi dvakrat zadel v polno z uspešnicama Yeah in Burn. Jermaine Dupri je prevzel producentsko nit pri sproščujoči soul baladi CONFESSIONS PART 2 (***), v kateri je kot avtor nevsakdanjega besedila sodeloval Brian Michael Cox. Rezultat je znan, saj je ta balada ze tri tedne na vrhu ameriške Billboardove lestvice malih plošč (www.billboard.com).
Podobno slavo, kot jo uziva v teh dneh Usher, je v 80. užival LIONEL RICHIE, ki je svojo glasbeno pot začel pri skupini The Commodores. Ko je zaslutil, da bi lahko uspel kot solist, je to tudi takoj izkoristil, saj je leta 1981 z Diano Ross posnel nepozabno pesem Endless Love. Po 36 letih v glasbi ameriški pevec še zmeraj zna očarati in pravi dokaz za to je enostavna, vendar dokaj sodobna soul balada I STILL BELIEVE (***), sneta z zgoščenke Just For You.
Britanska zasedba SUGABABES si je že z debitantskim singlom Overload pridobila zanimanje medijev in kritikov. Glasbeno malo drugačne so kot skupina postale leta 2002, ko je prišlo do zamenjave v skupini, saj je Siobhan Doherty zamenjala Heide Range iz skupine Atomic Kitten. Trio sodi v vrh svetovne soul in r&b produkcije in ta status tudi ohranja z izrazito r&b godbo CAUGHT IN A MOMENT (****).
Pet let je na glasbeni sceni malo bolj močna, a vrhunska soul pevka ANGIE STONE, ki snema glasbo za etiketo J Records. Podpira "črno godbo" oziroma soul, r&b. gospel in rap glasbo ter je izdala tudi novi projekt izredne vokalistke z naslovom Stone Love. Zelo sveže in hkrati zelo soulovsko iz 70. deluje njena nova pesem I WANNA THANK YOU (***), v kateri spregovori v rap slangu nekaj sočnih sam Snoop Doog. Odlična soul podlaga pa vam bo na čase znana, saj je prirejena iz hita Come Into My Life pevke Joyce Sims.
NELLY se je malo obrisal pod nosom, saj njegova aktualna rap pesem Flap Your Wings ni doživela pričakovanega uspeha. A zagnanega MC-ja to ni zmotilo, saj se prav gotovo vrača na pota stare slave s komadom MY PLACE (***). V njem prevladuje prijetna soul melodija, petje mladega umetnika Jameina in šele nato rap sekvence popularnega raperja!
V glasbi je ponavljanje uspehov zelo težavno in s tem ima težave tudi ameriška skupina THE CALLING, saj je njihov prvenec šel za med po zaslugi fantastične uspešnice Wherever You Will Go. Aaron Kamin in Alex Band sta se zelo potrudila tudi z drugim projektom Two, s katerega je že sneta pesem Our Lives. Na ponovni uspeh skupina oziroma glasbenika upata s kitarsko
mainstreamovsko spevno rock pesmijo THINGS WILL GO MY WAY
(***)
Trenutno je vodilna britanska najstniška rock atrakcija skupina BUSTED, ki je prvič vžgala z uspešnico s komičnim naslovom What I Go To School For? Njihov največji uspeh je uspešnica Year3000, medtem ko imajo za sabo tudi dva posneta albuma Busted in A Present For Everyone. Trio ima specifičen kitarski zvok, kar fantje predstavljajo v dveh novih pesmih THUNDERBIRDS ARE GO (***) in 3 AM (**), pod kateri se je kot producent podpisal Stephan Lipson.
David Breznik
^ n>l I r

VERYTIME - Britney Spears THIS LOVE - Marùon „-TRICK ME -j-Kell . Vfeo VEO - Hot Banđl^az SÍCK & TIRED - Anastacla
.y-WE ARE - Ana Johnnssn 10. SUNSHte-AFTER THE RAIN-1 Alexander
vsako sredo med 19.10 in 20. uro
Kdo je glavni igralec v filmu	K
Hazarderji?
Odgovor:.
I n

O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Nasta Perger, Videm 12, 2284 Videm.
Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odgovore pošljite do ponedeljka, 9. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Alanis Morissette
So Called Chaos, Maverick/Warner/Nika, 2004
Zadnji izdelek Alanis Morissette So Called Chaos je v seriji zadnjih, a manj uspešnih albumov od prvenca velika izjema. Predvsem se Alanis tokrat ne ukvarja s sabo kot superzve-zdo (kar sicer nedvomno je). V njenih novih skladbah je čutiti precej spontanosti, samozavesti in odločnosti. Tudi sami aranžmaji so precej bolj naravni in oropani vsake pompoznosti in pretencioznosti, ki je kazila nekatere njene prejšnje albume. Same pesmi so po zasnovi precej bližje tistemu odločnemu, a melodičnemu rocku, ki ga je tako uspešno demonstrirala na Jagged Little Pill. Besedila so še naprej večinoma v prvi osebi in žensko ostra, čeravno Ala-nis tokrat svojemu moškemu, za razliko od prvenca, na katerem ga je za takšno situacijo nekam poslala, poje, "da ni več ogrožena z vsakim mimoidočim parom nog, ki si ga (on) ogleda."
Poleg tega So Called Chaos krasijo precej raznolike skladbe, od odličnih, naravnost odigranih rock skladb do prefinjenih balad in celo malce indijske ter vzhodnjaške eksotike je zaslediti. In nenazadnje, ta plošča je končno
Filmski kotiček
Hazarderji
Shade je hazarderski izraz za prevaro. Vernon (Stuart Townsend), Miller (Gabriel Byrne) in Tifiany (Thandie Newton) sodijo med največje goljufe v temnem svetu kartanja. Povežejo se s svojim soigralcem Jenningsom (Jamie Foxx) in služijo vrtoglave vsote, toda ena zvijača se jim ponesreči in znajdejo se na begu pred mafijo. Zaostrene razmere so edinstvena priložnost za izredno tvegano igro s kraljem pokra — Dekanom (Sylvester Stallone). Jim bo uspelo preživeti do igre? Bodo ugnali Dekana? Kdo bo koga ogoljufal? V tem sleparskem sve-
spet tudi produkcijsko perfektna.
Na kratko, Alanis je naredila pošten, moderni pop rock album, ki seveda ne bo prinesel takšne idejne revolucije, kot jo je prvenec, kljub temu pa vam bo zagotovo nudil obilo glasbenih užitkov.
In gotovo se še spomnite, kako je na sredini devetdesetih Alanis s prvencem Jagged Little Pill dodobra preobrnila sceno ameriškega avtorskega sredinskega novega pop rocka. Glasbeno je na atraktiven način poenostavila pridobitve grungea, ki je bil takrat že v zatonu, in mu dodala nekaj klasičnega, povsem ameri-
Hazarderji
Shade, kriminalka, drama Dolžina: 101 min Režija: Damian Nieman Producent: Ted Hartley Scenarij: Damian Nieman Igrajo: Sylvester Stallone, Melanie Griffith, Gabriel Byrne, Hal Holbrook, Thandie Newton
škega, sredinskega rock melosa ter predvsem obilo pop enostavnosti in udarnosti. Kljub temu pa je bila njena glasba še vedno precej kitarsko udarna, a hkrati sprejemljiva tudi za najširše množice. Odveč je povedati, da so ta album ameriški radiji zgrabili z vsemi štirimi, pa tudi razni MTV-ji, in da je album dosegel strahovito prodajno številko. Alanis je takrat postala glasnica svoje predvsem ženske generacije in navdih številnim puncam, da so se začele resno ukvarjati z glasbo. Zadnja izmed njih je Avril Lavigne, ki je sicer njena bleda kopija, a vendar. Verjetno so se že takrat vsi zavedali, da je Jagged Little Pill v vseh pogledih neponovljiva plošča. Trenutka, ko so si mladi tako želeli izpo-vednosti njene vrste in hkrati hrepeneli po dokaj ostrem komercialnem pop rocku, ne bo nikoli več. Vendar to ne opravičuje Alanis, ki je z naslednjimi albumi na nek način poskusila
vse, da bi ponovila ali se vsaj malo približala uspehu prvenca. Postala je še bolj osebna in besna, glasbeno pa je poskusila vse - od še trše glasbe do povsem akustičnih izletov. Vse to je na nek način razvrednotilo magijo prvega albuma. S temi albumi je Alanis pravzaprav pokazala, da je po drži bolj pop izvajalka kot pa rokerica. No, ampak tudi v tem je bila prva, saj podobne težave pestijo vse današnje sredinske ameriške nu-rokerje, za katere se prej ali slej izkaže, da po albumu ali dveh nimajo več pravega argumenta, teže in drže. Na slovenski sceni bi lahko tukaj potegnili primerjavo s »staro« (povsem rokersko) in »novo« (barbi-popy) Alyo. In tako kot se je Alanis, če lahko tako rečemo, pobrala z albumom So Called Chaos, se bo morda po njenih stopinjah še katera svetovna (in tudi slovenska) zvezdnica. Priporočamo!
Grega Kavčič

y ^^
s
tu ni nič tako, kot se zdi. Razburljiv film, v katerem igrata tudi Melanie Griffith in Hal Holbro-ok, dokazuje, da triki in spretnost ne prinesejo vedno zgolj zmage, temveč tudi življenje. In ko človek vidi prizor, v katerem Thandie Newton zaigra pohotno domino, v svoj brlog zvabi nekega tipa, mu dovoli lizanje stopal, ga priveže na steno in potem pokliče ekipo kirurgov, ki nesrečnežu odstranijo ledvico ter na črnem trgu človeških organov zaslužijo lep kupček denarja, ve, da gre zares.
Sicer pa je tu pravi čudež: Sylvester Stallone po stotih letih igra v dobrem filmu. Shade se resda naslanja na imidž filmov Casino, The Cooler, Roun-
ders, Maverick, The Hustler in drugih filmov o hazarderjih in prevarantih, toda ker svoje dvojne igre, intrige, zaplete, razplete in vlečenje za nos od začetka do konca izpelje neverjetno elegantno, domiselno in prepričljivo, s tem nima prav nobenih težav. Jasno, saj ga je posnel in oscenaril resnični hazarder Damian Nie-man, mojster pokra in blefa. Da-mian Nieman je svoj prvi film, različico King Konga, ustvaril že v tretjem razredu. Vseskozi je snemal filme in po končani gimnaziji izbral filmsko smer na univerzi Loyola Marymount. Med tem časom ni zapostavil svoje dolgoletne strasti, trikov s kartami. Učil se je pri največjih spret-nežih in čarovnikih. Veliko časa je preživel v svetovno znanem klubu Magic Castle ter mnogih kvartaških sobah in še danes zabava s svojo spretnostjo. Po kon-
čanem šolanju se je ukvarjal z reklamami, glasbenimi spoti in postprodukcijo. Dejaven je bil na mnogih področjih, poskrbel je za montažo in efekte v filmih, kot so Fight Club, Six Days, Seven Nights in Armageddon. Prebral je številne scenarije in odločil se je, da se bo pod naslednji projekt podpisal kot scenarist in režiser. Ljubezen do filma in njegov edinstven vpogled v svet kartanja in trikov sta mu bila navdih za njegov režiserski prvenec Hazarderji, ki ga toplo priporočamo za vremensko muhast poletni večer. Gre namreč za presenetljivo dober in direkten film, za prefinjen in nemoralen blef, ki kljub zvezdniški igralski ekipi v Združenih državah žal ni uspel dobiti distributerja in je pikiral naravnost na video. [koda.
Grega Kavčič
CID
CID odhaja z2. avgustom na oddih, ki bo trajal do 15. 8.2004. V tem času bodo za javnost dosegljivi vsak delavnik od 9. do 12. ure, ob sobotah pa ne.
V času svojega mirovanja bodo sprejemali prijave za počitniška programa, ki se bosta zgodila do konca počitnic.
Uvodni tečaj znakovnega jezika gluhih, od 23. do 27. 8. v CID, vsak dan od 17. do 19. ure, mentorica Marija Koser.
Otrok - policist za en dan, akcija v sodelovanju s Policijsko upravo Maribor in Zvezo prijateljev mladine Maribor, 25. ali 26. 8. 2004 na Policijski postaji Ptuj.
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI, Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj. Tel. +386 (0)2 780 55 40 Fax +386 (0)2 779 21 81, http://www.cid.si/, info@cid.si
Kuharski nasveti
Grah - zelenjava za srečo
Grah spada v družino stročnic in je znan po celem svetu. Pri nas najpogosteje uporabljamo grah za lusčenje z oglatimi zrni, sladkorni grah, peklar in vijoličasti grah za lusčenje. V kuhinji lahko nekatere sorte graha uporabljamo ne popolnoma zrele oziroma s stroki vred, največ se vedno uporabljamo lusčeni sveži grah, ki ga lahko tudi konzerviramo, in posušeni grah. V kuhinji je najbolj cenjen mali zeleni grah, ki mu pravijo tudi francoski grah in ostane sladek tudi po obiranju in konzerviranju.
Namig za darilo
IzSla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Tipičen okus in vonj ima grah le, če ga uporabimo svežega. Zato večino jedi, v katerih je grah nosilec okusov, pripravljamo v tem času. Najokusnejsa je zagotovo grahova kremna juha in grahova omaka. Svež grah se hitro skuha. Kuhamo ga lahko v mali količini vode ali v vodni sopari. Pri sveže nabranem grahu, ki ga kuhamo kot dodatke, uporabljamo le dodatke z blagimi okusi in zelišča. Tako lahko uporabimo šampinjone, glavnato solato, srebrno čebulico, mladi korenček in krompir. V kolikor pa uporabljamo posušeni ali konzervirani grah, ki nima več tako izrazitega okusa, mu okus lahko izboljšamo tudi z gnjatjo, slanino, česnom, čebulo in drugo svežo zelenjavo.
Posebej okusen je grah, ki ga jemo s stroki vred in ga uporabljamo nekoliko drugače kot lu-ščeni grah. Pobiramo ga takrat, ko se semena oziroma zrnca komaj izoblikujejo in jih komaj zaznamo pod nežno svetlo zeleno lupino. Posebej okusen je grah, ki je na hitro prepražen na maslu v ponvi in le rahlo začinjen s soljo. Nič manj ni okusen, če ga v pečici spečemo, lahko z dodat-
kom gnjati ali slanine, primeren pa je tudi za kuhanje in različne zelenjavne juhe iz mlade zelenjave. Pri pripravi stročjega graha uporabljamo blage začimbe in dodatke.
šiljevo omako z dodatkom graha. Pri nas iz graha najpogosteje pripravljamo grahovo pretlače-no in kremno juho, dušeni riž z grahom, grahovo omako in pire, grahove kanelone, musako in druge jedi.
Zraven tega se grah ujema tudi z okusom cvetače, zabeljen z maslom, zaseko, kislo smetano in je lahko odlična priloga k mesnim jedem, lahko ga uporabimo tudi kot sestavino kuhanih solat, ki jih ponudimo kot uvodne ali samostojne jedi. Mlada
Tudi v svetu so znane številne jedi iz graha. Tako v Italiji in tudi pri nas pripravljamo pogosto risi e bisi oziroma luščeni grah z ri-žem, v Franciji grah pripravljajo najpogosteje z gnjatjo, v Avstriji je znan pire iz graha, ki mu dodajo pire iz jajc in smetano, v Avstriji ga pripravljajo tudi s kostanji in gobami, v ZDA z mladim krompirjem in smetano, v Spa-niji je znana enolončnica, v kateri ne sme manjkati grah, prav tako v Španiji pripravljajo peter-
Mokri smrček
Vprašanje bralca Albina iz Grajenščaka: Imamo psico, ki je skotila 6 mladičkov. Kužki lepo napredujejo, pridno sesajo, tudi psica ima dovolj mleka. Opažamo, da se na koži mladičev pojavljajo drobni gnojni mozolji. Koža je pordela in srbi, čeprav jih psička skrbno čisti. Kaj je lahko vzrok kožnih sprememb in kako pomagati?
Odgovor: Koža na glavi, trebuščku, dimljah, hrbtu in zadnjih nogah postane pri nekaterih psičkih okužena z bakterijami, ki povzročajo drobna gnojna žarišča (mozolji,
akne, folikulitis, dermatoza). Pri mladih psičkih govorimo o t. i. juvenilni piodermiji. Vnamejo se dlačni folikli, dlaka izpade, gnojno vnetje pa lahko zajame večje področje (celo
grahova zrna pa so okusna tudi surova. Grah uporabljamo tudi pri pripravi mesnih jedi, po okusu se ujema s teletino, svinjino in perutnino.
Grahovo kremno juho si pripravimo tako, da na mali količini maščobe prepražimo eno do dve mladi sesekljani čebuli in jih pražimo le toliko, da čebula ove-ne, nato čebulo pomokamo, zalijemo s poljubno mesno juho in prisipamo večjo količino oluščenega mladega svežega graha. Za-
površino kože - generalizirana oblika).
Najpogosteje zbolijo psički, ki so manj odporni (zmanjšana imunska sposobnost - prirojeni faktorji), ter živali, ki prebivajo v neprimernih zoohigienskih pogojih.
