DOLENJSKILIST —št. 10 (937)—7. marcal968 STRAN 19 fOLENJSKI LIST - za občine BREŽICE, ČRNOMELJ, KOČEVJE. KRŠKO, METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA, SEVNICA in TREBNJE Letnik V. Novo mesto, 7. marca 1968 Št. 8 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 118. Odlok o ustanovitvi sklada za zatiranje živalskih kužnih bolezni 119. Odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor 120. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine OBČINA KRŠKO: * 121. Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih in drugih pomembnih površinah na območju občine Krško 122. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu 123. Odlok o določitvi Območij, na katerih je dovo- ljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Krško ter o obveznem škropljenju ribeza 124. Popravek odloka št. 53 OBČINA SEVNICA: 125. Odlok o določitvi območij, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Sevnica in o obveznem škropljenju ribeza 126. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o voznih olajšavah na avtobusih za učence osnovnih šol in dijake srednjih ter strokovnih šol, za katere se daje regres iz občinskega proračuna OBČINA TREBNJE; 127. Razgrnitev osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje za predel »Roje« v Mirni 128. Popravka odlokov št. 110 in 112. OBČINA ČRNOMELJ 118. Na podlagi 30. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS št. 4/67) in 245. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik štev. 14/64) je občinska skupščina Črnomelj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ‘odlok o ustanovitvi sklada za zatiranje živalskih kužnih bolezni 1. člen Ustanovi se sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni na območju občine Črnomelj (v - nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Cilji in naloge sklada: sklad je namenski In opravlja izplačila odškodnin za prisilno zaklane in pobite živali okužene z živalskimi kužnimi boleznimi, katere se pobijajo po zakonu. Odškodnina se plačuje tudi za predmete, ki so bili uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi bolezni. Nadalje se iz sklada plačujejo terenske in laboratorijske preiskave živine zaradi suma živalskih kužnih bO'lezni iz 33. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine, razen tistih preiskav, ki gredo v breme sredstev posebnega račima za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo, 3. člen Organi sklada: sklad je pravna oseba in ima svoj 5-članski upravni odbor, katerega imenuje skupščina občine. 4. člen • Poslovanje sklada: dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom, katerega sprejme za vsako koledarsko leto upravni odbor sklada. Upravni odbor med letom lahko spremeni razporeditev sredstev sklada. 5. člen Sklad zastopa in zanj podpisuje predsednik upravnega odbora. 6. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora ali oseba, ki jo za ta namen pooblasti upravni odbor. Administrativne in računovodske zadeve za sklad opravlja upravni organ skupščine občme, pristojen za gospodarske zadeve. 7. člen Vsako izplačilo iz sklada mora temeljiti na zakonu in na predpisih, izdanih na podlagi zakona. Vsako izplačilo iz sklada mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugotavljata obveznost in višina izplačila. 8. člen Za obveznost sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 9. člen Po preteku leta se sestavi zaključni fačim sklada, katerega sprejme upravni odbor sklada. 10. člen Finančni na^rt in zaključni račun sklada se pošljeta na vpogled občinski skupščini Črnomelj. 11. člen Viri sklada; v sklad se steka 65 odstotkov sredstev od taks za zdravstvena spričevala za živino. 12. člen Sredstva sklada se lahko uporabijo le za izplačilo odškodnine za prisilno zaklane in pobite živali, okužene z živalskimi kužnimi boleznimi, katere se po-bijajo po zakonu; nadalje za uničene predmete pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi bolezni, kakor tudi za laboratorijske in terenska preiskave živine zaradi suma živalskih kužnih bolezni, razen tistih, ki gredo v breme sredstev posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo. s 13. člen Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega samoupravljanja. 14. člen Sklad ima statut. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi {>a ga občinska skupščina. S statutom sklada se podrobneje predpišejo in določijo: način, kako si sklad ustvarja sredstva in kafco posluje; organi, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi sklada in odgovorni za zakonitost njihx>ve uporabe; organi, ki so odgovoirni za pravilno računovodstveno poslovanje in ravnanje s sredstvi ter druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organov sklada, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada tp- vsa dniga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada. 15. člen Z dnem, ko začne veljaiM ta odtok, neha veljati odlok o ustanovitvi sklada za plačevanje odškodnin za tuberkulozne in s kužnimi boleznimi okužene živali, objavljen v Uradnem vestniku Dolenjske št. 28/65 z dne 16. 12. 1965. Denarna sredstva ukinjenega sklada se po stanju na dan uveljavitve tega odloka prenesejo na novoustanovljeni sklad. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka; 402—268/65 Datum: 23. 2.1968 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r 119. Na podlagi 15 člena zaikona o var-Btvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS št. 36/65), na podlagi 1. in 3. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ri'bez in zeleni bor (Uradni list SRS št. 30/67), na podlagi 125. člena statuta oWine čmomeLj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. fetoruarja-1968 sprejela ODLOK o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor 1. člen Na območju občine Črnomelj je dovoljeno saditi le zelenii bor. 2. člen Rastline ri'beza na območju občine Črnomelj se morajo uničiti. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinsikem Dolenjskem listu. številka: 320—25/68 Datum: 23. 2.1968 Predsednik občinske skupščine CmomeJj: Anton Dvojmoč, 1. r. 120. Na podlagi 2. člena zakona o Mo-čanju sredstev za stanovanjisko izgrad- njo (Uradni list SFRJ št. 35/65) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. februarja 1968 sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine 1. člen Delovne organizacije in druge druž-beno-pravne osebe ter državni organi plačujejo v letu 1968 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, navedenih v 1. členu sakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Ur. list SFRJ štev. 35/65) 14 odst. sredstev za kritje razli ke v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1968 Številka: 402—2/68 Črnomelj. 5. 2.1968 Predsednik . občinske skupščine Črnomelj’ Anton Dvojmoč, 1. r ■■■■■■■■■■■■■ OBČINA KRŠKO 121. Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o urejanju in vzdrževanju zelenih E>ovršin v naseljih (Uradni list SRS št. 11—105/65) in 225. člena statuta občine Kršila> (Uradni vestnik okraja Celje št. 36—284/64 in Skupščinsko Dolenjski list, št. 4—54/68) je občinska skupščdna Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih in drugih pomembnih površinah na območju občine Krško 1. čden S tem odlokom je določen način vajdrževanja in varstva zelenja ter javnih površan v občini Krško. 2. dlen Jaivno zelenje in zelene površine služijo rekreacija prebivalstva, estetski podobi mesta in drugih naseMj na območju občine Krško. 3. člen Javno zelenje obsega: — parkovne gozdove, mestne parke, sprehajališča in druge zelenice, — varovaikie gozdove, gaje, gozdove rekreacijskega značaja in druge zelene površine na vplivnem območju mest in vplivnih naseUj, — zelenje ob cestah in drugih prometnicah, — okolico reke Krke na celotnem območju občine ter neposredno okolico ribnika v Krškem in v Brestanici, — športna igrišča in vse druge športne objekte in naprave, — kopališča na prostem, — otrošlra igniišča. — zelenje pri spomendkiih NOB in drugih kulturnih spomenikih, — pokopaiišča, — zelenice v stanovanjskih naseljih, — okrasne nasade vseh javnih 2gradb, — ograjene in neograjene vrtove v družbeni in zasebni lastnini, — zaščitene nasade in s tem v zvezi (.udi posamezna drevesa s pripadajočo i>ovršino, — gozdne pasove, drevje, grmovja, posebno pa gozdove kot" Krakovski gozd, gozdni nasad ob avtocesti na Drnovem in »Srebrni park« na Bohorju ter vsa posamezna redka drevesa in drevesne nasade, ki bistveno vplivajo na podobo pokrajine. 4. člen Skrb za javno zelenje je dolžan imeti pristojni upravni organ pri skupščini občine Krško. Zato mora sestaviti in voditi register javnega zelenja. 5. člen Javno zelenje je treba urejati v skladu z urbanističnim programom za občino Krško in urbanističnimi načrti posameznih mest in naselij Ureditvene načrte za javne zelene površine mora odobriti pristojni svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve za večje površine, oziroma pristojni upravni organ za manjše površine. Izvajanje posameznih ureditev zelendh površin nadzoruje pristojni upravni organ. 