Bolezen je potrebno zdraviti, zdravljenje je večinoma zelo uspešno. K samemu poteku in hitremu okrevanju prizadetih psičkov lahko mnogo pripomore tudi lastnik sam z zagotavljanjem ustrezne higiene, zadostne
lijemo lahko tudi z vodo. Juho začinimo s soljo, poprom, lovor-jevim listom in muškatnim oreškom. Kuhamo slabe pol ure, nato jo skozi fino cedilko prepa-siramo, lupine zrnc odstranimo in juho ponovno zavremo. V kolikor je juha pregosta, jo poljubno razredčite. Pred serviranjem ji okus izboljšamo z dodatkom kisle smetane ali mešanico kisle smetane in jajčnega rumenjaka. V juho lahko vložimo opečene kruhove kocke, profiterole ali ocvrti grah.
Grahovo omako pripravimo tako, da mlad grah najprej posebej skuhamo v slani vodi. V ponvi na manjši količini maščobe prepražimo malo količino moke. Ko moka narahlo porumeni, jo zalijemo z vodo ali juho in gladko premešamo in prevre-mo. Nato v omako damo pre-tlačeni grah, kislo smetano in poljuben sir. Omako po okusu solimo in začinimo še s sesekljanim zelenim peteršiljem. Tako pripravljeno omako ponudimo zraven krompirjevih jedi ali kuhanega mesa.
Pripravimo pa si lahko tudi grahov pire, ki ga pripravimo tako, da grah skuhamo v manjši količini slane vode in kuhanega pretlačimo. Posebej skuhamo enkrat večjo količino krompirja in ga pretlačimo. Pretlačenemu krompirju dodamo pretlačen grah, kislo smetano in po okusu solimo. Ponudimo kot samostojno prilogo zraven glavne jedi in solate.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem	Vojkom
Milenkovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam po{iljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski po{ti: nabiralnik@radio-tednik.si.
temperature okolja in pravilne oskrbe psice v poporodnem obdobju (časopisni papir ni primerna podlaga za mlade psičke, posebej če ga ne menjujemo redno).
Najprimerneje bo, da se z vašimi psički napotite k svojemu veterinarju, ki bo z ustrezno terapijo živalim pomagal, da čim prej ozdravijo in se rešijo neprijetnih kožnih sprememb.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Poletje med gredicami
Poletje se v mesecu avgustu že nagiba k jeseni, svetli del dneva se je skrčil ze za dolgo uro, v vrtu pa se ze prično predjesen-ska opravila. Med vrtnim rastjem je v velikem srpanu še posebno pestro in živahno, nabiramo najraličnejše vrtnine in sadje, sadno drevje in okrasne drevnine oblikujejo brstje za rod v naslednjem letu, v okrasnem in zeliščnem vrtu pa se pričenja najprimernejši čas za presajanje trajnic.
V SADNEM VRTU je avgusta najugodnješi čas za sajenje vrtnih jagod. Vabljiv, žlahten in okusen sad jagode daje videz zahtevne sadne rastline za pridelovanje, vendar ni tako. Jagode uspevajo v vsakih vrtnih tleh, uspešnost pridelovanja je odvisna od dobre in pravočasne priprave zemlje, upoštva-nja plodoreda, izbire kakovostne sadike, pravilnega sajenja in nege jagodnjaka. Nasad jagod je donosen tri leta, nato ga obnovimo, vendar ne na isto zemljišče pa tudi za presajanje ne uporabimo sadik pridobljenih iz starih rastlin z olesenelim steblom. Do julija smo sadili sadike vzgojene v rastlinjakih, v avgustu pa že sadimo sveže sadike, pridelane v domačem enoletnem nasadu iz pritlik. Iz grmiča vzgojimo 4 do 5 najbolje raščenih pritlik, kjer so se iz prvega kolenca dosedaj razvile dobro vkoreninjene in z močno raščeno listno rozeto primerne sadike za sajenje. Sadimo v goloboko zrahljano vrtno zemljo, pognojeno z dobro preperelim hlevskim gnojem. Jagode razvijejo globoke korenine, potrebujejo zračna in stalno vlažna tla. Pri vzgoji jagodnjaka brez pokrivke naj bo razdalja med rastlinami 30 do 40 cm, spo-krivko pa je lahko ta za 10 cm manjša, sicer pa je za razdaljo sajenja potrebno upoštevati tudi sortno značilnost.
»V V M''I ,





a:
V	OKRASNEM VRTU v avgustu že sadimo čebulice jesenskega žafrana in velikocvetnih lilij. Vkoreninjenje čebulic bo bolje, če sadimo sveže čebulice, ki imajo spodnje koreninice še žive in sveže.
Trajnicam in enoletnicam, zlasti velikocvetnim, odstranjujemo odcvetele cvetove in peclje ne samo iz razloga, da se na odmrlih cvetovih ne bi širile glivične bolezni, bolj zaradi preusmeritve rastlinskih hranil, ki bi jih rastlina porabila za tvorbo plodu in semena, v razraščanje novih poganjkov in cvetja, da bo cvetlični nasad ostal urejen in cvetoč do pozne jeseni.
Trajnice z zelnatim steblom, ki so za letos že odcvetele, v začetku avgusta že presajamo, da se zaradi boljše prezimi-tve dobro vkoreninijo in vrastejo.
Vrtnice vzpenjalke po končanem cvetenju obrežemo. Vse stare poganjke izrežemo pri tleh. Mladi poganjki, ki bodo pognali do jeseni, bodo cveteli naslednje leto.
V	ZELENJAVNEM VRTU poberemo čebulo vzgojeno iz čebul-čka, kakšne tri tedne ali mesec kasneje pa vzgojeno iz semena. Čebula bo dalje uporabna, če je dobro dozorela. Ob puljenju ji listov ne odstranimo, s koreninami vred jo na zračnem in senčnem prostoru razprostremo za dozorevanje, nakar jo pred hrambo očistimo. Enako ravnamo s šalotko in česnom.
Pri odstanjevanju zalistnikov na paradižniku smo še po-zornejši, da bi rastline ne zgoščevali in zasenčevali plodov, ki naj bodo izpostavljeni soncu zaradi boljšega zorenja. Odstranimo vrhove nad oporo, ker iz zapoznelih cvetov, ki se bodo še tam tvorili, ne bo plodov. Pri zemlji odstranjujemo porumenelo in suho listje, da preprečimo širitev plesni na zdrave dele rastline.
Miran Glusi~, ing. agr.
			
5 - Četrtek	6 - Petek	7 - Sobota *	8 - Nedelja
9 - Ponedeljek	10 - Torek	11 - Sreda	
TEDNIK PTUI
NAŠ KEGLJAC (MIRO)
SPOMINSKO ZNAMENJE, POMNIK
POSTAJALIŠČE
ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD)
NEMŠKI MUZIKOLOG (PAUL)
ANGLEŠKI ROCKOVSKI PEVEC JOHN
KOMAD ADIJA SMOLARJA
ITALIJ. FILMSKA IGRALKA MIRANDA
KAREL TOMAN
HUMORISTIČNA PRILOGA VEČERA
i
TONE KUNTNER
RDEČI KRI
POSODA ZA VINO
PRISTAŠI REALIZMA
TEA EMBALA E
RAENJ
BOG PRI JORUBIH
ZGORNJI DEL STOPALA
ESTONSKO MOŠKO IME
GR. MATI BOGOV
BRAZILSKI ČOLN
VAS NA DU-GEM OTOKU
SAMO-OBO E-VANJE
PEVEC PLESTENJAK
HRV. JUDOIST (GORAN)
PARNI ORGAN VIDA
BORBA, BITKA
24 UR

PREDLOG
TEKOČE VODE
SL. PESNIK (JOE)
SILVO BERKO
ZAGREBŠKI STUDIO
ČASOPISNI PAPIR
NOGOMETNI SODNIK
GEOLOŠKA DOBA
SORTA KORUZE
FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC (JANNE)
TRAVNA RUŠA
ELI
LIKAR
DEL DREVESA
IDOVSKI MESEC
ANTON HORVAT
IVAL Z
BODICAMI
NIGERIJSKO-ANGLEŠKA PEVKA (ADU)
OLJE IZ
RIBJIH JETER
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Krist, lista, amaro, veka, protokol, Predator, vonjalnica, Ramanujan, studentek, Emilija, EG, odrc, ata, Dori, koča, Seal, IC, NN, beg, lasteks, akne, oinolog, kordialnost, skarabej, Slivno, ski, tat, Nano, SO, -rt, Tin. Ugankarski slovarček: ESU = bog vedeževanja in spletkar pri Jorubin v Nigeriji, IDIOLATRIJA = česčenje samega sebe, samooboževanje, MIES = nemski muzikolog (Paul, 1889-1976), OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910), SAVAR = vas v srednjem delu hrvaškega Dugega otoka, SIM = zagrebški studio, ŽANGADA = lahek čoln iz Brazilije, ŽUVELA = nekdanji hrvaški judoist (Gorsn, 1948-).
kot ga ima danes. Tobogan bo segal iz Term v Dominikanski samostan. To bo lahko peti ptujski most ali pa povezava ^ Term s potencialnim sedežem "panonske uprave"
^ da se pri Marku niže Ptuja dogajajo neobičajne stvari; kot smo zasledili v medijih, sta se sporekla Kekec in Moj-
Vidi se^
^ da je bil direktor Bolnišnice v zagati, kam z lento. Ali okoli vratu s strani komisije izbrane mladenke ali naj jo deponira v sef bolnišnice. Za vsak primer, če bi v Ptuju uvedli donosno lepotno kirurgijo. Lento bi potem podejevali pacientkam po uspešnih posegih.
Govori se ^
da bi moral hajdinski župan mestnemu posoditi dogodek začetka velike gradnje za priložnost mestnega praznika, ki je mesto obogatil za Ožb altov sejem in - vodnjak.
- da pa se Ptuju nezadržno približujejo žerjavi, ki bodo prihodnje leto staro mesto spremenili v gradbišče. Morda bo poleg žerjavov strojev, priletel tudi kak isto imenovani ptič z obljubljenim ZLATIM JAJCEM.
da dobi Ptuj še daljšega,
Lujzek • Dober den vsoki den
Čujete, nekak se mi zdi, kak da bi se gor na poletje, ki ga praf-zaprav še niti nesmo prav občutili, že jesen sprovlala. To je nekšni narobe svet, saj je v začetki avgusta še precik nepožete pšenice na njivah, saj naš lubi kruhek še neje prav dozoreja in zgleda, kak da je celi svet znoreja. Naš sosid Juža provi, ke so toga krivi naši politiki, ki se pred jesenskimi valitvami čimduže boj ravsajo in kavsajo. Rdeči forbajo črne, črni zelene, zeleni šekaste, Janšovi naskakovlejo Kučanove in tak dale naprej, ke se sploh ne ve, keri kerega za nore mojo in v žepi fige kožejo.
Mica me je nadrla kak malega šmrkavca in očita, da sen letos slabo gorico šprica, saj sta listje in grozdje napola peronospora in oidij, poleg pa še drugi držovni škodlivci. Broni me moj sosid Južek, ki provi, da so letos slabi tisti
vinogrodniki, ki nemajo na trsji totih betegov. Boj špricaš in švicaš, vejkšo je sranje, je pa malo drgočišjo pakovanje. Je pač tokšna letina - dež na dež, dosti vloge, malo sunca, te pa se lehko peronospora na trsji gunca.
V ptujske Terme se greta guncat tudi moja Mica in soseda, ki rada z brega v grabo gleda. Po Radiji Ptuj sta čuli reklamo, da majo v totih toplicah najvejkšega. Če je to resen ali ne, se četa na lostne oči prepričati ... Ženske pač kak ženske in moški pač kak moški, ki nas mikajo vejki in mali joški. Vsoki ma pač svojo mero in svoj ideal, da bi se človik razjokal ali pa smejal. Že naš vejki poet, ki je moga prehitro vmret, gre seveda za Frančeka Prešernovega, je v eni svojih pregrešnih pesmi napisa, da pi-pi-pipika velika Prešerna ne mika ...
Kaj vam naj še napišem? Nič norega in tudi pametenga ne, saj me že kunec papira gleda. Samo še poljub pozdrav, saj vete čigav pa tudi odkod in naj vas sreča vodi. Vas lepo podavlja LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 5. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). PETEK, 6. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
SOBOTA, 7. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30
POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). NEDELJA, 8. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PONEDELJEK, 9. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
TOREK, 10. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30
POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Trbovlje).
SREDA, 11. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Glede zadev v službi ne bi bilo slabo, ko bi tudi sodelavcem dovolili, da povejo svoje mnenje in da zasijejo v vsem svojem sijaju. Le zakaj hočete biti vedno v središču pozornosti? Prijatelju pa le povejte, kaj vam leži na duši.
BIK
Na poslovnih poteh vse preveč pozornosti posvečate nepomembnim zadevam, ki niso nujne za dosego poslovnega cilja. Če boste nadaljevali v tem stilu še lep čas, ne boste dosegli cilja, ki ste si ga zastavili.
DVOJČKA
Če boste sodelavca opomnili, da morate vedno vi opra-jp j viti največ dela, medtem ko y on lenari In Išče linijo najmanjšega odpora, se boste tudi vi končno boljše počutili. Svojemu najdražjemu pa le kupite kaj lepega.
RAK
Na poslovnih poteh vam trenutno ne gre ravno najbolje. Nič ne bo narobe, če boste korenito posegli vmes. Izogibajte se znancem, ki samo opravljajo. Gibajte se v svetu znancev, ki povedo tudi kaj pametnega.
LEV
Na glavo ste si nakopali preveč dela. Ustavite konje, kajti vsega ne boste zmogli. Pri sprejemanju poslovnih odločitev se zanesite natisto, kar vam govori vaš notranji jaz. Srečali boste osebo, ki bo zamajala vaša prepričanja.
DEVICA
Naj vas ne razjedajo skrbi glede posla. Mislite pozitivno. Če boste v teh dneh opravili kakšen pomemben razgovor, se pokažite v najlepši luči. Nekdo iz vaše družine bo potreboval pomoč. Vzemite si čas.
TEHTNICA
Nlkarsevtehdnehneukvar-jajte z dolgoročnimi načrti, raje dokončajte naloge, ki jih morate opraviti. Naj vas ne bo sram pokazati, kaj vse znate in ne pozabite - ljudem ste lahko v oporo, ne da bi pri tem zanemarjali sebe.
[KORPIJON
Nikar ne sprejemajte prehitrih poslovnih odločitev. Dajte času čas, da ne bo pozneje prevelikih posledic. Storite kaj neobičajnega, kar niste še nikoli. Prijateljem bo sicer zaprlo sapo, a bodo kljub vsemu na vaši strani.
STRELEC
Delo se kar kopiči na vaši mizi, vendar boste enkrat le morali reči ne. Znebite se strahu, pri delu in svojih odločitvah bodite odločni, glede prijateljstva pa odprite oči in se prepričajte, kateri so res vaši prijatelji.
KOZOROG
Ne belite si glave zaradi napake pri delu. Vsak se lahko kdaj zmoti. Ne vrzite puško v koruzo in povejte vsem sodelavcem, kar jim gre. Dobro premislite, koga si boste izbrali za svojega zaupnika, da ne boste razočarani.
VODNAR
Prihaja čas, ko bo treba pospraviti "navlako", ki vam že nekaj časa otežuje delo. Pri poslovnih zadevah se ozrite v prihodnost In ne kuhajte zamere, ki povzroča samo bolečino. Do svoje najdražje bodite romantični.
RIBI
V službi se vam bo ponudila možnost za napredovanje, zato svojim nadrejenim le povejte, da bi se srčno radi lotili novih nalog. Prisluhnili vam bodo. Nikar ne klonite pod pritiski prijateljev. V novi zvezi vztrajajte pri svojem.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Sanjski začetek
S petkovo tekmo v Celju med CMC Publikum in Kumhom Dravo se je pričelo novo državno prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi. Razplet tekme je za Ptujčane naravnost sanjski, saj so iz Celja prinesli celotni izkupiček. Se enkrat več se je pokazalo, da so prijateljske tekme nekaj povsem drugega kot prvenstvene. Celjani so namreč v pripravljalnem obdobju dosegli številne zmage in prikazovali dobre predstave ter na glas obljubljali gladko zmago v prvem srečanju novega prvenstva. Na drugi strani pa je trener Drave Srečko Lušič na pripravljalnih tekmah veliko eksperimentiral z začetno enajsterico, kar je imelo za posledico neprepričljive igre. Vendar so v odločilnem trenutku prikazali svojo prepoznavno borbeno igro in speljali Celjanom načrtovane tri točke.
Vsi skupaj se moramo zavedati, da ena lastovka še ne prinese pomladi, tako da bo potrebno igro iz Celja potrditi tudi na naslednjih tekmah, vendar je sedaj že razbit strah pred slabim začetkom zaradi težkega razporeda v prvih krogih (CMC Publikum, Mura, Koper). Ptujčani se lahko sedaj popolnoma v miru pripravljajo na tekmo z Muro, ki ima tudi letos zvezdniško zasedbo za slovenske razmere. Z angažiranjem bivšega selektorja slovenske reprezentance Bojana Prašnikarja in reprezentanta Spasoja Bulajiča so jasno pokazali namero, da se postavijo ob bok Mariboru, Olimpiji, Gorici... Tudi rezultat prvega kroga, ko so osvojili točko v Mariboru, govori temu v prid.
Vse je torej pripravljeno za lepo nogometno predstavo. Edina črna pika je bila neznanka o kraju igranja tekme. Iz NZS so v ponedeljek poslali uradno delegiranje tekem, po katerem naj bi bila tekma Kumho Drava - Mura odigrana na celjski Skalni kleti. Že pred tem, intenzivno pa še ta torek in sredo, so potekale številne aktivnosti za to, da bi bila tekma vendarle na Ptuju. V teh pogajanjih in prepričevanjih so bili aktivni predvsem vodilni možje Kumha Drave, svoje pa je poskušal storiti tudi župan MO Ptuj s svojo ekipo. Vendar je v sredo dopoldan prišla potrditev delegiranja NZS: tekma bo na Skalni kleti v Celju! Morda pa bo Celje še enkrat srečen kraj za Ptujčane.
Foto: Črtomir Goznik
Izključitev Aleša Čeha je njegove soigralce še bolj spodbudila k zavzeti igri.
Nogomet • 1. SNL - liga Simobil -1. krog
Ce se po jutru dan pozna ..
Nogometaši Kumha Drave so v 1. krogu lige Simobil pripravili prvovrstno presenečenje v Celju.
CMC PUBLIKIM - KUMHO DRAVA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Zilic (71)
KUMHO DRAVA: Dabanovic (od 43. Germič), Grižonič, Zajc, Lunder, Miljatovi~, Emer{i~, Težački, Alibabič, Čeh, Majcen (od 75. Toplak), Zilič (od 85 Korez). Trener: Srečko Lu{ič.
Start nogometa{ev Kumha Drave v novo prvenstvo 2004/2005 je bil sanjski. Številni ljubitelji nogometa iz Celja in Ptuja, prevladovali so seveda Celjani, so želeli videti uvodno zmago svojih ljubljencev na začetku novega prvenstva. V močno spremenjeni postavi z novim trenerjem so imeli vrata na {iroko odprta. Če upo{tevamo dejstvo, da je bil zaradi nespretne reakcije nad domačim nogometa-{em Gobcem že v 23. minuti igre izključen Ale{ Čeh, da je v 43. minuti iz igre moral zaradi po{kodbe biv{i reprezentančni vratar Mladen Dabanovič, potem lahko rečemo,
Tako Ptujcani kot Celjani so prikazali trdo m nepopustljivo igro. Aljaz Zaje je bil uspešnejši od Gobea (CMC Publikum).
Foto: Črtomir Goznik
v tem dvoboju
hA
Amm
liga a.	J
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Publikum - Drava 0:1 (0:0), Koper - Gorica 0:2 (0:1), Primorje - Bela krajina 4:0 (1:0), Ljubljana - Zagorje 2:0 (2:0), Maribor - Mura 1:1 (0:1). Tekma Domžale - KD Olimpija je bila prestavljena zaradi zdravstvenih težav Ljubljančanov.
1.	PRIMORJE	1 1 0 0 4:0 3
2.	LJUBLJANA	1 1 0 0 2:0 3
3.	HIT GORICA	1 1 0 0 2:0 3
4.	KUMHO DRAVA	1 1 0 0 1:0 3
5.	MARIBOR PIV. LAŠKO 1 0 1 0 1:1 1
6.	MURA	1 0 1 0 1:1 1
7.	CMC PUBLIKUM	1 0 0 1 0:1 0
8.	ZAGORJE	1 0 0 1 0:2 0
9.	KOPER	1 0 0 1 0:2 0
10.	BELA KRAJINA	1 0 0 1 0:4 0
11.	DOMŽALE	......
12.	KD OLIMPIJA	......
da se je nad ptujsko nogometno vrsto pričelo zbirati veliko {tevilo črnih oblakov. Le malokdo je ob poletni in napadalni igri Celjanov verjel v končni uspeh nogome-ta{ev Kumha Drave. No, 71. minuta je bila tista, ki je odločila o zmagovalcu. Takrat je namreč igralec Kumha Drave Nedžad Alibabič presekal napad domačinov, izne-sel žogo na celjsko polovico ter podal do Seada Ziliča, ki je mojstrsko ukanil obrambo CMC Pub-likuma in žogo potisnil za hrbet domačega vratarja. Vsi poizkusi domačih, da bi uspeli izid izenačiti, niso padli na plodna tla, ampak je bila Drava bližje drugemu zadetku, vendar Zilič ni bil ponovno tako uspe{en kot v 71. minuti.
Govoriti o veselju Ptujčanov bi bilo brezpredmetno, saj so se borili do svojih zadnjih atomov in na koncu uspeli, da so v uvodnem srečanju novega državnega prvenstva v 1. SNL na gostovanju v Celju dosegli tri točke. Vsak igralec je dal svoj delež, vendar je bil Matej Miljatovič tisti, ki je znal organizirati obrambo, Zilič pa potrditi
svoj sloves sicer nepredvidljivega strelca in maestralnega napadalca, ki lahko z enim samim gibom iz igre vrže celotno obrambo. Tokrat sicer Celjanov, ki so v tem dvoboju veljali za velikega favorita.
"Zelo mi je žal, da sem pustil soigralce na cedilu. Toda vzdržali so vse pritiske proti na{im vratom in zadetek Ziliča je odločil, da so na Ptuj odpotovale vse tri točke. Nikakor nisem namerno udaril Gobca. To je bilo v žaru borbe, mislim pa, da je na to vplivala moja prevelika želja po dokazovanju in uspehu Kumha Drave, saj v prej{njem letu pri Mariboru PL nisem veliko igral. Tokrat so me soigralci izvlekli in sem jim hvaležen. Upam samo, da bomo tudi proti Muri us-pe{ni in nadaljevali na{o zgodbo o uspehu. Želim si tudi, da bi proti Sobočanom slavili zmago in samo dokazali svoje kvalitete. Žal me ne bo zraven, vendar zaupam v soigralce. Če bi bilo to srečanje na Ptuju, potem bi podpisal zmago,« je po srečanju v Celju dejal izključeni Aleš Ceh.
kl
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Majcen in Marijan Budimir v zraCnem dvoboju.
Vučković podpisal za Kumho Dravo
Nenad Vučkovič, sicer igralec zadnje vrste in član NK Varteksa iz Varaždina, je včeraj pozno popoldne podpisal enoletno pogodbo z NK Kumho Drava. To je nova pomembna okrepitev za ptujskega prvoligaša, saj bo ta 196 cm visok krilec velika pomo~ v obrambi ptujskega prvoligaša in bo zapolnil vrzeli v zadnji vrsti. Nenad Vučkovič bo imel pravico nastopa že v srečanju z Muro iz Murske Sobotre, kjer bo imel možnost pokazati svoje igralske kvalitete.
KL
PtujCani so se zasluženo veselili treh osvojenih toCk v Celju (od leve): Boris Klinger (pomoCnik trenerja Kumho Drave), Sead Zilic (strelec edinega zadetka na tekmi), Tomaž Toplak, vratar Dejan GermiC, Matjaž Lunder, Matjaž Majcen in Mitja EmeršiC.
Karting • Dirka za DP v Hajdošah
Slovencem pet zmag
AMD Ptuj je zelo dobro izvedel drugi tekmovalni dan v karting dirkah za državno prvenstvo Slovenije, ki je {telo tudi za nagrado Petrola in je imelo mednarodni značaj, saj so ob Slovencih nastopili {e Hrvati in Avstrijci.
Dirkanje je bilo zelo zanimivo, predvsem pa odlično izpeljano. Tudi ljubiteljev tega športa ni manjkalo, saj so izkoristili lepo vreme in se zbrali v dokaj velikem številu. Žan Lajkovič, Sebastijan Skrbinšek in Avstrijec Jesse Streibl so bili superiorni, saj so v svojih kategorijah dosegli po dve zmagi. Bili pa so tudi najhitrej{i na treningih. V bistvu drugi tekmovalni dan državnega prvenstva ni ponudil nič spektakularnega, razen v kategoriji ICA-100 je sicer v cilj prvi prevozil Hrvat Kristran Habulin, vendar je bil zaradi napake na startu kaznovan s petimi točkami in nazadnje osvojil drugo mesto. Izgledalo je, da bo vreme pokvarilo razpoloženje pred zadnjima dvema dirkama, vendar so organizatorji z zanimivim vmesnim programom le ponovno pričakali sonce in tako sta tudi zadnji dve dirki potekali po suhem in ponudili dovolj užitkov za veliko {tevilo gledalcev, oziroma ljubiteljev vožnje z mini formulo. Ob 35-letnici so organizatorji (AMD Ptuj) dobili veliko torto iz Sladkega butika, s katero se je marsikdo posladkal. Nismo pa {e v dolgih letih poročanja oziroma spremljanja tovrstnih avto moto prireditev videli toliko hi-nav{čine s strani ljudi, ki prihajajo preko Trojan. Namesto da bi bili srečni, da nekdo (tokrat AMD Ptuj) skrbi za nadaljnjo promocijo in tekmovalni žanr kartinga, so iskali dlako v jajcu, čeprav sami tovrstne prireditve ne morejo zagotoviti.
Žan Lajkovič je dvakrat zmagal v konkurenci N-60.
»Veseli smo, da je prireditev uspela v vseh pogledih. Ekipa .AMD Ptuj je ponovno pokazala, da je sposobna izvesti tak{no prireditev. Zadovoljni smo z obiskom gledalcev, nekoliko manj s tekmovalci, saj niso pri{li vsi, ki so obljubili prisotnost,« je po dirki dejal direktor dirke in predsednik AMD Ptuj Uro{ Langerholc.
REZULTATI - 1. VOŽNJA: N-60: 1. Žan Lajkovič .AMD Slander Celje, 2. Luka Bricelj, .AMD Lucija, 3. Ale{ Kern, Senica Motorsport.
2. DIRKA: 1. Žan Lajkovič, AMD Slander, 2. Luka Bricelj, 3. Matevž Habjan - oba .AMD Lucija.
SKUPNO PO DVEH TEKMOVALNIH DNEVIH: 1. Žan Lajkovič, AMD Slander 80, 2. Ale{ Kern, Se-nica Motorsport 54, 3. Luka Bricelj, .AMD Lucija 45 točk.
ICA-100 JUNIORJI - 1. DIRKA: Sebastijan Skrbin{ek, AMD Slander, 2. Urban Stare, AMD Lucija, 3. Klavdija Senica, Senica Motor-sport
2. DIRKA: 1. Sebastijan Skr-bin{ek, AMD Slander, 2. Urban Stare, AMD Lucija, 3. Jaka Marin{ek, Plamtex Sport.
SKUPNO: 1. Urban Stare, AMD Lucija 70, 2. Serbastijan Skerbin-{ek, AMD Slander 55, 3.Jaka Marin-{ek, AMD Plantex Sport in Darjan Klobasa, AMD Ptuj 40 točk.
ICA - 100 - 1. DIRKA: 1. Kristjan Habulin, KK1 Zagreb, 2. Miha Kovač, .AMD Lucija, 3. Jan Jemc, Plamtex Sport.
2. DIRKA: 1. LukaJurkovič, AMD Straža, 2. Kristjan Habulin, KK1 Zagreb, 3. Miha Kovač, AMD Lucija.
SKUPNO: 1. Miha Kovač, AMD Lucija 70, 2. Luka Jurkovič, AMD Straža 60, 3. Jan Jemc, Plamtex Sport 50 točk.
FC - 125 CCM - 1. DIRKA: Jesse Streibl, Avstrija, 2. .Ale{ Repič, 3. Ale{ Bužga - oba AMD Moste.
2. DIRKA: 1. Jesse Streibl, Avstrija, 2. .Ale{ Bužga, 3. .Ale{ Repič -oba AMD Moste.
SKUPNO: 1. Ale{ Repič 75, 2. .Ale{ Bužga 65, 3. Marjan Smrdelj 42 točk - vsi AMD Moste.
EKIPNO: AMD Lucija 115, 2. AMD Slander 80, 3. AMD Ptuj 60 točk.
DK
Pia Šumer (AMD Ptuj)
Nogometna ulica na Ptuju
Nogometna mladost pred ptujsko mestno hišo
Olimpijski komite Slovenije in Nogometna zveza Slovenije v sodelovanju s Sa{om Udovičem to poletje organizirata karavano prireditev Nogometna ulica, ki potuje po slovenskih mestih in pripravlja tekmovanja v malem nogometu. Ustavila se je tudi na Ptuju. Na igri-{ču z umetno travo, ki so ga "razgrnili" pred ptujsko mestno hi{o,
so se pomerili mladi nogometa{i v kategorijah do 10, 12 in 14 let. Njihovi gledalci in vneti navijači so bili stra{i in naključni obiskovalci gostinskih teras na Florija-novem trgu. Organizatorji iz vrst MNZ Ptuj so se zelo potrudili, svoje pa je dodal glavni pokrovitelj prireditve Mobitel.
Zmagovalci po kategorijah:
U-10: NK Drava (Mitja Goričan, Luka Zemljarič, Matej Kolednik).
U-12: "Zvezdniki" (@an Goj~i~, Timi Sor{ak, Kristjan Wolmut).
U-12: .Alu Boys (Sergej Krajne, Joži Emer{ič, Silvo Meznarič).
Tekmovanje Nogometna uliea se bo z velikim finalom končalo 21. 8. 2004 v Ljubljani.
^^o Kornik
Mladi nogometaši so pred mestno hišo prikazali atraktivno igro.
Foto: Črtomir Goznik
Atletika
Sluga za Žumrom in Cankarjem
Moški skok v daljino ima v Sloveniji bogato tradicijo, kar se nenazadnje kaže v dejstvu, da ima naš dvomilijonski narod dva potencialna udeleženca olimpijskih iger vAtenah. Potencialna zato, ker imata oba izpolnjeno B-olimpijsko normo, ki znaša 805 centimetrov, kar po pravilih Mednarodnega olimpijskega komiteja pomeni, da lahko v tem primeru na igre odpotuje le en predstavnik države. Oba se bosta iger udeležile le tako, da preskočita A-olimpijsko normo, ki znaša 819 centimetrov.
Po seriji skakalnih mitingov, ki so bili organizirani prav z namenom, da Cankar in Žumer dosežeta norme, postaja vedno bolj jasno, da bo v Atene odpotoval tisti, ki bo dosegel boljši rezultat ali bo imel več zmag v medsebojnih obračunih. V senci njunih dvobojev se uspešno kali mladi ptujski skakalec Davorin Sluga, ki je nazadnje v Ljubljani na skakalnem mitingu v Šiški zasedel tretje mesto s 735 centimetri. Tekmovanje je, tako kot je letos že stalnica, motil spremenljiv veter, ki skakalcem predstavlja nadležno preglavico, saj morajo neprestano korigirati zalet. Kljub temu pa našim skakalcem ostaja še nekaj priložnosti za dosego norm in osebnih rekordov.
Uroš Esih
Rokomet
Marko Bezjak z reprezentanco četrti na EP
Slovenska kadetska reprezentanca se je od 23. julija do l.avgusta nahajala na rokometnem Evropskem prvenstvu kadetov. Barve slovenske reprezentance je uspešno zastopal tudi Ormožan Marko Bezjak, član Jeruzalema Ormoža.
V	skupini B so Slovenci osvojili drugo mesto. Premagali so Švico 36:24 (Bezjak 5) in Rusijo 30:26 (Bezjak 6) ter minimalno izgubili proti Nemčiji 27:28 (Bezjak 4).
V	četrtfinalni skupini so Slovenci potrebovali za napredovanje v polfinale obe zmagi. To jim je ob zmagah proti Danski 27:24 (Bezjak 5) in Belorusiji (Bezjak 4) tudi uspelo. Polfinale bo mladim slovenskim rokmetašem za zmeraj ostal v spominu. Našim fantom so na nasprotni strani stali domačini - Srbija in Črna gora - ter prepolna dvorana (3.500 gledalcev). Po dveh podaljških so bili srečnejši in
spretnej{i domačini z 39:38 (Bezjak 7), ki so se kasneje okitili z naslovom evropskih prvakov po zmagi 27:20 proti Hrvatom. Po smoli v polfinalu je mladim Slovencem v tekmi za bron zmanjkalo moči in Danci so bili bolj{i s 25:27 (Bezjak 5).
Nekateri bodo četrto mesto ocenili kot neuspeh, ampak le tisti, ki se v rokomet bolj malo spoznajo. Čeprav smo ostali brez medalje, smo Slovenci dokazali, da imamo odličen potencial, ki ga je v prihodnosti potrebno le negovati in nadgraditi!
Uroš Krstič
Marko Bezjak v dresu slovenske reprezentance.
Rokomet
Kukec in Cudic za mladinsko izbrano vrsto
Tudi mladinska izbrana vrsta se pripravlja na 20. evropsko prvenstvo mladincev letnik 1984, kjer bosta za Slovenijo nastopala Ne-deljan Dejan Kukec in Ormožan Bojan Čudič. Evropsko prvenstvo
Rokomet
mladincev bo potekalo od 6. do 14. avgusta v Rigi v Latviji. Skupaj z na{o reprezentanco bodo v skupini {e Makedonija, Francija in Nemčija.
Uroš Krstič
Tudi Brumnova na EP
Poleg fantov (Bezjak, Čudič, Ku-kec) bo slovensko žensko mladinsko reprezentanco na 19. evropskem prvenstvu mladink iz na{ega področja zastopala Tja{a Brumen, članica ekipe Mercator Tenzor s Ptuja. Mlada levičarka bo za slovensko izbrano vrsto nastopila od 30. julija do 8. avgusta
Plavanje
na Če{kem (Olomuc, Zlin). V skupini skupaj s Slovenkami so {e domačinke Čehinje, Danke in Poljakinje. Varovanke trenerja .Ale{a Filipčiča ciljajo na uvrstitev v drugi krog, kar bi bil glede na težko skupino velik uspeh.
Uro{ Krsti~
Matjaž Pernat superiorno
Prejšnji konec tedna je v Kranju potekal zelo močan mednarodni plavalni miting, ki je ob tem {tel tudi za državno prvenstvo. Na njem je namreč nastopilo tudi veliko tekmovalcev, ki so se s svojimi rezultati uvrstili na leto{nje olimpijske igre v gr{ki prestolnici. Prvi dan mitinga je edino slovensko zmago dosegel Matjaž Pernat
v disciplini 200 metrov, s časom 2:18,97, ter slovenskega olimpijca v Atenah Emila Tahiroviča premagal za tri sekunde. V disciplini 100 metrov prsno je Matjaž Pernat delil tretje mesto s hrva{kim plavalcem Roguljem, sicer udeležencem leto{njih olimpijskih iger s časom 1:04,54.
Danilo Klajn{ek
Foto: DK
Košarka • EP za kadete v Grčiji
Ptujcani zapostavljeni v reprezentanci
Po uvodnih štirih zmagah le se porazi. - Sajko odliCen, MarCiC in Bilic brez prave priložnosti. - Ptujski strateg zadovoljen s prikazanim delom svojih varovancev.
Slovenska kadetska košarkaška reprezentanca, za katero igrajo kar trije Ptujcani - Siniša Bilic, Peter Marčič in Miha Sajko - se je s tremi zmagami proti Rusiji, Poljski in Izraelu brez težav uvrstila v drugi krog Evropskega prvenstva, ki je od 6.-16. julija potekalo v mestu .Amaliada v Grčiji. Največ priložnosti je v uvodnih srečanjih dobil Miha Sajko, ki je v skupno dosegel 29 točk, zraven tega pa je zelo dobro igral v obrambi. Marčič je igral manj in dosegel le deset točk, Bilic pa dve. Slovenci so se s tem rezultatom uvrstili med osem najboljših ekip in si s tem zagotovili obstanek v elitni evropski diviziji.
V nadaljevanju tekmovanja so v soboto premagali tudi domačine Grke, slabše pa igrali s Turki in izgubili. Poraz v ponedeljek proti neposrednim tekmecem za polfi-nale, Litvancem, je Slovencem pokopal vse možnosti za medaljo ter so v torek in sredo igrali za mesta med 5 in 8. V prvi tekmi so bili zanje premočni Italijani, ki so naše premagali s kar 28 koši razlike, na zadnji tekmi prvenstva pa so v sredo izgubili še s Španci ter tekmovanje končali na osmem mestu. Trener Ptujčanov Zlatko Marčič, ki je sicer v Grčiji spremljal tekme svojih klubskih varovancev, je pred tekmovanjem pričakoval uvrstitev
Rezultati: SLO - RUS 72-70, SLO - POL 75-61, SLO - ISR 76-69, SLO - GRE 60-52, SLO - TUR 50-67, SLO - LTU 61-79, SLO - ITA 54-82, SLO - ESP 55-67.
med osmerico, nastope fantov pa takole ocenil: "Največ se je pričakovalo od Sajka in Marčiča, manj pa Bili a, ki bo pravo priložnost iskal naslednje leto. Neizkušenost našega selektorja je botrovala končnemu rezultatu, ki bi lahko bil boljši. V uvodni tekmi smo na primer premagali Ruse, ki so bili končni zmagovalci turnirja. "Forsi-
Strelstvo • Pogovor z Vesno Mele
»Dobila sem posebno nagrado za najboljši strel na prvenstvu.«
Najprej čestitke ob osvojitvi treh zlatih medalj. Ste pred tekmovanjem pri~akovali kaj podobnega?
Vesna Mele: Hvala za čestitke. Vsak športnik, preden gre na tekmovanje, upa na dober rezultat in si želi zmago. Upala sem, vendar pa zaradi nepoznavanja konkurence o medaljah nisem razmišljala.
Kje je potekalo svetovno prvenstvo?
Vesna Mele: To je bilo že 25. svetovno športno prvenstvo zdravnikov, zobozdravnikov, veterinarjev in farmacevtov ter študentov zadnjih letnikov teh strok. Potekalo pa je v znanem nemškem smučarskem središču v Garmisch Partenkirchnu. Na prvenstvu je tekmovalo 2400 udeležencev iz 40 držav vsega sveta. Tekmovali smo v 24 disciplinah.
To ni bil va{ prvi nastop na svetovnih prvenstvih?
Vesna Mele: Na svetovnih prvenstvih sem nastopala petkrat. Leta 1998 v Celovcu, 1999 v St. Tropezu, 2000 v Caenu, 2002 v Tihanyu in tokrat v Garmischu.
Foto: Uros Krstio
Vesna Mele, trikratna prvakinja na 25. svetovnem prvenstvu zdravnikov v Ga-Pa.
Slovenska izbrana vrsta je štela 100 udeležencev. Najuspešnejši ste bili prav strelci?
Vesna Mele: Strelska vrsta je osvojila kar 12 medalj. Iz severovzhodne Slovenije smo sodelovale tri strelke in en strelec, kirurg dr. Teodor Pevec iz Ptuja. Preostali dve strelki sta bili zobozdravnici
Prijateljske nogometne tekme
ALUMINIJ - TIŠINA 8:0
(4:0)
STRELCI: 1:0 Flašker (6), 2:0 Fridauer (10), 3:0 Kuserbanj (22), 4:0 Rumež (30), 5:0 Koren (46), 6:0 Fridauer (51), 7:0 Repina (70), 8:0 Pekez (78)
ALUMINIJ: Toplak, Murko, To-polovec, Prapotnik, Rumež, Ku-serbanj, Čeh, Flašker, Repina, Panikvar, Fridauer. Igrali so še: Strelec, Koren, Pekez, Golob, Ozim. Trener: Miran Emeršič.
V prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Aluminija iz Kidričevega gostili tretjeligaša Tišino. Domači so bili veliko boljši nasprotnik in so brez težav visoko porazili svoje goste iz Prekmurja.
GEREČJA VAS UNUK-ŠPED - STOJNCI 0:3
(0:2)
STRELCA: 0:1 Vtič (27), 0:2 Vtič (73), 0:3 Kokot (77)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Še-ruga, Sagadin, Kralj, Sla~ek, Krajnc, Rozman, Debevec, Petek, Ciglar,
Vrbanec, Verlak. Igrali so še: Brencl, Majcen, Vogrinc. Trener: Ivan Ornik.
STOJNCI: Meznari~, Brec, Gai-ser, D. Vil~nik, Miloši~, Bezjak, Ri-žnar, Lesjak, Vti~, Habjani~, Kokot. Igrali so še: A. Vil~nik. Trener: Miran Klajderi~.
V prijateljskem nogometnem sre~anju med ~lanom štajerske lige (Gere~ja vas) in tretjeligašem iz Stojnc so maloštevilni gledalci lahko videli dokaj zanimiv, predvsem pa dinami~en nogomet. Boljši v zaklju~ku akcij so bili gostje, ki so dosegli tri zadetke po napakah do-ma~e obrambe.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ -ALUMINIJ KIDRIČEVO 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Repina (17), 0:2 Čeh (48), 0:3 Čeh (65), 0:4 Čeh (67), 0:5 T. Rozman (71).
HOLERMUOS: Grabrovec (od 73. Ripak), Emerši~, Vogrinec, Jur-~ec, Smolkovi~, Habrun (od 46. Šterman), Bu. Prapotnik, Bo. Pra-
iz Maribora. Tako da na tem svetovnem prvenstvu nisem bila sama, kot je bil to primer na minulih prvenstvih.
V katerih disciplinah ste osvojili zlate medalje?
Vesna Mele: Prvo medaljo sem osvojila z malokalibrsko puško na 50 metrov v disciplini 60 strelov
potnik, Puhar (od 82. Horvat), Fajdiga, Jambriško (od 46. Rajh). Trener: Franc Gorza.
ALUMINIJ: Strelec (od 77. M.Rozman), Golob, Topolovec, P. Prapotnik (od 46. Kelenc), Pekez (od 69. Rumež), Kuserbanj (od 46. Koren), Emerši~ (od 46. Murko), Flašker (od 46. Ozim), Repina, Panikvar (od 69. T. Rozman), Frida-uer (od 46. Čeh). Trener: Miran Emerši~.
Generalka drugoligaša iz Kidri-~evega v Ormožu pred za~etkom nove sezone, Aluminij konec tedna gostuje na obali (Izola), je uspela. Trener Emerši~ pa je lahko veliko bolj zadovoljen z igro svojih nogometašev v drugem pol~a-su, kjer so dokazali, da so zelo dobro fizi~no pripravljeni. Odli~-no strelsko formo je s hat-trickom najavil Sandi Čeh. Doma~e moštvo je pred sre~anjem z Aluminijem gostovalo v Podlehniku, kjer so odigrali tekmo pod reflektorji in premagali doma~ina, ~lana MNZ Ptuj 1. liga z rezultatom 7:0 (trikrat Bo. Prapotnik, dvakrat Fijavž, po enkrat Rajh in Sovi~).
ranje" nekaterih igralcev je pustilo pečat na rezultatu, saj so bili nekateri neprestano na parketu, drugi, med njimi tudi Ptujčani, pa niso dobili priložnosti, ki bi si jo zaslužili." Miha Sajko je skozi celoten turnir igral konstantno, v osmih tekmah je dosegel 37 točk, veliko dela pa je opravil v obrambi in pod košema (17 skokov). "Žrtvi" trenerjevih odločitev pa sta bila Peter Marčič, ki je povprečno igral manj kot 7 minut na tekmo, kljub temu pa je navdušil z nekaterimi potezami, ter Siniša Bilič, ki je zaradi neznanih razlogov bolj ali manj sedel na klopi.
Ug
leže. Naj povem, da je tekmovanje potekalo na odprtem in ga je motilo hladno, deževno in vetrovno vreme. Rezultati pa so prav zaradi vremena bili nekoliko slabši. Drugo medaljo sem osvojila z zračno puško na 10 metrov. V tej disciplini sem prejela tudi posebno nagrado za najboljši strel med vsemi nastopajočimi. V tej disciplini je zlato medaljo osvojil tudi dr. Teodor Pevec iz Ptuja, tako da je bil uspeh popoln. Tekmovanje sem zaključila s tekmovanjem v športnem streljanju z zračno pištolo in s tretjo zlato medaljo.
Impresioniral vas je Garmisch Partenkirchen?
Vesna Mele: Zadnji dan prvenstva je tudi v Garmischu posijalo sonce in smo lepo vreme izkoristili za izlet na znameniti Zugspitz -2966 metrov visok vrh, do katerega smo prispeli z zobato železnico in vzpenjačo. Lepo je bilo tudi na smučarskih skakalnicah, kjer se ne bi nikoli za živo glavo spustila navzdol, zato občudujem pogumne skakalce. Ja, res je Garmisch lepo mestece.
Kje bo naslednje že 26. svetovno prvenstvo?
Vesna Mele: Naslednje svetovno prvenstvo bo drugo leto v Španiji, in če bo le mogoče, se ga bom udeležila tudi sama.
Uros Krstič
HOLERMUOS ORMOŽ -KUMHO DRAVA PTUJ
0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Zili~ (88). Holermuos: Grabrovec, B. Emerši~, Jur~ec, Puhar (od 56. Bu.Prapotnik), Habrun (od 46. Šterman), Jambriško (od 60. Zida-ri~), Fajdiga (od 60. Rajh), Jerebi~, Tobijas, Smolkovi~ (od 46. Fijavž), Horvat. Trener: Franc Gorza.
Kumho Drava: Germi~ (od 46. Štelcer), Krajnc (od 46. Lunder), Vu~kovič, Kamberovi~ (od 15. M.Emerši~), Korez (od 46. Čeh), Jevdeni~ (od 46. Zajc), Selimovi~ (od 46. Grižoni~), Petek (od 46. .Alibabi~), Prejac, .Arsi~ (od 46. Zili~), Toplak (od 46. Majcen). Trener: Sre~ko Lušič.
Tudi Ptuj~ani so imeli svojo generalko pred sezono v Ormožu, kjer jih je doma~i tretjeligaš odli~-no seznanil z vsemi pomanjkljivostmi, kar pa so Ptuj~ani po zmagi v Celju že odpravili. Zmagoviti gol je bila umetnost Seada Zili~a, ki je s škarjicami razparal mrežo doma-~ega vratarja Grabrovca.
Uros Krstič
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - PETEK: CMC Publikum - Koper; SOBOTA: Bela krajina - Maribor Pivovarna Laško; NEDELJA: Kumho Drava - Mura (na Skalni kleti v Celju ob 17.30), Zagorje - Domžale, HIT Nova Gorica - Ljubljana. Sre~anje KD Olimpija - Primorje je preloženo na kasnejši termin.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - NEDELJA OB 17. URI: Izola Argeta - Aluminij, Supernova Triglav- Rudar Velenje, Svoboda - Livar, Krško - Factor, Nafta - Dravograd, Šmartno - Dravinja.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
APAČE - SREDA 11. 8. OB 17.30: Apa~e - Kumho Drava.
KL
NOGOMETNA ŠOLA V ORMOŽU
Nogometni klub Holermuos Ormož organizira nogometno šolo za najmlajše, letnik 1992-1997. Nogometna šola bo potekala od 16.-21. avgusta v Športnem parku Mestna graba, vsak dan od 8. do 19. ure. Poleg nogometa mlade nadebudneže ~akajo še druge aktivnosti. Cena nogometne šole znaša 6.000 SIT Ostale informacije dobite na naslednjih številkah: 031 885 061 Zlatko Klemen~i~, 041 761 893 Franci Trstenjak in 070 816 996 Smiljan Cener. Ob koncu nogometne šole bo organiziran nogometni turnir za mlade nogometaše selekcij U-8 in U-10 iz podro~ja Medob~inske nogometne zveze Ptuj.
Uroš Krstič
MALI NOGOMET / 4. TRADICIONALNI SANDIJEV MEMORIAL BO V CERKVENJAKU
Klub malega nogometa Vitomarci prireja 4. tradicionalni Sandijev memorial, no~ni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 14. avgusta 2004, ob 16. uri na igriš~u v Cerkvenjaku. Nagradni sklad znaša 210.000 SIT (1. mesto 120.000 SIT, 2. mesto 60.000 SIT, 3. mesto 30.000 SIT).
Program prireditve:
ob 16. uri otvoritev turnirja, ob 16.30 tekma mladih ekip Vitomarci - Cer-kvenjak, ob 17. uri veteranski turnir povabljenih ekip.
Ob 19.30 Sandijev memorial - ~lani, za prehodni pokal in bogate denarne nagrade.
Prijave do 19.30 ali predhodno po telefonu. Prijavnina: 15.000 SIT
Prireditev je posve~ena spominu na tragi~no preminulega ~lana in igralca kluba Sandija Toša.
V primeru dežja se turnir prestavi na naslednjo lepo soboto!
Pripravili bomo bogat sre~elov in spremljevalni zabavni program.
Informacije na tel. 031/634 847 - Darko ali 031/496 806 - Peter. VABLJENI!
Planinski kotiček
POHOD NA NAJVIŠJE LEŽEČ KRAJ V MESTNI OBČINI PTUJ
Ob praznovanju ob~inskega praznika Mestne ob~ine Ptuj je zadnja leta že tradicija, da Planinsko društvo Ptuj organizira pohod do najvišje leže~ega kraja v ptujski ob~ini. Tudi letos ne bo ni~ druga~e. Pohod bo v soboto, dne 7. 8. 2004, s startom ob 9. uri izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Kr~evini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m in je najvišje leže~ kraj v Mestni ob~ini Ptuj.
Pohod bomo pri~eli na Mestnem trgu, nadaljevali mimo parkiriš~a pod gradom, kjer je drugo vstopno mesto pohoda, nato po Maistrovi ulici mimo športnega igriš~a šolskega centra kot tretjega vstopnega mesta pohoda. Nadaljevali bomo skupaj po Volkmerjevi cesti v Mestni Vrh proti Knezovemu ribniku po ozna~eni gozdni u~ni poti. Znašli se bomo med vinogradi na Mestnem Vrhu, po gozdu se spustili v Lisi~nik, nato pa povzpeli na Grajenš~ak. Od tod bomo nekaj ~asa hodili po lokalni cesti do kapele v Grajenš~aku, nato pa po gozdni cesti prišli do kote 417 m in vodohrana. Tam nas ~aka presene-~enje, ker na vodovodni pipi prite~e tudi kaj drugega kot voda. Pri povratku se bomo spustili do trgovine oziroma kapele v Grajenš~aku, od tod pa ob 14. uri z avtobusom nazaj na Ptuj.
Pohod bo trajal okrog 3 ure lahke hoje in nima ve~jih vzponov in spustov, v nahrbtniku imejte le pija~o in morda malico. Potrebni so lahki pohodniški ~ev-lji ali športni copati ter zaš~itna obleka proti dežju v primeru slabega vremena. Prevoz z avtobusom nazaj do parkiriš~a pod gradom pla~ajo sponzorji in bo za pohodnike brezpla~en. Predhodne prijave niso potrebne, razen ve~jih skupin. Vodil bo Tone Purg s sovodniki. Pohod se vklju~uje v okvir prireditev ob prazniku Mestne ob~ine Ptuj. Vabljeni!
Odbor za informiranje
POHOD NA STOL
Planinsko društvo Hajdina organizira v soboto, 7. 8. 2004, pohod na Stol. Pohodniki se zberemo ob 5. uri pred osnovno šolo Hajdina. V primeru zadostnega števila prijavljenih pohodnikov bo organiziran avtobusni prevoz. Okvirna cena je predvidena 3.000 SIT za ~lane in 3.500 SIT za ne~lane (cena je odvisna od števila pohodnikov). Hoje je približno sedem ur. Hrana je iz nahrbtnika ali pa v ko~i. Planinska oprema je potrebna za sredogorje (obvezni planinski ~evlji). Prijave zbirata do petka, 06. 08. 2004, g. Ivan Ledinek, 031 528 104, in g. Jakec Kokol, 031 806 678. Vabljeni!
Mali nogomet
Poletna liga Pesrl Miklavž pri Ormožu 2004
Nova Slovenija prvak
Rezultati zadnjega 5. kroga:
Nova Slovenija - LDS 4:2, .Akcija Središče - Pušenci 0:3, Kog - Nova Slovenija 1:3, Železne Dveri - Joker Ivanjkovci 6:2.
1. N. SLOVENIJA	7	6 1	0	18:5	19
2. @ELEZNE D.	7	4 1	2	20:11	13
3. PUŠENCI	7	4 1	2	14:10	13
4. KOG	7	3 1	3	11:11	10
5. MLADOST M.	7	2 2	3	12:12	8
6. JOKER I.	7	2 1	4	11:17	7
7.	AKCIJA S. 7 2 14 11:21 7
8.	LDS	7 1 0 6 8:18 3 V Miklavžu pri Ormožu se je
končala 2. poletna liga Pesrl, kjer je nastopalo osem moštev. Zmaga je pripadla Novi Sloveniji, ki je prvenstvo končala brez poraza. Za Novo Slovenijo so nastopali: Vlado Ripak, Robert Bezjak, Saša Fi-javž, Robert Govedič, Aleš Jurčec, Drago Pintarič, Goran Šnajder, Borut Zidarič, Seba Piberčnik, Borut Prapotnik, Seba Jambriško, Andrej Jurkovič in Davorin Dovečar.
Uroš Krsti~
Gorišnica • Deveti tek na Borl
77 junakov peklenske vročine
V četrtek ob petih popoldne, prav v času, ko je poletna vročina pred bližajočo se nevihto najbolj pritiskala ob tla, je v Cirkulanah počil strel za začetek tradicionalnega, že devetega teka na grad Borl, ki sovpada s praznikom občine Gorišnica. 77 tekačev, starih od 13 pa vse tja do krepkih 70 let in še čez, je startalo na 5,5 kilometrov dolgi progi z zaključkom pred vhodnimi vrati grajskega dvorišča.
Na srečo so organizatorji letos poskrbeli za pet postojank s plastenkami osvežilne vode, ki so pogumnim rekreativcem - bilo jih je sicer 30 manj kot lani - pomagale premagovati kilometre asfaltirane poti. Pred zadnjim vzponom na grajski hrib pa jih je pričakala še ekipa s pravim tušem iz cevi, tako da je večina izmed tekačev cilj dosegla popolnoma premočena, pa ne le od potu.
Prvi je skozi cilj letos pritekel Andrej Voglar z Destrnika, državni reprezentant na dolge proge in član AK Velenje s časom 17 minut in eno sekundo. Za njim je v ciljni areni med obiskovalci za dobro minuto zavladala tišina, potem pa si je s časom 18 minut in devet sekund drugo mesto pritekel Branko
Prvi je skozi cilj devetega teka od Cirkulan do Borla pritekel Andrej Voglar z Destrnika.
Lehner iz Benedikta, slabo minuto za njim pa je končni sprint prikazal še tretjeuvrščeni domačin David Hameršak iz Cirkulan.
Med ženskimi tekaškimi junakinjami se je s časom dvajset minut in 17 sekund najbolje odrezala Natalija Sbuehll iz Ptuja, druga je bila Bernarda Ivančič iz Ormoža, tretja pa Jožica Šiftar iz Gornje Radgone.
Prvi trije uvrščeni v obeh absolutnih kategorijah (ženske, moški)
so za svoje uvrstitve prejeli medalje, prav vsi tekači pa so za udeležbo dobili spominske majice in seveda - okrepčilno malico.
In zgolj kot zanimivost hkrati pa spodbuda vsem omahljivcem, ki se teka iz tega ali onega razloga niso upali udeležiti; najmlajši letošnji tekmovalec je bil s trinajstimi leti Marko Roškar iz Male vasi, najstarejši pa triinsedemdesetletni Polde Dolenc.
SM
Gorišnica • 50 let športnega društva
Pripravili dvodnevni nogometni turnir
Minuli konec tedna so v Športnem društvu (ŠD) Gorišnica obeležili 50. obletnico svojega delovanja. Praznovanje ob visokem društvenem jubileju nogometnega kluba so v Gorišnici sicer pričeli že na nedavnem občinskem prazniku, v nedeljo pa so zlati jubilej zaključili z nogometnim turnirjem.
Na turnirju so poleg domačinov nastopile ekipe nogometnih klubov iz Markovcev, Cirkulan in Sto-jncev. V finalni tekmi, ki je bila odigrana v nedeljo popoldan, sta se pomerili ekipi NK Gorišnica in NK Stojnci. Z rezultatom 4 : 1 si je prvo mesto na turnirju zagotovila ekipa NK Stojnci, drugi so bili domačini, tretje mesto so osvojili nogometaši NK Markovci, četrto pa nogometaši NK Cirkulane.
Po končanem turnirju je vodstvo ŠD Gorišnica pripravilo še krajšo slovesnost, na kateri je bil poleg predsednika športnega društva Ve-koslava Čagrana slavnostni govornik tudi župan občine Gorišnica
-POR-NO DRUŠTVO«
Dosedanji predsedniki SD Gorišnica: Janez Fric, Franc Nasko, Franc Plohl, Franc Zorli, Franc Kokot, Alenka Spindler, Bojan Čokl, Simon Muanda, Vlado Viher, Franc Zorli, Alojz Čuš, Ljubo Brodnjak, Slavko Golob, Franc Žnidarič, Mirko Bohl, Vili Horvat in Vekoslav Čagran.
FOTO:„MZ
Od leta 2002 je na„ čelu ŠD Gorišnica Vekoslav Čagran.
Jože Kokot.
Ob visokem društvenem jubileju so gorišniški športniki kroniko svojega delovanja med leti 1954 in 2004 zbrali v priročnem biltenu. Začetek delovanja ŠD Gorišni-ca sega v obdobje med leti 1951 in 1954, ko se je društvo imenovalo Študentski športni klub. Leta 1954
Sportne novičke
Kolesarstvo • Boljši kot lani
Kolesar profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Aldo Ino Ilesič je zastopal slovensko reprezentanco na Evropskem prvenstvu na velodromu, ki je v španski Valenciji potekalo od 14.-18. julija. 21-letni Ptujčan je nastopal v dirki na razdaljo, imenovani scratch race. 60 krogov v skupni dolžini 15 kilometrov je prevozil kot 13. in popravil 17. mesto iz lanskega tekmovanja v Moskvi. Ilešič je takole komentiral svoj uspeh: "Z rezultatom sem zadovoljen, saj sem bil boljši kot lani. Med dirko je bilo precej taktiziranja, saj so imele druge reprezentance po dva tekmovalca. Dogajanju med dirko sem lahko le sledil, na koncu pa sem iztržil maksimum..'
ug
Padalstvo • Dobri Ptujcani
V	italijanskem mestecu Benuno je potekalo tekmovanje v skokih na cilj. To je bila 4. tekma evropskega pokala. V konkurenci 42 ekip so se Ptujčani zelo dobro odrezali, saj so v moški ekipni tekmi osvojili osmo mesto, med posamezniki pa je četrto mesto osvojil Milan Jurič, osemnajsti je bil Boris Janžekovič, devetin-trideseta pa sta bila Aleksander Čuš in Peter Balta.
V	posamični tekmi deklet je peto mesto osvojila Petra Podgoršek, osma pa je bila Karmen Grabar. Ptujske padalce v septembru čaka nova evropska preizkušnja v švicarskem Luganu.
Kl
se je društvo preimenovalo v TVD Partizan Gorišnica in je bilo istega leta registrirano pri Partizanu Slovenije. Od leta 1998 se društvo imenuje ŠD Gorišnica. Društvo je vse do danes organiziralo najrazličnejše prireditve in se ukvarjalo z dejavnostmi, s katerimi si je zagotavljalo del finančnih sredstev za delovanje in razvoj. Ker je bilo veliko postorjenega na izgradnji in posodabljanju športnih objektov, ima društvo danes lep športni park, ki ga s pridom uporabljajo vse, predvsem mlade selekcije in ostala društva na vasi. Sicer pa ŠD Gorišnica danes zelo dobro sodeluje tudi s tamkajšnjo občino in Športno zvezo Gorišnica.
Mojca Zemljari~
Olimpijske igre Atene 2004 -2. del
Program iger
PRVI DAN: Zjutraj je bila očiščevalna slovesnost za vse udeležence iger v Altisu, najsvetejšem prostoru olimpijskega prizorišča, kasneje pa slavnostna olimpijska prisega. Popoldne je bila otvoritev tekmovalnega dela z nastopom mladeničev do dvajset let (tek, rokoborba, boks). Zvečer pa je potekalo žrtvovanje 70 živali in družabno srečanje.
DRUGI DAN: Zjutraj so potekale tekme z vozovi (dvovprege in četverovprege) na hipodromu. Popoldne so tekmovali v peteroboju (met diska, skok v daljavo, met sulice, tek, rokoborba). Popoldne so potekale tudi pogrebne slovesnosti v spomin na lokalnega heroja; iz pogrebnih slovesnosti njemu v čast so se razvile olimpijske igre. Zvečer so se odvijale zasebne zabave zmagovalcev z vozovi. Zmagovalci niso bili vozniki ali konji, temveč lastniki vpreg. TRETJI DAN: Zjutraj so izvedli slavnostno darovanje 100 volov (he-katomba) v čast Zevsu. Popoldne so tekmovali v tekih, zvečer pa je bilo kultno praznovanje (gostija z volovskim mesom). Ponudila se je tudi priložnost za pogovor s sosedi, s katerimi so bili v vsakdanjem življenju sprti.
ČETRTI DAN: Četrti dan so potekala tekmovanja v rokoborbi, boksu, pankrationu in v teku z orožjem.
PETI DAN: Peti dan se je odvijalo praznovanje zmagovalcev. Ovenčane s trakom prek čela in z oljčnimi vejicami v rokah so jih v procesiji spremljali do Zevsovega templja ter jih tam ob njihovem kipu kronali z oljčnimi vejicami. Zvečer pa je bila še daritev Zevsa za sodelovanje na igrah.
Praznovanje zmagovalcev se je nadaljevalo v matičnih mestih. Bili so oproščeni plačevanja davkov, prejemali so brezplačno prehrano in dobili stalen častni sedež v gledališču.
Od leta 472 pr. n. št. je bilo na sporedu 16 disciplin razdeljenih na 5 tekmovalnih dni.
Vsa tekmovanja so imela strogo individualen značaj. Grki v spored iger niso nikdar uvrstili kolektivnih športov, čeprav so poznali igre z žogo.
ZAKLJUČEK: Grki so občudovali atletsko postavo in fizični izgled, največ pa je štela tekma in zmaga. Vsi atleti so nastopali goli. V sveto mesto Olimpija so prispeli že mesece pred pričetkom iger, trenirali so v polestri in gimnaziji, imeli
Poli maraton
Dajte svoje pamže na kolo!
Ko takole sredi kratkega dopusta sedim, poslušam škržate in razmišljam, kaj koristnega vam lahko dam na pot v svet kolesarskih užitkov, sem izkopala cel paket preizkušenih nasvetov, skušanih na lastni koži in so povezani s tem, kako na kolo uvesti svoje otroke.
Stvar je preprosta! Največje veselje boste svojemu pamžu tako ali tako naredili, če mu boste kupili kolo. Ta finta deluje že generacije in se še kar ne obrabi. Še večje veselje sebi boste pa naredili, ko se boste z otrokom ukvarjali in ga navajali na kolo. To so posebni užitki, ki ostanejo v trajnem spominu kot poseben dogodek. Ko enkrat iz malih pamžev zrastejo veliki, se spominjamo samo ločnic - dne, ko je shodil, splaval, se naučil obvlado-
vati kolo. A hopla! Bodite, prosim, previdni! Samo držati ravnotežje je začetek. Naučite jih še vseh varnostnih ukrepov in jih navadite na to, da kljub vašemu nadzoru sami razmišljajo o tem, da v prometu niso sami. Naši otroci so neverjetno dojemljivi, pa se zato ne obremenjujte s tem, da ima samo štiri ali pet let. V tej dobi vsaka posejana misel obrodi sadove. Čez sedem let pa vse prav pride.
Tisti moji preizkušeni nasveti bi se lahko začeli mnogo pred nakupom otroškega kolesa. Svojega pamža sem vozila na kolesu še v trebuhu. Po sprehodih so me namreč bolela stopala, na kolesu pa je bilo prav luštno. Tašča se je sicer zgražala, a bilo je prav fino, ker je bilo z mano in z njim vse v redu.
Od kod starta POLI vserekreativni kolesarski maraton?
Odgovore pošljite na dopisnici na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj s pripisom »Za Poli maraton«
Prijave za tekmovanje z rancami, sprejemamo v čolnarni, med 15. in 19. uro, do vl<ljučno 7. 8. 2004, do 14. ure. Po tel<movanju sledi družabno srečanje z živo glasbo.
Odem 9 ^ ^^ @
^^^ ^^ ^ ■ ■ ■	^^	VODNOGOSPODARSKO
dravske elektrarne martber iMuoBbuFnu	|	podjetje ptuj d.d. ^^^
so tudi uradne tekme. Njihovo vedenje je moralo biti častno in v skladu z moralno-etničnimi pravili iger (plemenitost, poštenost, skromnost).
Po zadnjem tekmovanju so zmagovalci, olimpioniki, s palmovimi vejicami odkorakali v Zevsov hram, ob izhodu so doživljali trenutke zmagoslavja, prejeli so tudi trino-žnik iz plemenite kovine. Olim-pioniki so svoje vence podarili bogovom, zaščitnikom mest. Bili so deležni ugleda, počastitev in privilegijev, saj je njihovo izobraževanje ponekod prevzela tudi država (Atene, Šparta).
Veliko dela so imeli tudi kiparji, ki so morali vklesati podobe zmagovalcev, ter pesniki s pisanjem od.
Poleg moralno-simboličnih obeležji so atleti prejeli tudi različne materialne in denarne nagrade, kar kaže na postopno prehajanje v komercializacijo in materializacijo iger. Igre so izgubljale svoj religiozen pomen in postajale spektakel, ki je prekinil grške medsebojne vojne. Športno pretiravanje je bilo deloma rezultat propadanja grške kulture, ki se je ob uničujočih vojnah iztroševala prav tako kot grško gospodarstvo. V takšnih kriznih časih pride do izraza fenomen "kruha in iger".
Ivo KORNIK
Potem sva temu istemu biciklu dokupila kvaliteten stolček, in ko je prišla sezona, se je pamž lepo vozil z mano, čim je dobro sedel. Ker čas pri otrocih vedno teče hitreje, kot bi želeli, je kaj kmalu prišel čas nakupa prvega kolesa. Kolesca! Ker je bil bicikel majhen in ker je dejansko imel štiri kolesa - dve majhni. Na vrsto so prišle dirke po dvorišču, vožnja po treh, tekanje za kolesom do bolečin v križu in potem se je zgodil veliki trenutek. Za njim smo se vozili sicer počasneje, ampak še več. Na moje veliko presenečenje se je ta pamž, ki je bil od nekdaj precej na kolesu, odpravil z očetom na dopust s kolesom, še preden je šel v šolo. Najprej sem se malo zgražala, potem pa sem ugotovila, da sem sama 'kriva'. V resnici pa sem lahko ponosna. Zdrav je kot dren in nič mu ni težko, razen da bi se še kje kazal z mano, ker je že v tistih letih. Gre pa z veseljem s kolesom k prijatelju.
Letos upam, da bo prišel tudi na 2. POLI kolesarski maraton, čeprav je za nagrado v kategoriji 'najmlajši udeleženec' že precej star, želim pa si, da vi pripeljete svoje pamže 11. septembra v Moškanjce na ta veliki kolesarski dogodek, ki jim bo zagotovo ostal v spominu. Lani smo imeli kar nekaj mladih kolesark in kolesarjev, ki so z lahkoto opravili z maratonom. Kategorij za nagrade pa je še cel kup - najstarejši, najštevilčnejša ekipa in družina, dvoko-lo, najizvirneje opremljen turistični kolesar v stilu Perutnine Ptuj in še kaj. Z medaljami pa se boste ponašali vsi, ki ga boste odpeljali! In za vas bo dobro poskrbljeno! Pa še to - za naše pamže: startnina zanje je samo 500 tolarjev.
Anny Rechberger Pe~ar
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
Foto: SM
OBČINA PODLEHNIK IN
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, D. D.,
objavljata
RAZPIS
za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospešitev gospodarstva in kmetijstva.
RAZPIS JE OBJAVLJEN NA PODLAGI PRAVILNIKOV O KREDITIRANJU MALEGA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA OBČINE PODLEHNIK, KI JU JE POTRDIL OBČINSKI SVET OBČINE PODLEHNIK NAMEN RAZPISA
Občina Podlehnik bo subvencionirala obrestno mero občanom Občine Podlehnik za kredite, najete za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za
-	nakup, graditev, adaptacijo in razširitev prostorov, namenjenih gospodarski dejavnosti,
-	nakup osnovnih sredstev in opreme,
-	odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje;
1. v kmetijstvu za
-	graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
-	razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup zemlje in obnovo trajnih nasadov,
-	nakup osnovnih sredstev ter opreme.
ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO:
-	samostojni podjetniki,
-	podjetja v zasebni ali mešani lasti in ostale gospodarske družbe s sedežem na območju občine,
-	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili
zahtevo za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja,
-	fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
Sedež opravljanja dejavnosti in kraj investicije morata biti na območju Občine Podlehnik.
RAZPISANI ZNESEK: 32.000.000,00 SIT KREDITNI POGOJI:
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
-	obrestna mera: 3,5 %
-	znesek kredita:
do 50 % predračunske vrednosti,
-	rok vračila: do 5 let,
-	moratorij na glavnico: do enega leta,
-	najmanjši znesek kredita je : 1,000.000,00 SIT,
-	ostali pogoji:
v skladu s pravilnikom in akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti:
-	podjetja v zasebni ali mešani lasti in ostale gospodarske družbe: poslovni načrt oziroma investicijski načrt po metodologiji Nove KBM in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka;
-	za kmetijstvo: programe Kmetijsko svetovalne službe in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka. Vlogo za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v roku 60 dni po objavi tega razpisa v dveh izvodih na naslov Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK s pripisom "za KREDIT - RAZPIS".
Prosilci dobijo informacije na Občini Podlehnik, telefon 02 788 40 60.
OBČINA PODLEHNIK
Župan občine Vekoslav FRIC, l. r.
NOVA KBM, D. D. Podružnica Ptuj Vlado VADIJA, l. r.
Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, objavlja na podlagi 60. ~lena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (uradni list RS, št. 12/03 in 77/03), naslednjo
JAVNO PONUDBO
k dajanju ponudb za najem poslovnih rostorov
I. PREDMET ODDAJE V NAJEM SO POSLOVNI PROSTORI:
1. Krempljeva ul. 2, Ptuj, površine 85,51 m2, ulični; a/ dejavnost: trgovska, b/ najemnina: 102.416,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe.
- Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas.
1.	Poslovni prostor se odda v najem kot zaključena celota.
2.	Najemnine so določene v skladu s Pravilnikom o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 8/99 in 1/01).
3.	Ponudniki morajo imeti poravnane vse obveznosti iz naslova morebitnega najemnega razmerja poslovnega prostora v lasti Mestne občine Ptuj in poravnano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
- Najemnik in najemodajalec se s posebno pogodbo dogovorita o obsegu in obliki potrebnih del za usposobitev poslovnega prostora. Če najemnik preseže znesek dogovorjenih potrebnih vlaganj ali je zainteresiran za večji vložek sredstev od zneska ocene, se navedeni presežek vloženih sredstev šteje kot nepovratni strošek v breme najemnika. Po usposobitvi poslovnega prostora se na podlagi cenitvenega poročila, ki ga pridobi v soglasju z najemodajalcem in plača najemnik, ugotovi vrednost vlaganj v poslovni prostor in nova tržna vrednost poslovnega prostora. Dogovorjena potrebna vlaganja najemnika se upoštevajo najemniku za dobo treh let v obliki znižanja najemnine, kar se določi v posebni pogodbi, ki je sestavni del najemne pogodbe.
II. POSTOPEK IN ROK DAJANJA PONUDB
Ponudbo za najem je treba obvezno predložiti na obrazcu prijavnica - ponudba, ki ga interesenti dobijo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
K ponudbi na obrazcu prijavnica - ponudba je treba predložiti še:
1.	dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov (priglasitveni list) za samostojnega podjetnika - izdaja Davčni urad - ali
2.	izpisek iz sodnega registra podjetij - za podjetja ali družbo, veljaven največ 30 dni, ali
3.	odločbo Upravne enote - za društvo oz. odločbo o podelitvi statusa društva v javnem interesu;
4.	kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih in predstavitev programa;
5.	dokazilo o poravnanih obveznostih in dokazilo, da ni blokiran račun (veljavno največ 30 dni);
6.	dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne najemnine - za resnost ponudbe - na TRR Mestne občine Ptuj odprt pri Banki Slovenije št. 01296 - 0100016538, sklic na št. 00 75965-2010018 - 28. 07. 2004 z navedbo varščina;
7.	pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.
Obrazec prijavnica - ponudba s priloženimi listinami in dokazili je treba oddati za vsak poslovni prostor posebej.
Rok za dajanje ponudb je 15 dni in se pri~ne {teti od dneva objave javne ponudbe. Ponudnik lahko da ponudbo za ve~ objavljenih poslovnih prostorov, vendar za vsakega na svojem obrazcu prijavnica - ponudba z vsemi zahtevnimi listinami in dokazili. Javna ponudba velja do poteka v vabilu dolo~enega ~asa. Najemodajalec bo izbral le med ponudniki, ki bodo v objavljenem roku oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami in dokazili.
Ponudbe, ki bodo prispele po roku (nepravo~asne ponudbe) ali pravo~asne, vendar nepopolne ponudbe, se zavržejo in se o tem obvesti ponudnike. Rok vezanosti na ponudbo je do sklenitve najemne pogodbe. Ponudba se lahko sprejme od dneva objave do poteka roka za oddajo ponudb. Komisija ne bo obravnavala vlog ponudnikov, ki nimajo do Mestne ob~ine Ptuj poravnanih vseh morebitnih zapadlih obveznosti. Izpolnjen obrazec prijavnica - ponudba s priloženimi navedenimi listinami in dokazili ponudniki v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ - ponudba za najem poslovnega prostora" in navedeno {tevilko poslovnega prostora po{ljejo po po{ti priporo~eno na naslov: Mestna ob~ina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali oddajo v sprejemni pisarni Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Ponudniki morajo svojo pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami poslati ali osebno oddati do vklju~no 20. 8. 2004. Osebno prinesene ponudbe je potrebno predložiti do navedenega datuma, najkasneje do 12. ure. Javno odpiranje ponudb bo 23. 8. 2004 ob 12. uri v prostorih male sejne sobe {t. 2/I na Mestni ob~ini Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
III.	IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Izbor najugodnej{ega ponudnika se opravi na podlagi meril, ki so razvidna iz priloge prijavnice - ponudbe. Obvestilo o izbiri najugodnej{ega ponudnika na predlog komisije izda župan najkasneje v roku 15 dni po javnem odpiranju ponudb. Zoper obvestilo župana ni pritožbe. Ponudniki lahko uveljavljajo svoje pravice pri pristojnem sodi{~u.
Neuspelim ponudnikom se var{~ina brez obresti vrne v 15 dneh po sprejemu odlo~itve o izbiri najugodnej{ega ponudnika za oddajo poslovnega prostora v najem na transakcijski ra~un, katerega popolno in to~no {tevilko z navedbo enote banke ali UJP ste dolžni navesti na obrazcu prijavnica - ponudba. Če vro~itev po po{ti na naslov izbranega ponudnika ne bo uspe{na oz. ta ne bo prevzel odlo~itve najemodajalca na na{em naslovu v 10 delovnih dneh po dnevu neuspeha vro~itve po po{ti, menimo, da je izbrani ponudnik odstopil od svoje ponudbe in var{~ina zapade v korist najemodajalca.
IV.	SKLENITEV NAJEMNEGA RAZMERJA
S ponudnikom, ki je bil izbran, se sklene najemna pogodba najkasneje v roku 30 dni po odlo~itvi o izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpi{e najemne pogodbe v navedenem roku, Mestna ob~ina Ptuj zadrži pla~ano var{~ino v vi{ini enomese~ne najemnine. Var{~ina se ponudniku {teje v najemnino.
V.	DODATNA POJASNILA
Najemodajalec si pridržuje pravico, da lahko postopek javne ponudbe do sklenitve pravnega posla ustavi in ne izbere nobenega ponudnika. Vse dodatne informacije dobijo interesenti pri Mestni ob~ini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, na telefon (02) 748 29 64 - kontaktna oseba: Bogdan KOVAČ. Mestna občina Ptuj
OBČINA PODLEHNIK objavlja na podlagi Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v Ob~ini Podleh-nik
RAZPIS
za dodelitev sredstev za finan~ne intervencije za ohranjanje in razvoj' kmetijstva v Ob~ini Podlehnik za leto 2004
I.	SPLOŠNI POGOJI
Po 4. in 5. ~lenu Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v ob~ini Podlehnik lahko za dodelitev sredstev zaprosijo tržni proizvajalci hrane, in sicer fizi~ne osebe, ki imajo stalno prebivali{~e v Ob~ini Podlehnik, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta ter pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah), zavodi, {ole in dru{tva s podro~ja kmetijstva, ki imajo sedež in pridelovalne povr{ine v Ob~ini Podlehnik in bodo sredstva investirali na obmo~ju Ob~ine Podlehnik. Vloge s prilogami se dajejo preko Kmetijske svetovalne službe, razen ~e je pri katerem ukrepu to druga~e dolo~eno.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v
zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Podlehnik se zagotovijo v proračunu Občine Podlehnik za leto 2004 v višini 4,000.000,00 SIT v obliki sofinanciranja, regresov in premij.
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
1.	Pospeševanje vzpodbujanja strukturnih sprememb in usmerjanje razvojne naložbene dejavnosti v kmetijstvu ter ustvarjanje ekonomsko stabilnih enot - kmetij.
A)	Sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije
Namen ukrepa: pomoč pri pripravi dokumentacije za razvojne investicije na kmetijah. Sofinancira se: priprava razvojnih in investicijskih programov ali poslovnih načrtov in projektne dokumentacije v višini največ 12 % upravičenih stroškov celotne investicije (stroški nabave, gradbenega materiala, stroški gradbenih in obrtnih del ter stroški nakupa hlevske opreme). Pogoj:
-	dokazilo glede namena pridobitve sredstev, kot je dokazilo o plačilu priprave razvojnega ali investicijskega programa ali poslovnega načrta in projektne dokumentacije.
Višina predvidenih sredstev znaša 200.000,00 SIT
B)	Podpora obnove in naprave vinogradov
Namen ukrepa: preprečevanje zaraščanja, naprava novih vinogradov in obnova starih vinogradov. Sofinancira se: obnova vinograda (razen nakup sadik) v višini do največ 50 % upravičenih stroškov (po normativih kmetijske svetovalne službe - KSS). Pogoji:
-	zahtevke lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa vinograda v register pridelovalcev grozdja in vina, podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapna kopija),
-	vlagatelji morajo pravočasno vložiti zahtevek "Napoved obnove vinograda" na Upravno enoto,
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,1 ha vinograda in imajo skupnih površin vinogradov najmanj 0,4 ha,
-	vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba. Višina predvidenih sredstev znaša 1,000.000,00 SIT
C)	Podpora obnove in naprave nasadov v sadjarstvu Namen ukrepa: obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih.
Sofinancira se: obnova sadovnjaka (razen nakupa sadik) v višini do največ 50 % upravičenih stroškov (po normativih KSS). Pogoji:
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki predložijo kopijo vpisa obnovljenega sadovnjaka pri MKGP in podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiško knjižni izpisek in mapno kopijo),
-	zahtevek lahko vložijo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,2 ha sadovnjakov in imajo skupnih površin sadovnjakov (jablane, hruške) 0,5 ha oziroma 0,2 ha sadovnjaka z ostalimi sadnimi vrstami,
-	vlogo pripravi Kmetijsko svetovalna služba. Višina predvidenih sredstev znaša 200.000,00 SIT
D)	Sofinanciranje nakupa hlevske opreme
Namen ukrepa: tehnološka posodobitev na kmetijah. Sofinancira se: nakup hlevske opreme v višini največ 20 % vrednosti investicije. Pogoj:
-	predračun za nakup opreme (v tem primeru se sredstva nakažejo na račun dobavitelja) ali dokazilo o plačilu nabave opreme.
Višina predvidenih sredstev znaša 400.000,00 SIT
2.	Investicijska podpora razvoju kmetij usmerjenih v integrirano pridelavo, ekološko usmerjenih kmetij, kmetij na zavarovanih in težjih obdelovalnih območjih (sofinanciranje zbiranja mleka ) in strniščni posevki
Namen ukrepa: vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja. Sofinancira se: vzpodbujanje integriranih in ekološko sprejemljivih tehnologij kmetovanja v višini do največ 50 % upravičenih stroškov.
Sofinancira se: strošek ekološke kontrole, ki jo izvaja pooblaščena institucija do višine največ 70 %.
Pogoji:
-	predložitev sklenjene pogodbe o kontroli izvajanja navedenih tehnologij na kmetijah s pristojno pooblaščeno organizacijo,
-	pozitivno mnenje in kalkulacija pristojne Kmetijsko svetovalne službe,
-	predložitev dokazila o plačilu stroškov.
Višina predvidenih sredstev znaša 400.000,00 SIT 3.Uvajanje kakovostnejših plemenskih živali na kmetiji, preventivno zdravstveno varstvo živali in sofinanciranje analize krme
Namen: regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj, kobil in drobnice v kmečki reji (regresira se samo prva osemenitev), pospeševanje preventivnega zdravljenja živali kmečke reje vključno s čebelami in sofinanciranje analize krme za pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov. Sofinancira se:
-	umetno osemenjevanje krav, telic, svinj, kobil in drobnice na kmetijah v višini do največ 50 %. Regresira se samo prva osemenitev,
-	stroški zdravstvenega varstva živali kmečke reje
(vključno s čebelami) - preventiva v višini do največ 40
%,
-	stroški analize krme za namen pomoči pri izračunih krmnih obrokov za živali kmečke reje v višini največ 50 %.
Pogoj:
-	predložitev dokazila o plačilu sredstev.
Višina predvidenih sredstev znaša 400.000,00 SIT
6.	Urejanje kmetijskih zemljišč in analiza zemlje A) Agromelioracije
Namen ukrepa: manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,5 ha do 4,0 ha na lastnika, založno gnojenje in apnenje.
Sofinancira se: manjša zemeljska dela (strojna in ročna priprava zemljišča, krčenje dreves in grmičevja, odstranjevanje kamenja, drenažiranje) in apnenje tal na podlagi analize do višine največ 50 % stroškov investicije. Pogoji:
-	investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije,
-	ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijsko svetovalna služba,
-	katastrska skica z vrisom območja,
-	zemljiško knjižni izpisek,
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko,
-	odločba o priglasitvi del oz. ustrezna dokumentacija,
-	potrdilo o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 300.000,00 SIT C) Analiza zemlje
Namen ukrepa: zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo hranil in zmanjšanje stroškov pridelave.
Sofinancira se: analiza zemlje do višine največ 50 %
stroškov analize.
Pogoj:
-	predložitev dokazila o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT
7.	Sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev Namen ukrepa: testiranje traktorskih škropilnic in pršil-nikov zaradi okolju prijaznejše pridelave hrane in smotrnejše rabe zaščitnih sredstev.
Sofinancira se: testiranje škropilnic in pršilnikov do višine največ 50 % stroškov testiranja. Pogoji:
-	potrdilo ali certifikat o opravljenem preizkusu testiranja škropilnic in pršilnikov,
-	vlogo pripravi izvajalec testiranja,
-	potrdilo o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 100.000,00 SIT 9. Ukrepi za prenos znanja in trženja v kmetijstvu Namen ukrepa: vzpodbujanje strokovnega izobraževanja s področja kmetijstva in hitrejšega prenosa novejših kmetijskih znanj v prakso, predstavitev za naše okolje tipične in kakovostne kmetijske proizvodnje, širitev trgov in uvajanja novih blagovnih znamk, doseganje višje kakovosti in uresničitev razvojnih programov občine Podlehnik.
Sofinancira se: izobraževanje kmetov, podeželskih žena in mladine, delo strokovnih društev s področja kmetijstva, razstave, demonstracije, posvete in tekmovanja, poskusništvo in podobne dejavnosti, razvojne in raziskovalne programe do višine največ 50 %. Do podpore so upravičena tudi strokovna društva, v katera so vključeni občani občine Podlehnik, ne glede na sedež društva. Pogoji:
-	podpora se odobri po individualno predloženih programih, iz katerih je razviden namen in cilj programa, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa,
-	potrdila o plačilu.
Višina predvidenih sredstev znaša 900.000,00 SIT
I.	ROK ZA VLO@ITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2004.
II.	ODOBRITEV SREDSTEV
Obravnavane bodo le popolne in pravilno prispele vloge.
Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna.
ŽUPAN OBČINE PODLEHNIK Vekoslav Fric
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejaiišče nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM SEME JULKE. Tel. 031 272-974 aii 740-41-28._
IZDELAVA HIDRAVLIČNI stiskalnic. Srečko Horvat, s.p., Pobrežje 92 a, 2284 Videm pri Ptuju. Tel. 041 504-204._
NESNICE rjave, grahaste pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
PRODAM nakladalko SIP 16, dobro ohranjeno. Tel. 051 257-092.
TRAKTOR TORPEDO TD 45 06, letnik 94, prodamo. Tel. 041 368 579.
PRODAM SILAŽNI KOMBAJN, tri-redni, Klas Jaguar 70 SF. Tel. 041 591-106._
UGODNO PRODAMO bukova in mešana drva, cepljena ali po želji razrezana, možna dostava na dom. Tel. 02/769-15-91 ali 041 610-210.
NESNICE rjave, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-35-71._
ŽREBIČKA, lipicanca, 6 mesecev, prijaznega, ugodno prodam. Tel. 041/215-870._
PRODAM HIDRAVLIČNO stiskalnico. Tel. 031 512-079._
Bele kokoši težke 4 kg, po 650 SIT za žival, naročila po telefonu 688-13-81 ali 040 531-246, Rešek, Starše 23.
SEME mnogocvetne julke prodam. Tel. 041 809-823 ali 02 790-72-21.
PRODAMO breje plemenske svinje, L-12, vzrejno središče Kacijan. Tel. 041 548-115.
PODJETJE EVRO VRT Ptuj, Zvonko Novak, s.p., PREDELAVA vrtnin odkupuje kumarice za vlaganje. Podrobnejše informacije na tel. 780-11-90 ali GSM 041/753 -280 ali 031 615-865.
STORITVE
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
Elektro Ivančič, s.p., GSM: 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. Prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elek-troinštalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ... KARTICA OBRTNIK DO 15 % POPUST
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV IN HLADILNIKOV Montaža klima naprav, hlajenja kleti, šanki, le-domati, menjava kompresorjev, termostatov, polnjenje plina, izolacije, popravila vseh znamk na vašem domu. Na vse storitve dajemo garancijo. Simona Patrlič, s.p., 2254 Trnovska vas 43 c, tel. 041 922-204.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
H
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
!li
MONTAŽA MANSARD; KANUF, predelnih sten in vseh vrst stropov, oblog. Tel. 040 617-367. Pro-team, Andrej Janžekovič, s.p, Čufarjeva ul. 13, Ptuj.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
DELO
ZAPOSLIMO VEČ TESARJEV ali nekvalificiranih delavcev na območju Kamnika za nedoločen čas. Delovne izkušnje zaželene: informacije na telefon 041 689 818, Andrej Plevel, s.p., Moste 81, Komenda.
KER IMATE VESELJE do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Delu in Slovenskih novicah vabimo, da se nam pridružite kot zastopnik naročniškega oddelka na trerenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DIALOG, ROBERT KOSI, s.p., K Mitreju 2, 2251 Ptuj._
ART CAFFE - iščemo vestno žensko za čiščenje lokala, Osenjak, s.p., Sp. Hajdina 19 a. Tel. 031 350-373.
NEPREMIČNINE
GSM IN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubč-eva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
DOM - STANOVANJE
NOVO STANOVANJE, trosobno, opremljeno, dva blakona na sončni legi cca. 110 m2, dam v najem. Tel. 745-93-81.
Štiričlanska družina vzame v najem tri- ali štirisobno stanovanje na Ptuju ali novejšo hišo. Tel. 041 441-655.
UGODNO prodam dvosobno stanovanje v Lackovi ulici, primerno za pisarne. Tel. 041 920-200.
NUDIMO stanovanje ženski srednjih let za pomoč v gospodinjstvu. Tel. 782-42-91.
DVOSOBNO obnovljeno stanovanje, dva balkona, 1 nad. v Kidričevem, prodam. Tel. 051 233-466.
MIZARJA z delovnimi izkušnajmi zaposlimo - Franc Zamuda, s.p., Spuhlja 100c. Tel. 748-10-56 ali 041 604-322.
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo samostojno enonad-stropno hišo v centru Ptuja, bivalne površine cca. 254 m2 in pripadajočim zemljiščem 396 m2. Hiša je bila zgrajena l. 1970. Možna izdelava mansard-nih stanovanj. Cena 35.000.000,00 SIT. Samostojna hiša v Dražencih, etaža 128 m2, izdelano je stanovanje v mansardi, v celoti podkletena. Leto gradnje 1980, pripadajoče zemljišče 1200 m2. Cena 25.000.000,00 SIT Starejše trosobno stanovanje v centru Ptuja, izmere cca. 117 m2, leto gradnje 1912, stanovanje ima visoke stropove, položen parket, ogrevanje s pečjo na kurilno olje. Cena 11.500.000,00 SIT Samostojna hiša v Ptuju, etaža 92,6 m2, v celoti podkletena, leto gradnje 1995, pripadajoče zemljišče 973 m2. Ob hiši je prizidek v izmeri 44 m2, namenjen kot zunanja garaža. Cena 23.900.000,00 SIT Za znanega kupca iščemo 1,5 sobno stanovanje na Ptuju. Informacije: 7777 777, SIRIUS NEP D.D., TRSTENJAKOVA 5, Ptuj
PRODAM 12 AROV zazidljive parcele, s prešo in kletjo v Senčaku (oddaljenost 4 km od toplic Mali Moravci). Tel. 758-53-21._
V ORMOŽU prodam enosobno stanovanje ali menjam za bivalni vikend. Tel. 051 207-764._
PRODAMO STANOVANJA: urejeno 3,5-sobno Ul. 25. maja (možnost menjave za 2-sobno stan.) ; nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi; nova, večja stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; nova, 1- in 2-sobna stanovanja v Kidričevem, vseljiva novembra 2004; STANOVANJSKE STAVBE na lokacijah: Ptuj- Reševa ul., Potrčeva c., Draženska c. (atrijska hiša), Podvinci, Spuhlja (dvodružin-ska), Zabovci, Bišečki Vrh (novogradnja z večjim zemljiščem), Zagojiči (takoj vseljiva), Moškanjci, Sakušak, Jurovci, Tržec, Ptujska Gora (2-družinska h.), Juršinci-Senčak (manjša kmetija); Zavrč-pri gostišču Švabovo (starejša hiša); POSLOV-NO-STANOVANJSKE OBJEKTE: Lenart (motel-možnost najema s poznejšim odkupom), Hajdoše (avto-salon s stan. stavbo), Grajena, Ptuj-staro mestno jedro, Aškerčeva ul., Orešje, Dolič (možnost najema s poznejšim odkupom); POSLOVNE PROSTORE: Domino c.(20 m), Osojnikova c.(86 m2 in 315 m2); Panonska uí.(130 m2); GRADBENE PARCELE: Ptuj-Prečna pot (več parcel) ; Belšakova ul. 1000 m2 gradbenega in 5200 m2 kmetijskega zemljišča; Podvinci 2857 m2; Gerečja vas, Galušak (Sv. Jurij ob Ščavnici). KUPIMO nižje ležeče, 1-sobno stan. Vse inf. dobite na Agenciji VIKEND, Biš 8 b 02/757-1101; Trstenjakova ul. 5 - DOMINO C. I. nadstropje 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014.
IN S A^' nepremičnine
info: EUROPARK iVIaribor
HIŠA-ZG.POLSKAVA-okolica, i. grad. 2004,450 m2 biv. povrê., 10811 m2 zemljišča, lepa ioiracija, ribniit, brunarica, urejena hiša, cena 71,4 mio sit (šifra 593)
tel.: 33 15 800 041/617 169
A/v	I n 5 ^ . S I
INSA d.o.o., Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
Prodamo trosobno stanovanje v izmeri 70,25 m2. Tel. 041 214 149.
GRADBENO PARCELO z gradbenim dovoljenjem na odlični lokaciji v Ptuju prodam. Tel. 051 340-225.
OPREMLJEN ulični poslovni prostor v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 382-976.
MOTORNA VOZILA
OPEL KADET 1,6 i, pet vrat, rdeč, letnik 91, prevoženih 141.000 km, za 130.000 SIT prodam. Tel. 776-55-71.
HYUNDAI LANTRA 1,6 GLS, marec 97, prev. 86.000 km, ugodno prodam. Tel. 041 353-243.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
RAZNO
SKOK OPEKO 6/1 (20/19/19 cca. 2000 kosov po 100 SIT) in polovičke 3/1 (29/9,5/19 cca. 900 kom po 90 SIT) prodam. Tel. 051 340-225.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PODARIM dve igrivi črno-beli mucki. Tel. 041 353-243._
Prodamo škarpnike po polovični ceni. Tel. 041 675-758._
PRODAM VEČ KLOPOTCEV, od malih do velikih. Tel. 745-63-51.
Nali oglasi
^«. 02/7493410
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.a.o., Canlaileva 21, Marlbiir
Četrtek, 5. avgusT
10.00
10.00
19.00
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Počitniške urice, za predšolske otroke in za učence razredne stopnje OS
Viteška dvorana na ptujskem gradu, predstavitev publikacij "Zbornik razprav Statut mesta Ptuj iz leta 1513 in Mestni pečat in grb mesta Ptuj"
telovadnica OS Breg, badminton, za otroke, mlade in odrasle Ožbaltov sejem - tradicionalni ptujski kramarski sejem
Sobota, 7. avgust
9.00 In 11.00 Novi trg , Ptuj, začetek humanitarne akcije Društva za cerebralno paralizo Ptuj, "NOVČIĆ ZA SONČNI JUTRI"
17.00 spominski park Laze v Mostju, slovesnost ob 62-letnici junaškega boja Slovenskogoriške - Lackove čete
-	Budina, Rancarija 2004
-	Najvišji vrh Mestne občine Ptuj, pohod , organizira Planinsko društvo Ptuj
-	Kolesarski maraton Banovci, organizira SD Panorama Ptuj
-	Mednarodni atletski miting ob občinskem prazniku, Atletski klub Ptuj
-	Ptujska poletna noč, organizator LTO Ptuj
Nedelja, 8. avgust
Podvinci, nogometno igrišče, Nogomet mladina
Planinski izlet na Stegovnik, organizator Planinsko društvo Ptuj
Torek, 10. avgust
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Počitniške urice, za predšolske otroke in za učence razredne stopnje OS
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 In nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Pesem za ljubezen, zabava nas Davor Radolfi in glasbena skupina Ritmo Loco. Poljudna oddaja Rudija Klariča Zgodovina Slovencev.
Trstenjakova ullca 9 2250 Ptuj
OBVESTILO
Lekarna Ptuj bo dobila novo, lep{o podobo.
V času prenove, od 1. 8. 2004 do 31. 8. 2004, bo Lekarna Ptuj za vas odprta v začasnih prostorih na istem naslovu: Trstenjakova ulica 9 - vhod iz dvori{~a.
Delovni čas je nespremenjen, tudi dežurstvo poteka po objavljenem razporedu.
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 9.8.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ DESTRNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS
-	ob 18.30 vpis pred OŠ VITOMARCI
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonovai, ptuj	Vabljeni!
Vsak četrtek ob 20.00 url
poitcočm 7
^mićmHs^
1.	Ans. VANDROVCi - Tebi mama
2.	Ans. STORŽiČ - Čevljar Jakob
3.	Ans. EKART - Pojdi z menoj domov
4.	Ans. STRICI - Kukavica
5.	Ans. ViHARNiK - Rada bi spet hodila
6.	Ans. KRJAVEU - Rana ura - zlata ura
7.	Ans. KORENINE - Vihar
Zmagovalec meseca JULIJA: Ans. VITEZI CEUSKI - Dolina moja Še eno možnost v AVGUSTU ima: Ans. VANDROVCI - Ibbl mama
1. BALKY & MONJA - Zaupaj ljubezni
а.Ans.ŠTRK-Štrk	mix
3.	ROK KOSiVlAČ - Biseri v očeh
4.	FRAJKiNCU\Ri - Presnete punce
5.	i\/IALiBU - Moj raj
б.	ALLEGRO-Tak Je fajn
7. D KWASHEN RETASHY - Naga
Zmagovalec meseca JULI JA: ATOMIK HARMONIK - Brizgalna brizga Še eno možnost v AVGUSTU ima: BALKY & MONJA - Zaupaj ljubezni
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: Tel. številka: _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glasovnice poS^lte na d
H na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado prejnne: KONDRAD KEKEC, Nova vas pri Ruju 65, 2281 iviarlíovci pri Ptuju

Orfejčkove
SMS giosbene žeiie:
041/818-666
IZDePLSI
izberi.si - Vseslovenski portai malih oglasov
Odslej iahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovensi<ih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VĚSTNÍK

CSLAS
KURILNEGA OUA		
Telefon:	02 754 00 66 1	
GSM:		041ÍS7 553 1
FIAT PUNTO ACTUAL +
iS Irlimn
Fiat punto 250.000 sit popusta!
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
SMsma
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
CLIO 1,2/16VDYN.	2002	1.990.000	- Brezplačen
CLIO DYN. 1,2/16V	2003	2.150.000	preizkus
IVIERCEDESA160DIZEL	2002	3.380.000	-105 točk
R LAGUNA 1,8/16V	2001	3.230.000	kontrole
R LAGUNA EXP. 1,8	2001	3.180.000	na vozilu
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.340.000	- Tehnična
R MEGANE 1,9 DCI	2003	3.590.000	kontrola
R MEGANE 1,9 DCI	2003	3.590.000	po 2000
R MEGANE 1,9 DCI	2003	3.590.000	prevoženih
RTWINGO 1,2	1998	820.000	kilometrih
RENAULT TWINGO 1,2	1999	1.020.000	- Pomoč na cesti, vleka ali
Testna vozila			popravilo - 3 mesečna
			
MEGANE SEDAN 1,9 DCI	2003	4.010.000	tehnična
ESPACE INI. AVT. 3,0 DCI	2003	8.470.000	garancija
LAGUNA 2,0T PRIVILEGE	2003 4.980.000		(za določena vozila)
CITROEN C5	2003	5.540.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
áPORT SERVIS DAVORIN MUNDA S.R,
SLOVENSKI TRG 1, 2250 PTUJ Itol: 02/ 770 6871, Q8M: 041/ 828 882

V^DestoIH
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 Miran KOLARICs.p. Gajerci 6/a, 2272 Gorlšnlca
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekarni ter stanovanjski krediti do 15 let po ugodni obrestni meri vsem zaposlenim ter upokojencem. Možnost obremenitve dohodka do 50 %, star kredit ni ovira ter poplačilo dolgov. Po želji pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041/750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenla Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Avtocenter Šerbinek
Zagrebška c. 85, Maribor, tel.:02/45-035-56, www.avtncenter-serbinek.si
© A ® fiSStf ®„vunp„, OVAIIHI «a."
Največja ponudba rabljenih vozil na Štajerskem!
-	ugodno financiranje,
-	svetovanje in strokovna pomoč,
-	voziia iz naše zaloge so telinično pregiedana,
-	pa še za ceno se lalil^o dogovorite Prepričajte se sami! Obiščite nas v našem salonu!
Letnik Cena
ALFA ROiMEO 145 1,3
AUDI A6 2,6
CiTR0ENXSARA1,6l
CiTROEN BERLINGO 1,4
DAEWOO LANOS 1,5
FÍATPUNT055S
FiATUN01,0
FORD ESCORT 1,4
FORD iWONDEO 2,0 TDi KAR GHIA
FORDiVIONDE0 2,OKO
FORD GALAXY 1,9 TDi
FORD FOCUS 1,8 TDCi
FORD FOCUS 1,6
HYUNDAI H-1 VAN 2,4 MPI
KIASEPHiA1,8
iVIITSUBISHIPAJER03,5
iVIITSUBISHI PAJERO PiNiN
IVIITSUBISHICARISIt/IA1,6GLXi
PEUGEOT 406 ST
RENAULT 19 LliVIITED
RENAULT KANGO EXPRES 1,4
RENAULT CLi01,2 BEBOP
ŠKODA OCTAViA 1,6 GLX
VOLVO 460 GLE 1,8
VW POLO CLASSIC 1,6
CZ, ES, SV, 1. LAST VSAOPREHÍA EL. OPREMA... VSAOPREI^flA AC, SV, RA 1. LAST, SK, TS 1. LAST, KB
AB,	CZ, ES, RA USNJE... VSA OPREMA VSA OPREMA 4AB,CZ,ES,AC,SV VSA OPREMA
AC,AB,CZ
CZ, ES, KLIMA, SV VSA OPREMA DCZ,ES,ABS,AB,AC... VSA OPREMA 2XAB,ABS, EL. PAKET DCZ, ES, SV, KB DCZ,AB,SV DCZ, 1. LAST AC,ABS, EL. OPREMA AC,ABS,... SV, AB, CZ, ES
1995
1996
1998
1997
1999
1998 2002 2001 2001 2002
2000 2001 1998 2000 2004 97/98 1996 1996 2000 96/97
1998 1994
1999
690.000 1.299.000 1.249.000 1.299.000 749.000 769.000 719.000 949.000 3.349.000 2.799.000 3.980.000 2.849.000 2.040.000 1.549.000 959.000 5.990.000 3.899.000 1.699.000 999.000 619.000 990.000 779,000 1.499.000 749.000 1.300.000
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Gena	
FIAT BRAVO 1,4 s	1998	960.000	RDEČA
ŠKODA EEUCIALX	1996	380.000	BELA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	960.000	KOV. VIŠNJA
OPEL VECTRA 1,7 TD	1996	1.390.000	KOVVIJOLA
MT BRAVO 1,2 16V	2001	1.580.000	KOV. MODRA
ŠK0DAEELICIA1,3LXI	1995	420.000	RDEČA
CITROEN AX 1,1 CABAN	1993	295.000	BELA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK	1999	1.330.000	KOV SREBRNA
FORD ťlliS"lA 1,25 16V FLAIR	1996	680.000	RDEČA
FIAT BRAVO 1,4 S	1995	770.000	KOVVIJOLA
KIASEPHIA1,6GTX	1996	520.000	KOVVIJOLA
CITR0ENAX1,5TRD	1994	540.000	KOV ČRNA
FORD FOCUS 1,416V	2001	2.060.000	RDEČA
FORD FOCUS l,6il6V	1999	1.650.000	KOV SREBRNA
FIAT BRAVA 1,6 16V	2001	1.590.000	RDEČA
FIAT BARCHEm 1,816V	2000	2.450.000	KOV SREBRNA
SEAriBIZAl,OSE	1996	640.000	RDEČA
RENAUU CLIO 1,4 ALEE	2000	1.240.000	KOV MODRA
DAEWOO LANOS 1,5	2000	860.000	KOV SREBRNA
RENAUU CUO 1,2 RN	1996	660.000	RDEČA
FIAT PANDA	1995	295.000	m,ENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI KAR.	1999	2.200.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 CL	1995	750.000	BELA
CITROEN BERLINGO BREAK 1,4	1999	1.170.000	BELA
FIAT PUNTO 75 SX	1994	470.000	KOV MODRA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	640.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,4	2001	1.660.000	KOV SREBRNA
FIAT STILO 2,4 ABARTH	2002	3.600.000	RDEČA
DAEWOO NEXIA 1,5 OHC	1998	540.000	KOV PEŠČENA
DAEWOO NUBIRA 1,6 S	1998	820.000	KOV SREBRNA
	
Tiho si odšel, vemo, da to	
nisi ielel...	
Tebe več ni,	
a v mojem srcu večno živel boš ti,	
s časom vse bližje smo si,	
med angeli vidimo se vsi.	
Andreju	
	Marjana
Državnozborske volitve
v
v [tajerskem tedniku in na Radiu Ptuj
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za poslance v državnem zboru. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov. O obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, v skladu z uredniško politiko.
Volilni oglasi
[tajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate, politične stranke, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj.
Novinarji kandidati
[tajerski tednik in Radio Ptuj svojim novinarjem in urednikom ne odrekata pravice, da kandidirajo za poslanca, vendar pa kandidati od uradne vložitve kandidature do izvedbe volitev v informativni redakciji ne bodo opravljali novinarskega in uredniškega dela.
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, novinarji in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo. Ptuj, 05. avgusta 2004
J^^ie Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika Ludvik Kotar, odgovorni urednik Radia Ptuj
ODŠKODNINE
Ste bili poikodovani v prometni nezgodi, na delovnem mestu? Želite pitmemo denarno odškodnino?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:
080 18 17
Povračilo d.o.o., Cafova ul. 4, Maribor MARIBOR, PTUJ, CEUE

€LMOMTd
'.o. o.
&
GnnDB€Nn
M€HRNIZnCIJn
€L€KTROMONTflŽn
RICKSRNDCR GRBROVCC s.p.
IZVRJRMO: - IZKOP« (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLflGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (konaiizacijo, vodovod, plinovod)
-	CLCKTROMONTRŽNR DCLR (pologonje eleiftroenerg. Itoblov, Javno rozsvetljavo)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDARIČCVO NABRCŽJS 12,2250 PTUJ, gingeiinont@sioi.net, TCL: 02 / 748 18 90, FAKS: 02 / 787 74 58, G5M: 041 648 255,031 648 255
RADIOPTUJ
»Mé^iíetu
www.radio-ptui.si
že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure ni dneva, povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
V SPOMIN
8. avgusta mineva leto dni, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek, prade-dek in tast
TomaŽ Merc
vičava 104
Iskrena hvala vsem, ki ob njegovem grobu s svečko in cvetjem ter z lepo mislijo obudite njegov spomin.
Z ljubeznijo in žalostjo vsi tvoji najdražji in vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Marije Skledar roj. Krajnc
iz skorišnjaka
nazadnje varovanka Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter mi izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi ter govorniku Janku Kozelu. Posebna zahvala tudi sosedom Zemljičevim in vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: sin Franc
Prazen dom je, dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega pogleda, le trud in delo tvojih rok ostaja. Zdaj dragi ata v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si z nami, dragi ata, ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 3. avgust 2003, ko si odšel od nas, dragi mož, ata, tast in dedek
Avguštin Murko
z gorce 11
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvet in svečko.
Tvoji: žena Anica, hčeke Olga, Anica, Marija in sin Joži z družinami
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam
podala.
Odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice
Terezije Glažar
iz hajdoš 48
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred in sveto mašo. Govorniku Franciju Erlaču za besede slovesa. Hvala pevcem PGD Hajdoše za odpete žalostinke in dr. Mariji Milošič za njeno skrb.
Hvala pogrebnikom podjeta MIR.
Žalujoči: hčerke Trezika, Marija, Dragica, sinova Franc in Stanko z družinami

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Amuš s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Razpored dežurstev zobozdravnikov
7. 8. 2004 Irena Tenčič, dr. dent. med.
ZA Podlehnik
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala. Odšla si tiho brez slovesa.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Matilde Vidovic
iz spuhlje 69a, ptuj
(2. 3. 1941 - 24. 7. 2004)
se iskreno zahvaljujemo Vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče.
Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici, pevcem za odpete žalostinke, zahvala praporščaku DU Spuhlja.
Zahvala za ves trud osebju bolnišnice Ptuj ter podjetju Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ti si odšel
s popotnico zvezd in angelov, s kraja, od koder se odhaja v življenje ali prihaja iz smrti.
(Tone Pavček)
SPOMIN
Nema in skrita bolečina spremlja spomin na 2. avgust 2003, ko smo te mnogo prezgodaj izgubili, naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat
Anton-Miro Mulej
iz gori[nice
Težko je pozabiti človeka, ki nam je bil drag, še težje ga je izgubiti, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
Vsi tvoji
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Lovrenca Plajnška
iz mestnega vrha 97
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se gospodu Valthu-berju, gospodu Krambergerju, govorniku Zvonku, pevcem in pogrebnemu podjetju Jančič. Posebna zahvala družini Lozinšek in Sonji Rojko.
Žalujoči: žena Terezija, sestra Trezika in vsi, ki smo vas imeli radi
Na vejah ptički so sedeli, pesem mi v slovo so peli. Ko utihnil ptičji je glas, slovo morala vzeti sem tudi jaz.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre, botre, sestrične in sosede
Anice Bracic
iz kicarja 104
23. 07. 1952 - 15. 07. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali za cvetje, sv. maše, sveče, nam izrekli pisna in ustna sožalja. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Veri Kokol za zadnje besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj. Posebej hvala ge. Marici Leskovar in ge. Jožici Šprah za vsakodnevno pomoč, dr. Valeriji Šaško in sestram, patronažni službi, osebju internega oddelka bolnišnice Ptuj, sodelavcem Komunalnega Podjetja Ptuj, MTD, d. o. o., iz Majš-perka, Miral, s. p., iz Vidma in PGD iz Kicarja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Otmar, sinovi Dušan, Danijel in Robert, hčerka Marija z družino ter brata Janez in Franc z družinama
Eno leto na grobu tvojem
svečke že gorijo,
v žalostnih očeh
pa solze se iskrijo.
V naših srcih bolečina je skeleča,
saj v grob s teboj
odšla je naša sreča.
SPOMIN
Andrej Drevenšek
slatina 13, cirkulane
Tiha bolečina spremlja spomin na 10. avgust 2003, ko si nas za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate svečke.
Vsi tvoji najdražji
Odšla si tja,
kjer ni več gorja in ne trpljenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, botre, babice, prababice in praprababice
Terezije Prelog
9. 9. 1914 - 24. 7. 2004 muretinci 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. patru Mirku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem, govorniku za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve.
Hvala tudi vsemu osebju kirurškega in internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj.
Žalujoči: vsi njeni
Oh, kako boli,
ko dragi mož, oče, stari ata več te ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta
Jožefa Voduška
1922 - 2004 iz podlo@ 7
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa pisno in ustno izrekali sožalje. Posebna zahvala dežurnima zdravnikoma in osebju ptujske bolnišnice, patru Janku s Ptujske Gore za opravljen cerkveni obred, sv. maše ter ganljive besede tolažbe. Hvala tudi g. Predikaku za govor in pogrebnemu podjetju Zadnja pot za lepo opravljene storitve.
Z žalostjo v srcu: žena in njegovi otroci z družinami
Jursinci • Teden gospodinje
Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine
članice društva gospodinj Juršinci so minuli teden organizirale teden gospodinje, ki je pod geslom Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine potekal od 25. julija do 1. avgusta.
Praznovanja so se pričela z odprtjem razstave domačih krušnih dobrot, sledila je delavnica aranžerstvo s suhim cvetjem. Na god sv. Marte -zavetnice gospodinj - pa so v Juršincih pripravili delavnico o morskih ribah. Ta dan so zaključile z gospodinjskim piknikom.
V petek, 30. julija, je potekala kuharska delavnica za otroke, ki jo je vodila avtorica knjige Kuhajmo za otroke Emilija Pav-lič. Delavnice se je udeležilo
čez 20 otrok starih od treh do desetih let, ki so v delavnici čistili ribice, jih pekli, preizkusili pa so se tudi v vlogi peka v izrezovanju, oblikovanju in zavijanju štručk.
V soboto, 31. julija, zadnji dan tedna gospodinje, pa je potekal tradicionalni deveti gospodinjski praznik. Ta se je pričel s sv. mašo pred gospodinjskim domom v Juršincih. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci in godci ter gospodinje, ki so se predsta-
iŠTAVA CVETJAI
PJi
Foto: Zmago Šalamun
Razstavo v večnamenski dvorani si je z zanimanjem ogledalo veliko število obiskovalcev.
Ptuj • 8. balonarski praznik
Foto: Zmago Šalamun
Kraljica cvetja Vesna Krampl (levo) in predsednica društva gospodinj Marta Toplak.
vile s skečem cvetje nekoč. O vrednosti gospodinje in pomenu gospodinjskega praznika je spregovorila predsednica društva gospodinj Marta Toplak. Menila je, da je praznik namenjen predvsem srečanju gospodinj, izmenjavi mnenj in ovrednotenju dela gospodinje. S temi praznovanji želijo predstaviti vrednoto gospodinje, ki je po besedah predsednice premalo cenjena in je prepričana, če bi gospodinja dobila pravo mesto, bi bilo manj
problemov v družinah. V imenu lokalne skupnosti občine Juršinci je zbrane pozdravil podžupan Simon Toplak. O cvetju v vrtovih je spregovorila Miša Pušenjak, o cvetju v prehrani pa Tonka Krajnc. Sledilo je srečanje in tekmovanje gospodinj v krašenju in dekoraciji jedi. Po mnenju komisije so bili izdelki tako dobro okrašeni, da se komisija ni mogla odločiti, kdo je najboljši.
Program se je nadaljeval pri večnamenski dvorani v Jurš-incih, kjer je najprej kraljica cvetja Vesna Krampl odprla razstavo cvetja v večnamenski dvorani. Na njej gospodinje predstavljajo veliko cvetja iz okenskih polic, vrtov in narave. Gospodinje pa predstavljajo tudi cvetje kot umetnost (slikarstvo), cvetje iz papirja, suho cvetje, zelišča, zelenjavo in veliko jedi, ki so okrašene s cvetjem. Razstava pa bo na ogled še tudi v nedeljo, ko bodo v Juršincih praznovali občinski praznik in bo potekalo farno žegnanje ob godu farnega zavetnika sv. Lovrenca.
Zmago Šalamun
Nasvidenje na devetem prazniku
Od petka do nedelje so nebo nad Ptujem in okolico zavzeli baloni, 25 jih je bilo, udeleženci letošnjega 8. mednarodnega balonarskega praznika iz Avstrije, Nemčije, Slovenije in Hrvaške.
Foto: Črtomir GozniK
No~no napihovanje balonov, najve~ja atrakcija tradicionalne balonarske noči.
Tekmovali so v dveh tekmovalnih disciplinah: lovu na lisico in letu na točko. Izvedli so tri tekmovalne polete nad Ptujem in okolico ter polet za goste in novinarje. Nagradi podjetja PCS in Term Ptuj je osvojil Igor Centrih iz Velenja, pokal Ptuja pa Gerhard Rottinger iz Avstrije, tudi drugo mesto je pripadlo avstrijskemu balonarju Jo-hannu Almerju, tretji je bil Sandi Perdan iz Ljubljane. Simbolično nagrado Balonar-skega kluba Ptuj je letos prejel Tilen Skale iz Slovenske Bistrice, ki je zasedel osmo mesto. Osmi pa je bil tudi le-
tošnji praznik.
Prihodnje leto bodo nagradili devetouvrščenega.
V letu, ko Balonarski klub Ptuj praznuje 10-letnico delovanja, so se spomnili tudi nekaterih posameznikov in podjetij, ki so jim pri dosedanjem delovanju največ pomagali. Med temi sta družina Kolari~ iz Nove vasi in Prostovoljno gasilsko dru{tvo Ptuj. Skupaj s Termami Ptuj so ptujski balonarji tudi poskrbeli za zabavni del praznika, že tradicionalno ba-lonarsko noč z napihovanjem balonov. Za zabavo je igral ansambel Zreška pomlad.
MG
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimaino nadomestilo zanjo
i d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankuleva 3,2507 MBilbor
Napoved vremena za Slovenijo
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Napoved za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne in zvečer bodo krajevne plohe in nevihte. Ponoči je pričakovati nevihte predvsem ob morju. Zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Soparno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C.
Obeti
Jutri in v soboto se bo nadaljevalo večinoma sončno vreme s popoldanskimi krajevnimi nevihtami.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-85-70, Fax:02787-86-71, 041 710-251
PVC OKNA, VRATA, ENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
^IřRATKOfr
Duplešlta cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Natalija Pobežin, Gubceva ul. 8, Rogaška Slatina -Matevža; Valerija Kovacec, Dolic 31, Destrnik - Nika; Nada Pihler, Zagrebška c. 84, Ptuj - Niko; Irena Pucko, Rakovci 12, Sv. Tomaž -deklico; Darinka Ornik, Nova vas pri Ptuju 92, Ptuj - Žiga; Silva Grabusnik, Sp. Korena 80 - Ivano; Monika Rajh, Hermanci 42, Miklavž pri Ormožu - decka; Tanja Ivančic, Sv. Tomaž 11 - Laro in Vaneso; Sabina Hliš, Carmanova ul. 4la, Ptuj - Gašperja; Hermina Golc, Hrastovec 155, Zavrč - Martina; Marija Feguš Friedl, Volkmer-jeva 28, Ptuj - Matija; Suzana Gojkovič, Sp. Hajdina 32 - deklico.
Poroke - Ptuj: Tomaž Simonič, Igriška ul. 35, Maribor in Tanja Duh, Rajšpova ul. 11, Ptuj; Silvo Žnidarič, Sobetinci 34 in Helena Cigula, Dornava 37la; Peter Kaučevič in Nataša Fridauer, Hajdoše H; Simon Mihalinec, Turški Vrh 58 in Manuela Klinc, Lancova vas 15la.
Poroka - Ormož: Marko Kresnik, Koračice 38 in Zdenka Plejnš-ek, Koračice 38.
Umrli so: Ana Bračič, Kicar 104, umrla 25. julija 2004; Franc Ferčič, Bodkovci 123, umrl 26. julija 2004; Marija Skledar, Vinarje 36, umrla 20. julija 2004; Antonija Lazar, Kicar 92, umrla 22. julija 2004; Andrej Petek, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj, umrl 29. julija 2004; Jožef Slana, Moškanjci 43lb, umrl 20. julija 2004; Roza Cebek, Lovrenc na Dr. polju 84, umrla 21. julija 2004; Terezija Glažar, Hajdoše 48, umrla 22. juija 2004; Terezija Prelog, Muretinci 19, umrla 24. julija 2004; Matilda Vidovič, Spuhlja 69la, umrla 24. julija 2004; Franc Zadravec, Rjavci 19, umrl 24. julija 2004; Lovrenc Plajnšek, Mestni Vrh 97, umrl 24. julija 2004; Elizabeta Ekart Flis, Sp. Jablane 39, umrla 27. julija 2004.
Crna kronika
Voznik umrl na kraju nesreče
Minuli četrtek se je okrog 4.00 ure na Ptuju, na Maistrovi ulici, zgodila prometna nesreča. 24-letni voznik osebnega avtomobila znamke Nissan Micra iz Ptuja je med vožnjo iz smeri Grajene proti centru mesta Ptuj v izteku ostrega levega ovinka zapeljal na neutrjeno bankino, nakar ga je zaneslo nazaj na vozišče, v levo preko vozišča, kjer je s kolesi trčil v robnik pločnika. Nato je zapeljal čez pločnik na nasip potoka Grajena, kjer je vozilo vrglo prek jarka ter trčilo v spodnji rob betonskega mostu. Vozilo je padlo v potok in obstalo na levem boku. Poškodbe voznika so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl.
Preveč alkohola
V	petek zvečer so policisti PP Ptuj pridržali do streznitve vinjenega 54-letnega Ptujčana, ki je doma razgrajal in pretepal ženo ter se kljub opozorilom policistov ni umiril.
Policisti PMP Ormož pa so pridržali do streznitve 43-letnega občana Ormoža, ki je vinjen kričal in grozil sosedom ter se kljub opozorilom policistov ni umiril.
V	ponedeljek so policisti iz Podlehnika dali v prostor za pridržanje do streznitve 40-letnega moškega iz okolice Vidma pri Ptuju, ki je pijan grozil ženi in otrokom s pretepom, s kršitvijo pa nadaljeval kljub večkratnim opozorilom policistov.
PTUJSKA., ,LET
J v* VINARSTVO
J
Minister za zdravje opozarja "Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju "
OKNA, VRATA, GARAŽNA JUi VRATAďOilS/IERIi
svetovanje, strokovne izmere, montaža
l/'lae nu _podvinci 15, pt
IVlaa liln	tl, noTARn-j
podvinc115, ptuj TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
STE BILI POŠKODOVANI
p^raTna^ v prometni
ir/^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodr,lkova 2 ,080 1 3 14

O-. O-.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812