6. člen Vsak investicijski tehnični elaborat za gradnjo vseh vrst objektov mora vsebovati tudi načrt o ureditvi bližnje okolice novega objekta in je zajamčiti potrebna finančna sredstva v investicijski vsoti objekta za ureditev oiko-lice. Tehnično kontrolo investicijsk'^ ‘°h-nične dokumentacije za ureditev •''"e-ne E>ovršine opravi strokovna komisija, ki da organu pristojnemu zn izdajo dovoljenja za graditev, mnenje in predloge glede investicijske tehnične dokumentacije za zeleno površino. 7. člen Izvajalci (gradbena podjetja) grad-bendh del so dolžni med gracbijo zavarovati pred poškodbami drevje in grmovje in tisti del zelene površine, ki pride v poštev za bodočo zunanjo ureditev. Morebitno odstranitev lahko dovoli le 25a to pristojni upravni organ. V primeru poškodbe drevja, grmovja ali zelene površine, po prvem od-stajvteu tega člena, mora povzročitelj povrniti po oconjend kulturni vrednosti upravljavcu ali lastniku. O^kodnina se določi po veljavnih predpisih. 8. člen Izvajalca gradbenah del so dolžni med gradnjo čuvati plodno zemljo (huimus) Pristojni upravni organ določi, kje je deponirati odstranjeno plodno zemljo oziroma z njo izboljšati neplodno zemljišče. Plodno zemljo je treba pred pričetkom gradnje o^traniti na vsem ogroženem območju v celotni debelini brez primesi nerodovitne zemilje. iz < H (A DOLENJSKI LIST — Št. 10 (937) — 7. marca 1968 9. 61en Po končam gradnja morajo izvajalci odstranita odpadna in na/vožena material, pomožne naprave in objekte ter očistiti in pospraviti gradbišče. Odpadni material je odložiti na za to določena mesta. 10. člen Vsak investitor katerekoli gradnje je dolžan pred tehničnim pregledom novega objekta in pred vselitvijo urediti zeleno jKuvršino oziroma bližnjo okolico pK) odobrenem načrtu ali neposrednem navodilu oardma nalogu pristojnega upravnega organa. 11. člen Vsa določila in obvecinosti za izvajalce in investitorje po 7., 8., 9. in 10. členu tega odloka, je vnesiti v dovoljenja za lokacijo in graditev objektov, pri katerih bo urediteiv zelenih površan potrebno izvesti. 12. člen Upravljavci in lasitnaki zelenih površin so dolžna le-te redno in strokovno vzdrževati. Redno vzdrževaaije obsega: — splošna nadzor, — nego in obnovo okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov in trat, — vzdi^vanje in obnovo poti, raznih komimalnih instalacij in opreme, ograj in drugih objektov, — čiščenje skupnih ix>vTšdn, — čuvanje pred poškodibami, — nadzor nad namensko uporabo zelenih površin. * 13. člen Na vplivnih območjih mest in drugih naselij je treba v skladu s temeljnim zakonom o gozdovih določditi varovalne gozdove Za varovalne gozdove je šteti vse tiste, kd obdajaijo zazidatoe površine in jih varujejo pred lokatadmi vetrovi in temperaturnima p>osiledicami. Ti gozdovi sikižijo tudi za rekreacijo. 14. člen V območju varovalnih gozdov, je prepovedana vsaka gradnja in sečnja drevja oziroma je za to treba predhodno dobditi dovoljenje pristojnega upravnega organa. V otamočju varavaJnih gozdov je brez dovoljenija pristojnega upravnega organa prepovedano kakršnokoli spremiiijanje ix}kiraoo pristojnem upravnem orga-mi potrjenih na&rtiai. 16. člen O meMoraoi(jskih pos^fih v p>okra-•jini, o krčenju ndždnsfcih gozdov, o tra-siraniju komunikacij in o vseh drugih posegih v i>oktajta.o, ki lahko spremenijo podobo pokrajine, mora odločati pristojni upravni or^an. 17. člen Upravljanrci in lastaiki zelenih površin morajo le-te vzdrževati na lastne sit^ročke. 18. člen Brez predhodnega dovoljenja je prepovedano sekanje in odstranjevanje poškodovanca in redkega drevja, ka je značilno za pokrajino. 19. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. delovna organizacija oziroma, iz-vaijalec, ki med gradnjo ne zavaruje pred poškodbami drevja, grmovja in zelenih površin, ki pridejo v poštev fxj odobrenem načrtu za bodočo ureditev, ali odstrani drevje in grmovje brez dovoljenja pristojnega upravnega organa; 2. delovna organizacija — izvajalec, ki raAma v nasprotju z 8. členom t^a odloka; 3. delovna organizacija — izvajalec, ki po končani gradnji ne odstrani odpadnega in navoženega materiala, pomožnih naprav in objektov ter ne očisti in pospraivi gradbišča ali če odpad-n^a materiala ne odloži na za to določena mesta; 4. delovna organizacija — investitor, ki pred tehničnim pregledom novega objekta in pred vselitvijo ne uredi zeleno po’/ršino oziroma bMžnjo okolico po odobrenem načrtu ali neposirednem navodilu oziroma nalogu pristojnega upravnega organa (10. člen); 5. imetnik pravice uporabe ali upravljavec, ki ne vzdržuje redno in strokovno zelenih površin (12. člen); 6. delovna organizacdija, ki ravna v nasprotju s 14. členom tega odloka. Odgovorna oseba delovne organizacije in posameznik se kaznujeta za prekrške po prejšnjem odstavku od 60,00 do 300,00 dinarjev. Kaam po tem členu izreče pristojni sodnik za i>rekrške na predlog pristojna upravnega organa ald inšpekcijske službe , 20. člen Izvajanje tega odloka nadzorujejo pristojne občinske inšpekcije. 21. člen Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je pooblaščen, da po ptotrebi izda natančno navodilo za izvajanje tega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v SkuiJščanskem Dolenjskem listu. Stevdlka: 1—352—1/68 Datum: 21.2.1968 Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, 1, r. 122. Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni Msit SFRJ št 11—149/66), 3. in 8. člena temeljnega zakona o F>refcrških (Uradni list SFRJ št. 26—569/65) In 225. člena statuta občine Krško (Uradna vestnik okrajja Celje št. 36—284/64) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skup nosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu 1. člen Prvi odstavek 6. člena odloka o nišnem redu (Skupščinski Dotenjsld list št. 4—50/68) se črta. 2. člen 17. člen odloka se spremeni tako. da se glasi: »Z denarno kaznijo od 30—100 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe: 8. člena, 3. in 4. točko 9. člena ter 1., 2., 3.. 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 23., 24., in 25. f-očko 11. člena tega odloka.« 3. člen Za 17. členom se doda nov 18. člen, Id se glasi: »Z denarno kaznijo od 50 do 300 linarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe: 6., 17., 18. in 22. točke 11. člena tega >dloka.« 4. člen Dosedanji 18., 19. in 20. člen postanejo 19., 20. in 21. člen. 5. člen Ta odlok začne velja/ti osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1—36—6/67 Datum; 21.2.1968 Predsednik občinske skuipščkie Krško: Stane Nunčič, 1. r. 123. Na podlagi 1. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list šit. 30—^243/67) in 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in Škodljivci (Uradni Mst SRS št. 36—367/65) in 225. člena statuta občine Krško je občanska skupščina Krško na seji oto-čmskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ’ ODLOK o določitvi območij, na katerih je dovoljeno gojiti ribca in zeleni bor v občini Krško ter o obveznem škropljenju ribeu 1. člen Zaradi ribeaoive rje se ob občdiMid meji določi vomostod pas v širini 1 km zračne razdalje. V tem pasu ni dovoljeno gojiti niti ri'bez niti zeleni bor. 2. člen Območje, na katerem je dovođeno goijiti ribez, leži v osrednjem delu ob-ki ga obroblja varnostni pas v ši-• rini 2 km zračne razdalje. Zunanja meja tega varnostnega pasu poteka takole: od zahodne občanske meje po Savi na vzhod, do meje k. o. Dol. Leskovec, po zahodni meji k. o. Dotenji Leskovec, približno 1,5 km na sever, od tu v ravna črti na severovzhod do tromeje k. o. Dolnji Leskovec, Senovo in Brestanica, od tu na vzhod po severni meji k. o Brestanica in Stolovnik do gozda družbene lastnine »Mačkovci«, dalje v ravna črti proti vzhodu, fako da preska k. o Raztez, nato po sev'emi meji k o. CSorica in Kostanjek d* vzlKKine meje občine. Na spodnji strani poteka meja od vzhodne občinske meje pK) cesti Mrtvice — Drnovo — Velika vas, se nadaljuje po cesti na zahod do potoka Lojne in po njem na zahod do j>arc. št. 978 k. o. Senuše, od tu v ravni črti na zahod do potoka Lokavca, po tem potoku na jug do avtoceste in po avtocesti na zahod do občinske meje. Varnostni pas 2 km širine leži znotraj z navedeno mejo zajetega kompleksa. 3. člen Na preostalem delu občine je dovoljeno gojiti zeleni bor ob upoštevanju varnostnega pasu ob občinski meji. 4. člen Vse varnostne pasove, tako tiste ob občinski meji, kakor tudi one med območji ribeza in zelenega bora, je po tem odloku smatrati za območje, na katerem ni dovoljeno gojiti niti ribez niti zeleni bor. Morebitne okužene rastline v teh pasovih je obravnavati po 3. členu uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS št. 30—243/67). 5. člen Pod imenom ribez je po tem odloku razumeti vse rastlinske vrste rodu ribez, to je črni, rdeči, kosmulje in drugo. 6. člen Posestniki rastlin ribeza so dolžni najmanj 3-krat letno škropiti ribez z ustreznimi kemičnimi sredstvi za preprečevanje in zatiranje ribezove rje. škropljenje je obvezno v času brstenja, po cvetenju in po obiranju. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skuipščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1—321—2/68 Datum: 21.2.1968 Predsednik občinske I skupščine Krško: Stane Nunčič, 1. r. 124. Popravek odloka št. 53 Popravljamo napako, do katere je prišlo v Odloku o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Krško in upravljanju komunalnih objektov in naprav (Skupščinski Dolenjski list št. 4-53/1968 z dne 1. 2. 1968): tretja točka 7. člena tega odloka se mora pravilno glasiti takole: »3. komunalni objekti, zgrajeni iz združenih sredstev skupine občanov,« Iz skupščinske pisarne Obs v Krškem OBČINA SEVNICA 125. Na podlagi 1. člena uredbe o ob-.fločjih, na katerih je dovoljeno gojiti riibez in zelem bor. (Uradni list SRS št. 30/67) in 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS št. 36/65) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vest- nik okraja Celje št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delavnih skupnosti dne 31. januarja 1968 sprejela ODLOK o določitvi območij, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Sevnica in o obveznem škropljenju ribeza 1. člen Ob občinski meji se določi zaščitni pas v širini 1 km zračne razdalje. V tem pasu ni dovoljeno gojiti niti ribez niti zeleni bor. 2. člen Za gojenje ribeza se določi vzhodni del občine, za gojenje zelenega bora pa zahodni del. Meja med območjema poteka po potokih Mimi in Sevnični navzgor do Krakovega, od tam pa v ravni črti na Lisco. Zaščitni pas med območjema leži ob navedeni meji v širini 1 km zračne razdalje na vsako stran. 3. člen Vse zaščitne pasove, tako tiste ob občinski meji kakor fedi tistega med območjema, je po tem odloku šteti kot območje, na katerem ni dovoljeno gojiti niti ribez niti zeleni bor. Morebitne okužene rastline v teh pasovih je obravnavati po 3. členu uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor. 4. člen Pod imenom ribez so v tem odloku tako kot v citirani republiški uredbi mišljene vse rastlinske vrste rodu ribez (črni, rdeči, kosmulje in drugo). 5. člen Posestniki rastlin ribeza so dolžni najmanj trikrat letno škropiti ribez z ustreznimi kemičnimi sredstvi za preprečevanje in zaitiranje ribezove rje. Obvezno je škropiti v času brstenja, po cvetenju in po obiranju. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 321—29/67—3 Datum: 31.1.1968 Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r. 126. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35—283/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o voznih olajšavah na avtobusih za učence osnovnih šol in dijake srednjih ter strokovnih šol, za katere se daje regres iz občinskega proračuna 1. člen Odlok o voznih olajšavah na avtobusih za učence osnovnih šol in dija- ke srednjih in strokovnih šol, za katere se daje regres iz občinskega proračuna (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 9—140/61) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati s 1. julijem 1968. Številka: 426—1/68—3 V Sevnici, 21.2.1968 Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r. OBČINA TREBNJE, 127. Svet za urbanizem, komvinalne in stanovanjske zadeve pri občinski skupščini Trebnje obvešča vse občane in delovne organizacije, da bo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) javno razgrnjen osnutek zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje za predel »Roje« v Mirni. Osnutek načrt-a bo razgrnjen 30 dni, računajoč od dneva te objave, in sicer v pis|.mi referenta za gradbene zadeve in urbanizem pri občinski skupščini Trebnje vsak ponedeljek in sredo od 9. do 16. ure. Predlog zazidave bo razgrnjen tudi na krajevnem uradu na Mimi vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 16. ure. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave o razgrnitvi. SVET ZA URBANIZEM, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI TREBNJE 128. Popravka odlokov št. 110 in 112 Popravljamo tiskarsko napako v Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine TREBNJE (Skupščinski DL št. 7—110/68 z dne 29.2.1968, v katerem se mora prvi odstavek 1. člena pravilno glasiti takole: V odloku o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje (SDL št. 8/67, 11/67 in 21/67) se v 3. členu stopnja »5,2« nadomesti s stopnjo »4,74«. Hkrati popravljamo tiskarsko napako v Odloku o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od pro- . meta blaga na drobno in obč. prometnem davku od plačil za storitve (Skupščinski DL št. 7—112/68 z dne 29. februarja 1968): 1. člen tega odloka spreminja točko 2 tarifne številke 7 (in ne 6, kakor je bilo po pomoti tiskano). JJREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA