Leto Vi., it. 31. PoStnlita pšafersa w gotovini« V LSubBlaRi, vjtetrtek 9= februarja 1922, Posam. st- 50 par. HflPREJ Glasilo Soeiaiistl^e stranke JusosMle. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Četrtkova številka „ftAf>REJA“ izhaja kot tednik pod imenom LJUDSKI GLAS Letnik kulis in razsvetljave... Kajti ti režiji ne moremo in tudi ne smemo oprostiti tistega kralja in tiste kraljice in tistega nesrečnega kraljevega monologa! O, ta monolog! Mučno ie bilo marsikomu med gledalci —- in verujte, najmanj, kar smemo zahtevati od igralcev in režije, je to: saj mučiti ni treba občinstva! Razumel seta pa prav dobro, zakaj sta v petem dejanju kazala kralj in kraljica občinstvu hrbet! Kdo bi bil prenesel »izpre-membo« na kraljevem obličju?! Pa Polonij, ta Polonij nam pač priča, kako čudovito je znal Šekspir — saj to je njegova posebnost — spojiti tragiko ;n komiko, toda ta ljubljanski Polonij naj bo prepričan, da Šekspir ni bil duhovit v cepetanju nog in majanju brade ter glave, ampak v besedah, besedah, govoru! Rozenkranz, Gil-denstern, Laerres. Horacij: to so pač bile kreacije — dolgočasile deklamacije, brez barve in življenja! Da bi vzbudile v gledalcu vsaj najmanjšo verjetnost v obstoj šekspirovih osebnosti — kreacij! Kaj še! Duh Hamletovega očeta je podoben otročjemu bavbavu! In kaj naj povem o Hamletu samem? Izumetničena ustvaritev, ustvaritev, ki delat v kapitalistove vinograde, čeprav so vedeli, da od tistega zaslužka ne mo-, rejo živeti. Boljše je nekaj, nego nič. Pri-, šlo jih je pa veliko več, nego jih je bilo treba, zato je kapitalist še tiste zaslužku znižal, češ, kdor ne more izhajati, naj pa gre, saj čakajo zunaj drugi, ki prosijo de^ la! Tako jih je omehčal vse — potem pa ie otvoril zopet tovarno in plačeval tam prav tako nizke mezde, kakor viničarjem. Kakšen razloček je torej, ali delaš na kmetiji, ali v tovarni? Če misliš, da si sam svoj gospod, ker imaš bajto in njivico, pa čeprav imaš pol grunta, potem se zelo motiš! Ali bedo tvoji otroci tudi go» spodje? Najstarejši bo dobil bajto, ki ga bo priklenila na košček zemlje, vsi drug: pojdejo pa po svetu iskat zaslužka pri kapitalistih. Vsi, ki morajo delati, da se pre-* žive, prav vsi so proletarci, samo ne za-« veda j o se tega. Vsak se ceha zase, da bi se preril na vrh, na to pa ne pomisli da vsi ne moremo biti na vrhu, ker bi po-, tem ne bilo nikogar spodaj. Č«, bodo vsi gospodje, kdo bo pa delal? Zato ne priznavamo nobenega go-> spoda, enaki hočemo biti! Sodrugi hočemo biti drug drugemu! Za enako delo ho •: čemo enakega zaslužka. Od tujega dela ne maramo živeti, sami pa za druge tudi ne maramo delati. Pravice hočemo. Pravica je oa čudna stvar. Če jo zahtevaš samo zase, postane krivica! Dot kler so tovarniški delavci delali »vsaic zase, Bog za vse,« so jih kapitalisti izkoriščali prav tako, kakor zdaj maleg i. kmeta. Ko so pa spoznali, da ne smejo vleči vsak za svoj konec, ko so začeli dc- «agnauqg^igiHimB^^ naj v prvi vrsti upllva s svojimi čudovitimi artističnimi skoki na občinstvo — to je ustvaritev, ki ji iz obličja gleda skrb za ustvaritev samo, ne pa sila verza in Šeks-pirjeva duhovitost. Da, skakanje in verzi! To sta dva različna pojma — a marsikateremu igralcu istovetna! Dvomim, da bi škodilo celokupnemu utisu, če bi skoki izostali! Toda krivico bi mu delal, če bi ne priznal, da je na nekaterih mestih povlekel občinstvo v vrtinec Šekspirjeve sile •— a trajnega uspeha ni dosegel. In monologi. To bi se dalo brez dvoma čisto drugače napraviti. Gledalci bi ne smeli imeti niti moči, niti časa, da pri teh monologih razmišljajo, da razmišljajo, kako silno, koliko silneje bi se dalo vse to povedati. Ti monologi bi morali biti za poslušalca vrtinec, mrzličen vrtinec, ki ruši, podira in požira poslušalca za poslušalcem! A ti monologi — daleč, daleč od tega! In zadnje slike tretjega dejanja: razgovor v materjo kraljico, smrt Polonija, vizije... Kako malenkostno to igranje Jati »vsi :ra enega, vsak za vse«, odkar so se organizirali. od takrat so si začel izboljševal' svoj noložai. Ce delajo danes' S ur na dan in če jim otrok ni treba več vpregati, ' ukor tebi — ne zavidaj iim tega, izboljšali so si to v dolgoletnih bojih! Če so oa tudi dandanes še trpini, če si niso mogli še vsega priboriti, kar bi bilo treba, ie to tvoja krivda, ki si delal samo zase in upal. da bo delal za vse — Bog! Tovarniški delavci ti tega ne zamerijo, saj so sami prišli iz tvojih vrst, sami so do velikanski večini kmetiški sinovi. Ti jim oa tudi ne smeš zameriti, če ti to povedo, kajti treba ie. da veš. sicer ne boš spoznal, da ie greh delati samo zase. da je greh upati na božjo pomoč, ko leži vsa bodočnost v tvojih rokah. Prenehajmo delati razloček med kmetom in delavcem, delajmo razloček samo med dvema razredoma, ki sta: razred delavnega ljudstva in razred lenuhov. Zakaj so tovarniški delavci prej prišli do spoznanja? Ker so iz boljšega testa? Ne, saj so iz iste zibelke! Ker so hodili v boljše šole? Ne. saj so hodili v iste skupaj s teboj! Tudi sv. Duh jih ni navdihnil, zakaj bi bil tako krivičen, da bi tebi to odrekal, ki hodiš bolj pridno v cerkev! Ves razloček med tovarniškim !n kmetskim delavcem je v tem. da delajo tovarniški delavci skupaj, kmetski sq pa raztreseni. Prvi vidijo svojega gospodarja in izkoriščevalca, drugi pa ne, ker ie predaleč in predobro skrit. Prvi so nave- zani drug na drugega In si zaupajo mel seboj, drugi Da hočejo drug drugega v žlici vode potoniti in se zmerom kregaj 3 med seboj, mesto da bi se podpirali. Prvi imajo svoie sestanke vsak teden in včasih kar vsak dan. drugi se Da zberejo k>-mai ob volitvah. Prvi čitajo svoje časopisje pridno vsak dan in si jih razlagajo drug drugemu, drugi pa samo ob nedeljah. pa še takrat ne vsi, ker se boje. da prideio v pekel če SDOznajo resnico. In kadar že spoznajo — se še boje, da jih bo stranka ogoljufala, ker ne čutijo, da je stranka v njih samih, če se zavedajo in če zanjo delajo. Te razločke bo treba odpraviti, čeprav gre počasi in težko’ Brez tega ne bo zmage. Kmetsko-delav-ska zveza mora postati popolna, tako da bo vsak njen član delal zanjo po reku: Eden za vse — vsi za enega! Tiste pa, ki žele, da naj bi »Ljudski Glos« pisal posebno o kmetovalstvu, opozarjamo, da ie »Ljudski Glas« političen list: kmetje bi se nam smejali prav tako kakor se je Prešeren smejal, ko so za htevali od niega. naj v svojih pesmih poje o takih stvareh. Tako-le jih je zafrknil v »Novi pisariji«: »Bog ti zaplati uk! Po tvoji volji Bom pel: gosen’ce kaj na repo. var’je. Kak prideluje se krompir najbolji; Kako odpravljajo se ovcem garje, Preganjajo ušivim glavam gnjide, Loviti miš’ učil bom gospodarje.« M, Čobal: Kriza v rudarski Industriji in splošna stavka rudarjev na Češkoslovaškem. v Nemški Avstriji 200 uemškoavstrijskih kron, zato je postalo nemogoče nemški industriji dobavljati premog iz Češkoslovaške. češkoslovaška vlada pa pobira šc posebno izvozno carino na češki premog tako, da je krizo še poostrila. Med tem pa hočejo imeti tudi rudniški podjetniki svoj dobiček ter so zadnji čas zahtevali povišek cen za konsum v domovini, kar bi seveda pomenilo težkoče za češko industrijo. Ker pa iim vlada v Pragi poviška ni dovolila, so se vrgli na delavske plače. Rudniški podjetniki hočejo torej dvojni dobiček. Prvič znižati delavske plače i.i drugič povečati produkcijo. Program rudniških podjetnikov je. da vzame de- Razno meščansko časopisje prinaša poročila o rudarski stavki na češkoslovaškem in sicer tako neobjektivno, da bi javnost morala soditi, da je delavstvo v rudokopih povzročilo to stavko, kar pa je ravno neresnično. Češkoslovaška krona se je v zadnjem času precej dvignila na euriški borzi. nasproti pa je nemškoavstrijska padla na osem stotink franka. Ker se češkoslovaški premog večinoma prodaja v Nemško Avstrijo za tamošnjo industrijo, posebno iz Moravske Ostrave, je nastalo radi razlike med nemško avstrijsko in češkoslovaško krono kriza povsod po češkoslovaškem, posebno pa v Moravski Ostravi. Čehoslovaška krona stane danes nasproti gigantski umetniški in življenjski sili teh dogodkov! G. Rogoz ni dosegel s svojo kreacijo veliko več, kot bi dosegel neigralec, ki Šekspirja razume. Hamlet — vsaj po mojem mnenju — ni polje za g. Rogoza. Žal mora biti človeku, če se spomni njegovega cerkovnika v »Pohujšanju« in barona »Na dnu«. Posrečeni ulogi sta bili uloga prvega igralca in posebno pa uloga prvega grobarja (g. Daneš). Oddahniti pa se jc moral vsakdo, ko je stopila na oder Ofelija (ga Šaričeva), prav posebno v četrtem dejanju! Kajti, ko so jo položili v grob, smo občutili bolest, ker smo verjeli v življenje Šekspirjeve Ofelije — in smo moraii logično verjeti tudi v njeno smrt! * Zopet enkrat smo videli, kako nujno potrebno bi bilo poslati nekaj naših mlajših moči v svet, da se vrnejo kot mojstri režiserji in igralci domov, da vendar že enkrat položijo temelje umetniški slovenski drami, in da enkrat izgine s sveta ta »dramska šola«. A. C. lavsfvu to. kar s! je pridobilo, podaljšati delavni čas, znižati plače, pri nedeljskih šihtih vzeti 50%, pri nadurnih šihtih 25% in sploh kolektivne pogodbe glede produkcije spremeniti ob minimalni plači za povečanje proizvodnje. Delavci naj torej vse izgubijo, kar so si po dolgih letih priborili s svojimi dobrimi organizacijami. Boj, ki se ie pričel, postane lahko zelo hud. Tako velike stavke na češkoslo vaškem že od leta 1900 ni bilo. Stavka namreč do 200.000 rudarjev. češkoslovaška vlada še ne porablja onega sredstva, ki so ga porabljali pri nas pred dobrim letom. Trudi se navidezno. da bi boj poravnala. Kako pa se bo ta poravnal, je odvisno od bodočega položaja. Nekoliko lažje stališče imajo rudarji na Češkoslovaškem kot pri nas že z ozirom na to, da je Češkoslovaška sestavljena iz raznih narodov, da se Nemci in Madžari z opozicionalnega stališča kažejo precej prijazni rudariem in one-mogočuiejo vladi, da bi s kakšnimi izjemnimi naredbami zadušila stavko. Da je boj češkoslovaških rudarjev upravičen, je samo na sebi umevno. Cene za živila in obleko se niso znižale; ravno nasprotno, poročila, ki sem jih dobil od tamošnjih rudarskih organizacij, dokazu-iejo, da so se cene vzdignile. Ravnotako ie neupravičeno podaljšati delovni čas, ker je sploh nastala nadprodukcija. Seveda podjetniki so povsod enaki, če umirajo delavci radi pomanjkanja dela v bedi, ali če pri delu stradajo, ie zanje to postranska stvar. Boj na Češkem je tudi naš boj. če propadejo češki rudarji, postanejo naši izkoriščevalci še bolj brutalni. Treba bo torej, da jih v tem boju podpirajo naši rudarji in naše organizacije, moralno in materielno, ker čeških rudarjev zmaga, ie tudi naša zmaga. Z. B. V obrambo. Esperanto, pomožni mednarodni Jezik. Skoro vsak Slovenec je v stari Avstriji vedel, kako velike važnosti da je jezikovno vprašanje. Saj je bil skoro ves naš kulturni boj le boj za pravice našega jezika, in ravno zaradi jezikovnega beja nam je manjkalo časa in moči za vse drugo. In vendar ie res, kar pravijo preprosti naši ljudje: »Prav vse eno mi je, ali sl Nemec ali Slovenec, da si le pošten človek.« Kajti če je kdo Slovenec, s tem še ni rečeno, da ie že tudi poštenjak, kakor je narobe Nemec, Lah ali Madžar lahko vsega našega spoštovanja vreden. To ie tako jasno, da se z začudenjem vprašujemo. odkod prihaja sovraštvo med narode. zakaj se ljudje medsebojno sovražijo samo zaradi narodnosti, četudi se sicer nič ne poznajo, da se često sovraž ta soseda, ki bi bila najboljša prijatelja, če j bi ne bila različne narodnosti? Ali ie to V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« piše g. Černagoj: »Dne 22. januarja t. I. se je vršil v Unionski dvorani v Ljubljani shod za nravni prerod našega naroda. Namen shoda dober, cilj vzvišen, izvršitev pa manj dobra. Preveč se je generaliziralo in kritikovalo, pa premalo skušalo ljudi dvigati k lepšim idealom z lepimi slikami in s toplo besedo. hudodelstvo, če sem prišel na svet kot siti slovenskih staršev? Odgovor na to le v zmešnjavi babilonskega stolpa. Sv. Avguštin pravi: »Nikogar ni med nami, ki bi ne občeval rajši s psom. nego s človekom, ki govori tu’ jezik.« L. N. Tolstoj Da je napisal: »Mnogokrat sem videl, kako nastopajo ljudje : sovražno drug proti drugemu samo zato, 1 ker se zaradi mehanične iezikovne ovire ne razumejo.« Najboljši možje različnih narodov so torej iskali pomočj; če že ni mogoče, da bi vsi ljudje govorili en sam jezik, pa nai se vsi nauče razen materinega še tudi mednarodnega iezika. v katerem bi govo-! rili potem z vsemi tulci vseh narodov. Ni bilo težko ljudi prepričati o ko-I ristnosti takega mednarodnega jezika, toda tem težje ie bilo najti iezik, ki bi bil zato sposoben. Dolgo je veljala latinščina za mednarodni iezik, toda niti ne v celi Evropi 1*1 še to samo za najvišie kroge in za uče-1 njake. Ko pa se ie začelo ljudstvo zave- Padale so fu3i po šoli in učiteljstvu ostre besede, od katerih najhujše so bile od socialnega demokrata g. Bernota izgovorjene: »Škandal in sramota je, ako je učitelj dan za dnem pijan — in pribiti ga je treba na javni prangar!« Ali ni taka obtožba, vržena ljudstvu v obraz ob tako izjemnem shodu, navadna hujskajoča demagogija? Ali se ne dela s takim očiikom radi enega morda resničnega primera, kruta krivica 999 tisočinkam učiteljstva. Ali se ne pravi to iz-podnašati tla ogromni večini delavnega in treznega učiteljstva? To ni primemo sodelovanje naroda s šolo, to je ubiianje učiteljskih uspehov.« G. Cernagoja ne poznam osebno, toda ker občujem z mnogimi učitelji iz njegove okolice, mi je znana sodba teh: zelo delaven mož, poštenjak od glave do pete. žentelmen. Tudi v nadaljevanju teh vrstic piše tako toplo za prerod in se prav bridko pritožuje nad svojimi tovariši! »Sam sem bii, ki sem se otepal in zavračal očitke.« Vendar — njegovo poročanje ni točno. Ni res, da sem tako govoril. Beseda »prangar« sploh ni mogoče, da bi prišla iz mojih ust! Ker je protialkoholno gibanje tako velikansko, ker je bil tudi shod tako sijajno obiskan, ker je bilo res velikansko navdušenje in zanimanje, sem se pritoževal, da je tako malo uspeha in razlagal, zakaj je tako: Zato, ker imamo za nravni prerod vse preveč lepih slik in toplih besed, pa premalo dejanja! Zato sem priporočal, naj se vsi udeleženci za zmerom odrečejo pijančevanju, sploh naj postanejo absti-nentje. Tako bodo osrečili sebe in ljudstvo. Ljudstvo bo namreč samo zgledom verjelo, na besede ne da nič. Kadar bo pa videlo, da so njegovi voditelji srečni in veseli brez alkohola, takrat bo tudi samo poskusilo odvaditi se tega strupa. Od stanov pa, ki imajo po svojem poklicu dajati dober zgled, sem zahteval, da ne smejo biti nikdar pijani. Priporočal sem, naj vsakega učitelja, duhovnika in višjega uradnika napišejo javno na črno tablo vselej, kadar ga vidijo pijanega. S tem se pa strinja tudi g. Čeruagoj, ko pravi: »Proč z njim! Proč od šole, ker cn tak tovariš je zmožen, da uniči s težkim znojem izvršeno delo stoterih drugih!« Da je bilo tako, bodo g. Cernagoju potrdili vsi navzoči; sam nisem ostal tam, ker sem moral drugam, toda niti med niti po mojem govoru se ni nihče dati svojih pravic, so morali začeti tudi izobraženci spoštovati narodne jezike in ker latinščina ni mogla postati mednarodni jezik za ljudstvo, ker je pretežka, je morala prenehati tudi kot mednarodni jezik za izobražence. A potreba posredovalnega jezika ie bila tako velika, da je Prišel takoj naslednik: francoščina. Toda hnela je že mnogo manj pravic nego njena prednica, dandanes velja še samo za Posredovalni jezik med raznimi državami, kar pa tudi ne bo moglo več dolgo traiati: kakor so orišle iz mode francoske *KUverante«, tako bodo tudi diplomatje opustili sladke francoske fraze. Umevno ie namreč, da se čutijo drugi narodi razžaljene, češ, zakaj bi imela baš iranco§5ina prednost, ko ie naš jezik tudi }op in jasen itd. Ce bi imeli odločiti, kateri izmed jezikov ie nailepši in najpraktičriei-ši. bi gotovo ne prišli nikdar do konca pravde, ki bi s tem nastala. Ne samo zato. ker vsak ljubi svoj jezik, amoak bi postal tudi narod, čigar iezik bi izbrali, ne- oglasil niti z' najmanjšim ugovorom. Gotovo je to bilo samo nesporazumljenje, zato pričakujem, da g. C. prekliče to ob-dolžitev demagogije — nikakor ne maram, da bi resni možje tako mislili o meni. Nikjer in nikdar nisem žalil učiteljstva, ki je in mora biti sol naroda. Če govorim, kakor govorim, ie to v njegovo obrambo pred nevrednimi posamezniki. Pribiti pa moram, da je bilo na tistem shodu delavstva mnogo, da pa mu nihče ne t priznava naslova sol naroda, pač pa ga blatijo od vseh strani. Tak je dandanes razloček med maso izobražencev in — delavcev. Pri tej priliki omenjam tudi, da še dozdaj nisem prejel od »Učit Tov.« zadoščenja zaradi ueiteliske številke »Ljudskega Glasu« z dne 19. oktobra 1921., da-si so mi v debati dozdaj še vsi učitelji priznali, da je bilo moje stališče pravo. Prehitro živimo, premalo pažnje posvečamo stvarem, zato nismo nikdar dovolj stvarni. Organizacijski pravi niSc. Socialistične stranke Jugoslavije, veljaven za slovensko ozemlb za čas do skupnega strankinega kongresa. (Sklep pokr. strankinega zbora v Trbovljah 26. in 27. decembra 1921). Glavni strankin odbor. § 46. Posle cele stranke vodi glavni strankin odbor, ki sestoji iz 15 članov h’ 5 namestnikov, ki jih voli strankin zbor s tainim glasovanjem in proporcionalno. V slučaju, da se katero mesto izprazni, izpopolnjuje se glavni odbor z namestnik; no vrstnem redu. Strankin odbor se konstituira sam. § 47. Dolžnost glavnega strankinega odbora je, da vrši in razvija organizacijo agitacijo in propagando pismeno in ustno, s shodi in konferencami in vsemi drugim; uspešnimi sredstvi in da v zmislu socialističnih načel’ in v soglasnosti z odloki zbora opravlja vse strankine posle. Samo glavni strankin odbor je pristojen za odločevanie o akcijah, ki se tičejo celega delavskega razreda in ki imajo obči politični ali gospodarski značaj. § 48. Za izvrševanje nadzorstva celokupnega strankinega gospodarstva izvoli strankin zbor z listami po tajnem glasovanju in proporcionalno tri preglednike. To nadzorstvo ima neomejeno pravico pregledati strankine račune, knjige in blagajne vsak čas in ie dolžno, da vsake tri mesece potrjuje bilanco strankine- verjetno mogočen na škodo drugih narodov. V Avstriji smo imeli lep vzgled zato: Nemcev je bilo 9 milijonov, Slovanov pa 15, torej skoro še enkrat toliko, in vendar smo čutili vsak dan. kakšno premoč so imeli Nemci. Samo zaradi jezika, kajti nespametna bi bila trditev, da so Nemci bolj nadarjeni. Pri tem pa so bile predpravice nemščine samo navidezne, po zakonih neveljavne, Nemci so si jih le po krivici lastili. Če bi bili Slovani prenehali braniti svoje pravice, če bi bili prenehali kričati in kazati na zakone, po katerih so bili v Avstriji vsi narodi enakovredni, če bi bili torej Slovani Dripoznali nemščino kot državni jezile, kakšno moč bi bili potem dobili Nemci in kai bi bili morali šele potem Slovani pretrpeti! Kdor bi ne bil znal po nemško, bi se niti po železnici ne bil mogel voziti, nobenega pisma bi ne bil mogel poslati, pri sodniii bi ne bil mogel iskati pravice, še davkov bi ne mogel plačati! Denar bi pač gotovo lahko oddal, toda namesto potrdila bi mu dal uradnik ga gospodarskega stanja. Dolžno je poročati zboru o svoiem poslovanju. Strankin zbor. § 49. Socialistično stranko Jugoslavije upravljajo vsi nieni člani po svojih delegatih na zboru, ki ie najvišje telo v stranki. § 50. Strankin zbor sc sestaja vsako leto. Sklicuje ga glavni strankin odbor, ki odreja čas in kraj zbora in začasni dnevni red. Sklicanje zbora z začasnim dnevnim redom se mora objaviti v glavnem strankinem glasilu najmanj 3 mesece pred strankinim zborom in takoj ponatisniti v pokrajinskih strankinih listih. Poziv za volitev delegatov se mora objaviti naj* manj trikrat. Poročilo glavnega strankinega odbora o delovanju, kakor tudi vse resolucije se morajo tiskati v strankinem glasilu najmanj mesec dni pred zborom in tudi ponatisniti v glavnih pokrajinskih stran* kinih listih. Predlogi strankinih članov in organi-; zacij za dnevni red se morajo predložiti glavnemu odboru najmanj mesec dni pred zborom in tiskati v strankinem glasilu najmanj 15 dni ored zborom. Člani so dolžni pošiljati svoie predloge preko or* ganizacij, katerim pripadajo. Isto velja tudi za pritožbe strankinih članov in organizacij. Zboru se morejo predložiti samo pritožbe proti rešitvam glavnega odbora in pokrajinskega od* bora. § 51. Pravico udeležiti se zbora imajo: 1. delegati krajevnih strankinih orga* nizacij. Vsaka organizacija do 100 člano/ voli po enega delegata in za vsakih na* daljnih 100 članov še po enega. Ostanek' od najmanj 60 članov daje pravico za li delegata več. To število se računa po po* vprečnem številu članov krajevne orga* nizacije. za katere je organizacija za po* slednjih 6 mesecev plačala prispevek pokrajinskemu odboru. Stroške za pošiljanja delegatov nosijo organizacije same. 2. Člani glavnega odbora in nadzor-; stva. 3. Predstavnik strankine parlamentarne delegacije; ostali člani parlamen* tarne delegacije lahko sodelujejo na zbo* ru. toda brez pravice glasovanja. § 52. Edino zbor j.e pristojen, da od* loča taktiko, da daje direktive za vse akcije, ki se tičejo celokupnega strankinega življenja, ali ki po svoji važnosti segajo globlje v politično in gospodarsko življenje države. lahko kak listek, na katerem bi stalo, da , mu davkarija dovoliuie pozneje plačati. Na vsak korak bi bil lahko ogoljufan. Pa tudi oni Slovenci, ki bi bili znali nemško, bi ne bili dosti na boljšem Lahko bi se sicer vrinili med Nemce, toda če bi hoteli biti res enakovredni, bi morali biti tudi nemškega rodu: zatajili bi torej svoje slovenske starše in se izdajali za pristne Nemce. Ali si morete misliti, da bi bil tak človek srečen? Kdo ne spoštuje staršev? Še celo če pride kaj nai vskriž — starši ostanejo starši in najsrečnejši smo. kadar jih lahko hvalimo. Onv na bi jih morali grajati, ali pa — tajiti-Kdor zataji svoje starše, pa tudi sicer ni mnogo vreden; vsak narod, ki mu je kaj mar poštenje, se brani izdajalcev, ne samo zato, ker so nezanesljivi, ampak predvsem zato, ker so moralno skaženi in ker tirajo s svojim slabim vzgledom vse ljudstvo v moralno propast. (Dalje danes teden.) Njegove naloge so posebno? 1. da d;i svoje mišljenje o poročilu glavnega odbora, nadzorstva in strankinih poslancev; 2. da voli glavni strankin odbor in nadzorstvo; 3. da odločuje o organizaciji stranke in o vseh vprašanjih, ki se tičejo strankinega življenja in 4. da rešuje o posameznih predlogih in pritožbah. § 53. Strankin zbor otvarja glavni strankin odbor. Takoi po otvoritvi izvoli zbor iz svoje srede 5 članov v odbor za pregled in overenje pooblastil. Ta odbor upravlja posle zbora do izvolitve stalnega predsedništva. Na to izvoli zbor 3 člane za določitev dnevnega reda. § 54. Po završeni verifikaciji pooblastil si zbor izvoli iz svoje sredine 2 predsednika in 5 tajnikov. O vseh vprašanjih odločuje zbor s orosto večino glasov, razen če je izrečno drugače predpisano. § 55. V slučaju nujne potrebe lahko skliče glavni strankin odbor sam ali na predlog dveh tretjin strankinih organizacij izredni zbor, ki se mora z začasnim dnevnim redom objaviti najmanj 14 dni popre i. Za njegovo konstituiranje in delo ve-' liajo iste odredbe kakor za redni zbor. liepertoir narod, gledališča v Ljubljani. Drama. Sreda S. februarja »Vražja ženska« D. Četrtek 9. februarja »Hamlet«. Izven. Petek 10. februarja »Vražja ženska« B. Sobota 11. februarja »Prekrasne Sa-binke« A, Nedelja 12. februarja popoldne ob 3. uri »Revizor«. Izven. Nedelja 12. februarja zvečer ob 8. uri »Hamlet«. Izven. Ponedeljek 13. februarja »Prekrasne Sabinke« C. [Torek 14. februarja zaprto. Opera. Sreda 8. februarja »Evangeljnik« E. četrtek 9. februarja »Trubadur« B. Petek 10. februarja zaprto. Sobota 11. februarja »Cavalleria ru-sticana« E. Plesna legendica. Nedelja 12. februarja popoldne ob 3. uri »Labodje jezero«. Izven. Ponedeljek 13. februarja. Zaprto. Torek 14. februarja »Cavalleria ru-sticana« D. Plesna legendica. Beda delavcem v državnih zdraviliščih! Največji reveži v državni službi so delavci v državnih zdraviliščih, ki jih ne ščiti nobena pragmatika niti v gmotnem, niti v pravnem smislu. Da podam javnosti le delno sliko nezasluženega trpljenja teh ljudi, prinašamo kratko poročilo u državnega zdravilišča za tuberkulozne v Topolšici. ^ V omenjenem zdravilišču sluzi okoli 30 delavcev, ki jih potrebuje zdraviliška uprava pri vzdrževanju zdravilišča. Nekaj je profesionistov. okoli 25 pa služkinj. Profesionisti dobivajo mesečne plače po 550, 700, 900, 1000 in eden največ 1500 K. Potem pa slede plače po 300 K, za služkinje pa po 200 in 150 K. — Res je, da irnaio prosto stanovanje in kurjavo, hlapci in služkinje tudi hrano. rcs_ ie pa tudi, da se profesionisti. oženjeni ljudje, morajo sami preživljati z navedeno sramotno nizko plačo. Treba ie samo vzeti svinčnik in računiti. Kje ie obleka, ki jo vsak delavec potrga dovolj, kje ie obutev, ki danes presega že vrtoglave cene? In draginja raste dan za dnem. Delavci so vložili na »Zdravstveni odsek za Slovenijo« v Ljubljani prošnjo za zvišanje zaslužka že v septembru 1921. — Od tega časa dalje, pa do danes so čakali zaman na rešitev prošnje. Na Zdravstveni odsek so poslali že par de-putacij, da se naj vendar upravičenim zahtevam ugodi. Pred novim letom so jih tolažili, da naj počakajo odobritve proračuna. Po novem letu, ko so dvanajstine za januar in februar že odobrene, se izgovarjajo gg. ori Zdravstvenem odseku, da bo proračun odobren šele čez pet ali šest mesecev. Delavci so svoje zahteve stavil dokaj časa pred izdelavo proračuna in bi morali biti izdatki za uboge pare v proračunu izkazani, toda gospodje so najbrž na to pozabili. Proiesionistom so ob-ljubovali stalno nastavitev vsi vprek, danes noče o tern nihče slišati. Tako se plačujejo ljudje, ki tvegajo svoje zdravje v obči blagor; za delo. ki traja od jutra do noči in večkrat še ponoči. Mera je polna. Mislimo, da postojl nekje pri Pokrajinski upravi tudi oddelek za socialno skrb. Nai se gospodje, ki vrše službo v tem oddelku tudi pobrigajo za delavce, ki stoje v teli javnih zavodih v državni službi. Ker človek živ pod zemljo ne more, bo treba najti rešitve tega vprašanja. Vsako delo je vredno svojega plačila. Opozarjamo oa pri tem, da naj nihče ne poizkuša rešiti to škandalozno razmerje na ta način, da bi se kdo vrgel na cesto kot nagrado za dosedanjo molče prenašano bedo. — Ker čujemo iz vseh enakih državnih zavodov in bolnic slično obupne klice, bo treba v najkrajšem času stvoriti močno organizacijo, da se rešijo z ničemur zaščiteni delavci v državni službi bede. Politične vesti. 4* Hrvaška spomenica genovski konferenci. Iz Belgrada poročajo, da bo poslalo 63 radičevskih poslancev genovsk; konferenci spomenico, ki jo je sestavil St. Radič. 4- Stavka železničarjev v Nemčiji ni uspela. Včeraj je bil okrog poldneva dosežen sporazum med železničarji in vlado, in sicer v škodo stavkujočih, ki so morali privoliti, da bo vlada po svojem pre-vdarku kaznovala voditelje stavke. Železničarji so doživeli Dopolen poraz vkljub temu, da so nastopali enotno. 4- Kardinal Gaspari ostane papežev tajnik. Papež Pij XI. ie potrdil dosedanjega državnega tajnika kardinala Gasparija. ki je dajal po poročilih v laškem časopisju kardinalom v konklavu nezadostno množino hrane, da bi sc^kardinali čimprej zedinili pri volitvah. Računal ie, da bo on sam izvoljen, toda »božja previdnost« je hotela drugače. Dnevne vesti. Razprava proti »dolarskim princem« sc nadaljuje in so priče, večinoma kon-' trolni organi poštnega ravnateljstva podale izjave, iz katerih ie razvidno, da pade odgovornost za dolarsko afero v veliki meri nanje. Prvi državni pravdnik se zato ni mogel vzdržati, da ne bi sarkastično pripomnil: »Vsi obtoženci so bili poštenjaki. Vsi kontrolorji niso ničesar zapazili, samo dolarji so izginili.« Ravnatelj Anton Wolf, sedanji vodja poštnega urada Ljubljana III. je izpovedal s kislim obrazom: »Ker so nekoč ponujali vino, sem tudi jaz izpraznil ponudeno kupico, ampak sedaj vidim, da bi bilo bolje, da bi jim vrgel vino in čašo v glavo!« Zanimiva je bila tudi izjava ravnatelja Kurenta, ki h; lepo po očetovsko opisal svoje nekdanje me uradnike, da sc ie zdelo državnemu pravdniku njegovo pripovedovanje že preveč sumljivo, pa ga je vprašal: »Ker ste tako leoo popisali obtožence, o katerih ne veste nič slabega, kaj veste pa o ^ Deteli, po čegar zaslugi smo odkrili »dolarske prince«. Nato je pričel ravnatelj Kurent opisovati poštnega oficiala Detelo, o katerem je izpovedal osebne stvari. Ker zadeva z »dolarskimi princi« pošteno smrdi, smo ukrenili vse potrebno, da se razčisti v našem parlamentu, ker ne trpimo igračkanja v nobenem oziru. Oddelku za socialno skrbstvo. V zavodu za slepe invalide pašuje znani upravitelj g. Jože Simončič, ki je dajal slepim invalidom nad vse pričakovanje slabo hrano. Invalidi so sc pritožili in prišla ie komisija od socialnega skrbstva. Kakih 10 dni so imeli nato prav dobro hrano. Dne 1. t. m. pa sc je zgodilo, da je prišel g. upravitelj oreti poldnevu v obednico, kjer je pograbil žlice in jih začel siliti v roke slepim invalidom, nad katerimi je kričal, da si nai gredo iskat kar sami hrano v invalidnico, ki je oddaljena kakih 10 minut. Invalidi so odšli v svojo sobo in so ostali brez kosila in večerje še celo naslednji dan na Svečnico. Hrano so dobili šele 3. t. m. ki pa ie zopet ped vsako kritiko. Opozarjamo oddelek za socialno skrbstvo, da napravi nemudoma konec temu škandaloznemu postopanju! Dve ugledni materi v Zgornji Šiški. Včeraj se je oglasi! v našem uredništvu sin ge. Polone Vidmar in izjavil, da je dopis, ki smo ga obiavili pod tem naslovom v 27. štev., nesramna laž. Mi lojalno popravljamo in pozivamo dopisnika, naj da svoj naslov na razpolago omenjeni družini, da se bo lahko z njim pomenila. Dopisniku bo to lahko storiti, ker je omenil našemu uredniku, da je pripravljen vsak čas dokazati resničnost navedenega dopisa. Zadnji čas, da ukinete tiste paragrafe, s katerimi je mogoče dokazati, da je alkohol živilo, ne Da strup! S tem smo se že zadnjičnekoč Dobavili,ko smo poročali, kako je bil s. Leskošek iz Celja od okrajnega sodišča v Laškem na ovadbo gostilničarja Franca Vozla obsojen na 200 K globe radi svojega protialkoholnega govora v Zidanem mostu. Globa sama na sebi ni tisto, kar nas dviga k pomenku s okrajnim sodiščem v Laškem, toda gre za načela, gre za to. da so izrekli obsodbo po strohnelih avstrijskih paragrafih na način, ki nasprotuje že vladnim odredbam ki veljajo tudi za naše ozemlje in kaj šele čutu pametnega človeka, kateremu je nekaj na tem, da si vzgojimo v naši državi zdrav in trezen rod! Proti taki kršitvi načel se bomo navzlic merodajnosti laške justice postavili odločno v obrambo. Videli bomo, če vlada pri nas res taka pravica, da ščiti izkoriščevalske pride proti zdravim gibanjem v proletarskem razredu in proti tistim ljudem, ki hočejo s svojim delom dvigniti duševno in telesno krepost jugoslovanskih državljanov. S. Leskošek je zaenkrat vložil vzklic, v katerem gre edino z načelnega stališča proti krivici, ki se mu je zgodila. Ce to ne bo pomagalo, poskrbi, da pojde stvar še dalje in naši poslanci poskrbijo, da dobi s. Leskošek in z njim vse protialkoholno gibanje popolno zadoščenje. Maribor. Kdo bo nosil posledice? Kakor smo izvedeli, so bili dne 2. 2. 1922 zaupnik; od celokupnega mariborskega železničar-stva pri mariborskih političnih oblastih, ter jim dokazali, da približno 500 delavcev pri Juž. železnici v Mariboru ni dobilo 1. 2. 1922 nobenega vinarja izplačanega, ampak da so še dolžni skladišču za živila po 200 in več dinarjev. Ker pa potrebujejo delavci izven skladišča za živila se denarja za mleko, meso, jajca, krompir, stanovanje, šolske potrebščine itd., je celokupno delavstvo popolnoma obupano in zahteva od zaupnikov nujne pomoči. ZauDiiiki, ki so zaprosili politično oblast, da noroča pokrajinskemu namest> ništvu o resnem stanju delavstva in pa da v slučaju, če delavstvo ne bi več hotelo poslušati zaupnikov, pove, da je vsako izsiljevanje strogo prepovedano Zaupniki so izjavili, da v takem slučaju ne prevzamejo nobene odgovornosti več, ker merodajni gospodje res nočejo uvideti, da ne more tako dalie. Na vprašanje, kdo bo nosil oosledice, hočemo že danes covdarjati, da je delavstvo nedolžno in se bori samo za biti ali ne biti. Gospodje na merodajnih mestih pa bodete dali nekoč odgovor, ker pustite, da naši delavci oropadajo in nimate nobenega srca zanje. VRHNIŠKE NOVICE. SLOVENSKA BANKA, TOVARNA KONZERV IN LEGVART. Razdrapane finance v konzervni tovarni (po izjavi g. Legvarta, da tako velikih zgub ne more več zagovarjati; g. Legvart bo pa kot predsednik tovarne že razmere bolje poznal kot vsakdo drugi) so privedle internacionalno kapitalistično družbo raznega verskega mišljenja do ustanovitve podružnice »Slovenske banke« na Vrhniki. Zgodil se je nov čudež, vreden danes vladajočih drugih razmer v Jugoslviji. Neki sodni uradnik išče stanovanja: 'Ga ni!« pravi vrhniški župan in magnat dr. Marolt. Novi davčni upravitelj išče stanovanja — kaj še! naj mu ga napravi država, če hoče imeti uradništvo . . . Vsakdo se boji gospodov iz davkarije, kakor bi jim bilo zapisano na čelu: »Nolli me tangere!« Stanovanjskega odseka nima vrhniška občina. Zakaj ne? Ker bi se lahko zgodilo, da pride v tak odsek ^tudi kak — socijalist. In to ne ugaja atu Špeharju (g. Gabrijel Jelovšek), tudi gospodu županu ne (ker je ravno tako magnat), zato pa si pridržuje pravico do stanovanjskega odseka kr. okrajno glavarstvo. Stanovanj ni, jih ni . . . 2. januarja pa se odpro okna in vrata onih prostorov, kjer je nekdaj dolgo vrst let prodajal smotke in cigarete ata Špehar; odpre se stanovanje, krasno, ali ne za vas gospode uradnike, kaj šele za kake druge prevratne elemente! Nekje in nekdaj so izdajali na-redbe, da si mora zidati vsaka banka svojo poslopje; naivneži, ki ste mislili, da je to bilo pri nas v Jugoslaviji, ne, nekje tam daleč v deveti deželi je bilo! Banica tam črez cesto občinske hiše, kamor zaman gledajo Špeharjev ata, spominjajoč se slavnih let, ko so županili, ima torej očividno namen, zalagati tovarno konzerv z denarjem. Želimo obilo sreče, mogoče bo imelo delavstvo korist od tega, ker se bodo mezde povišale, sicer bomo primorani nadaljevati s članki, počenši z dogodki od leta 1894., ker se akt štev. Rg. Z. 459, Esch. No. 8465 ni izgubil. sHa-loh! Tovarna konzerv!« 12 strenlc«). J Okrožne odbore opozarjamo na 34. paragraf organizacijskega pravilnika. Nekatere krajevne organizacije so zahtevale novih tiskovin in čakajo z obračunom, dokler jih dobe. To ni prav. Tiskovine se ne morejo dati v tisk tako hitro, treba jih je prej dobro premisliti in preizkusiti. Odborniki naj pazno prečitajo § 16., 17. in 18. organizacijskega pravilnika, pa bodo tudi na starih tiskovinah lahko obračunale. Ce kaj ne bo jasno, saj se pozneje še lahko popravi. Razpredelnico imate v žepnem koledarju na 58. in 59. strani. Bila je pa tudi natisnjena v 1. štev. letošnjega »Ljudskega Glasu«. Obračune pošiljajo nekatere organizacije okrožnim tajništvom. V § 11. je določen zato pokrajinski odbor, ne okrožni. Okrožnemu tajništvu pošiljajte le prepise poročil. Denar naj se pošilja vselej po položnici, čemu tratiti denar za poštnino po nakaznicah? Tudi posameznim osebam ga ne izročajte, ker je s tem več dela, pa tudi zanesljivi niso vselej tisti, ki se ponujajo za sprejem denarja. Pokrajinsko tajništvo SSj in KOZ v Ljubljani, poštni p. 168. Dopisnikom. Ponovno opozarjamo vse dopisnike, naj ne naslavljajo uraimh dopisov na osebe, temveč vedno na Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 16S ali kratko: Ljubljana. poštna predal 168. Žepne koledarje smo zopet prejeli. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri pokr. tajništvu SSJ v Ljubljani, poštni predal 168. Oseono ga dobi lahko vsakdo v upravi »Napreja« v Frančiškanski ulici 6 (Učit. tiskarna) v Ljubljani. Zg. Šiška. Občni zbor tukajšnje kra-ievne organizacije Kmetsko-delavske zveze se bo vršil v nedeljo 12. t. m. ob doI 3. pop. v Dravljah pri Sojarju. Sodru-gi ter vsi socialistično misleči delavci in mali kmetje, ta dan posvetimo razširjenju socializma v naši občini! Občinske volitve so pokazale, da imamo relativno večino v občini, ali to ni vse, za našimi odborniki je treba močne socialistične organizacije, če hočemo imeti uspehov. Le takrat nas bodo naši nasprotniki voošte-vali, kadar bodo morali računati z zavedno organizirano četo. Socialistični odborniki bodo pritiskali od znotraj in naša organizacija na zunaj. Zaspanci obč. Zg. Šiške, prebudite se, socializem vas kliče: Ne prepustite vsega dela za odpravo današnjega krivičnega družabnega reda Dosamezniku. Posameznik vas vseh, ki trpite, ne bo mogel nikdar rešiti. Rešitev ie edino v skupnosti svetovnega socializma, zato na plan. v organizacijo, ki. nas bo vodila neustrašeno do končnega cilja: svobode, bratstva in enakosti! Ali hočete še nadalje iskati rešitev brez organizacije? — Ne! — Torej vsak na svoje mesio! V boj za zmago socializma! — Odbor. Okrožni zbor SSJ v Celju. Dne 5. t. m. se je vršil v Celju v unionski dvorani okrožni zbor SSJ. Delegati, kateri so zastopali 10 organizacij celjskega okrožja, so prišli glavno zato, da izvolijo zastopnike v pokrajinski odbor. Pomenili so se pa tudi še mnogo drugega koristnega in dobrega. — Sodrug Koren iz Celja je najprej poročal o delu okrožnega odbora. Poročilo ni bilo tako, kot bi moralo biti ; a ne po krivdi okrožnega odbora, ampak organizacij samih, ki niso toliko vpoštevale tajništva v Celju. O poročilu se je vnela precej ostra debata. Jalto zanimivo je bilo, ko nam je sodr. Umek po- /edal, kako nesrarhno so delali nasprotnici v Globokem, da bi uničili socialistično jibanje. Vračali so list brez vednosti čla-ia, pcšiijali odstopnice od »konzuma?, taterega v Globokem sploh ni. Vse to je bila ovira, da delo ni šlo tako točno, kot smo ga želeli. V drugi točki dnevnega reda je sodrug Koren govoril o pomenu vo-lilnih odborov. Ker ne vemo ne dneva, ne ure, kdaj da bodo volitve razpisane, moramo biti vedno na straži in moramo imeti bataljone pripravljene, da nas sovražnik ne preseneti. Sklenilo so, ustanov viti volilne odbore. Kjer so zaupniški zbori, naj delujejo ti kot volilni odbori, kjer | jih pa ni, naj pripravlja teren za volitve odbor krajevne organizacije. V pokrajinski odbor sta bila enoglasno izvoljena so-druga Čebular za krajevno organizacijo Celje in Malovrh za okrožje. Celje je dobilo svojega zastopnika radi tega, ker imajo vse organizacije, katerih članstvo šteje 10% vseh članov stranke pravico do lastnega zastopnika za pokrajinski od« bor. Seveda mora organizacija pravilno obračunati. Organizacije brežiškega okraja bodo volile svojega zastopnika, ker jih je smatrati za snujoče se okrožje. — K tretji točki dnevnega reda je govoril sodrug Svetek iz Ljubljane o pomenu tiska. Tisk je najhujše orožje za nasprotnika, podučuje člane o vsem, kar morajo vedeti o socializmu, jih informira o gibanju nasprotnikovem, skratka — stranka brez tiska je vojak brez orožja. Zbor jo sklenil, da morajo biti vsi člani naročeni na strankino glasilo. — V polemiki so dali precej lepih navodil o Dišavi naših listov. — Celjski okrožni zbor je zopet pokazal, da razumeta delavca v tovarni in kmet, kje je tabor za proletariat. Združila sta se pod eno zastavo za boj proti k a p h talizmu, ker vesta, da ne prizanaša no enemu ne drugemu. V boj za uresničenju našega programa! Ježica pri Ljubljani. Na občnem zboru naše organizacije, ki se je vršil v soboto dne 4. t. m. so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Franc Černe za predsednika. Ignac Kušar za nam., Franc Kunstelj za blagajnika, Andrej Jakopič za nam., Ivan Čibej za tajnika, Anton Jakopič za namestnika, v odbor pa ss. Franc Preset-nik, Franc Camernik, Ivan Dovič, Josip Kos in Franc Sitar. V nadzorstvo pa so-druga Karol Jokopič in Ivan Verbič. Udeležba je bila prav lepa in debata zelo živahna in vzpodbudna. Žal, da smo se morali vsled policijske ure prekmalu raziči! — Škoda tudi, da je bilo kmetov manj, nego deiavcev, so menda še vedno pod klerikalnim vplivom. Tudi smo morah zborovati v gostilni, česar se vsak boji — če količkaj oiješ, na zapraviš že članarino za pol leta! Za drugič bomo našli kak drug prostor, (hvalevredno! Glede kmetov Vas pa opozarjamo na današnji uvodnik! Op. uredn.) Zidani Most. Redni občni zbor krajevne organizacije KDZ v Zid. Mostu se bo vršil dne 19. t. m. ob 9. v gostilni g. Emila Perdilia v Zid. Mostu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika tajnika in blagajnika. 2. Bližajoče se občinske volitve v Loki pri Zid. Mostu. 3. Poročila referenta o delovanju socialističnih poslancev v parlamenti*. 4. Delitev Slovenije. 5. Razno. 6. Volitev novega odbora. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora točno udeležijo. — Odbor. Krška vas. V nedeljo dne 12. t. m. sc bo vršil v Krškivasi ob 14. uri v gostilni g. Antona Kuharja občni zbor krajevne organizacije KDZ. — Vsi zavedni sodrn-gi naj se zbora točno udeležijo, tudi novi člani se bodo sprejemali. Ponikva ob' j. ž. Krajevna organizacija KDZ poživlja vse svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. t. m. po prvi maši v gostilni pri »Župniku«. Na dnevnem redu bo predvsem načrt nadaljnega delovanja in poročilo o okrožni konferenci v Celju. Kdor pozna namen organizacije, naj pride gotovo in točno. — Odbor. Sp. Poljskava. Krajevna organizacija KDZ v Sp. Poljskavi vabi vse člane na člansko zborovanje, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. 9b 15. v gost. Ludvik prej Lam> po v Sp. Poljskavi. Tudi sodrugi iz Zg. Poljskave, Bukovicc in Pakaša naj se zborovanja polnoštevilno udeležijo. Dolžnost nas vseh je, da skrbimo za napredek organizacije. Zanimati se moramo tudi za uspešno delovanje agrarnih odborov, in mnogo drugih važnih naiog nas še čaka. Ne pustimo se slepiti od naših nasprotnikov, temveč pokažimo, da poznamo njih zahrbtnost in da stojimo trdno na braniku. Samostojnežu pa.ki obečakmetskemu ljudstvu zlate gradove, ki jih pa sam nikdar poštenim ootom ne bo imel, lahko po-vemo, da nas letos ne bo vodil za nos. Zase je poskrbel, na druge pa pozabil in jih ogoljufal še za tisti mali košček zemlje, ki bi jim po pravici pripadala. Zato, sodrugi, združimo se in nastopimo kakor en mož za svoje pravice. — Odbor. Ljubno. (Zahvala.) Tukajšnja Krneč-ko-delavska zveza je priredila na svečnico s sodelovanjem šoštanjske »Svobode* veselico z dramatično igro »Moč uniforme«, pevskim koncertom in plesno zabavo. Kljub splošnemu pomanjkanju denarja, velikemu snegu in zimi, je veselica krasno uspela in vrli Šoštanjčani so svoje uloge pri igri in petju izvrstno izvršili. Krasni gledališki oder sc je kljub velikanskim stroškom izplačal. Naši mladini naj bo ljudska univerza in io naj povede do prave kulture in samostojnega prepričanja in mišljenja, ker se zavedamo, da ie edino izobrazba tisto orodje, ki nas bo privedlo do zmage in zaželjene svobode. Na veselico so prišli tudi komunisti, toda ne na zabavo, ampak na zabavljanje in boj, vendar pa niso svojega hudobnega namena dosegli, ker se ni noben pameten ‘človek za njihovo izzivanje brigal. Ljudstvo jih je pa vendar spoznalo in jin ne bo več nasedlo. Tem potom izrekamo prisrčno zahvalo vrlim šoštanjskim gostom, posebno pa s. županu Ciraju, ki je Šoštanjske goste brezplačno vozil, kakor tudi vsem dobrotnikom in gostom in jim Ikličemo na skorajšnje veselo svidenje! Kozje. Krajevna organizacija KDZ sklicuje za nedeljo dne 26. t. m. ob 14. uri redni občni zbor pri sodrugu Josipu Resniku s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora in zaupnikov. 3. Načrt nadaljnega delovanja. 4. Raznoterosti. Dolžnost vsakega zavednega člana je, da se občnega zbora gotovo in točno udeleži. Obenem poživljamo vse člane tudi na točnost pri mesečnih sestankih. Ni dovolj, da čitamo »Ljudski Glas« in razne socialistične časopise in brošure, marsikomu to ali ono vprašanje ali razprava ni jasna, zato vsi vedno točno na redne sestanke, da si po možnosti razjasnimo, kar dela mnogokrat posamezniku preglavice! — Odbor. Dopisi. Goirie pri Bledu. Dne 29. januarja se ie vršila pri nas v gostilni T. Černe tombola »gasilnega društva Gorje«, ki se je Da zelo tragično Končala. Radi obilo za-vžitega alkohola sta se neki Ambrožič in Larisi začela obmetavati s steklenicami in'je ena priletela v glavo nekemu dekletu iz Rečice ter io močno ranila ravno nad očesom. Dekle so odpeljali v bolnico in bo gotovo ob oko; oba razgrajača pa so odvedli v zapor. — Vprašamo načel stvo gasilnega društva, kje imamo reditelje? Seveda, če se načelnik sam opijani ; i zraven napaja še druge, potem lahko pri de do takili deianj. Načelniku gasilneg-t društva svetujemo, da pokaže svojo radodarnost na bolj človekoljuben način. Revežev je pri nas dovolj: Bolje je. do. pomaga tem. kot pa pijancem! Tudi bo od prvih užival več hvaležnosti in sladke zavesti, da je vršil socialno ljubezen do bližnjega. — G. župnik ter »Pastirski list:; pa bosta zopet rekla: »Glejte jih! Proti veri so!« Pobeljeni grobovi! Iz Pišec. Tukajšnji grajščinski upravitelj si dovoljuje vse mogoče šikane proti našim ljudem. Ce pride lcdo k njemu radi drv ali trave, ga nažene, naj gre k županu ali predsedniku agrarnega odbora po drva ali travo. Interesentom agrarne reforme noče dati drv. ali iih pa odka-že na takem lcraiu, da ne morejo do njih. Bogatašem, svojim orijateliem, ki imajo svojo vprežno živino, da drva ob cesti. Upravitelj naj si zapomni, da se bo agrarna reforma izvršila iti agrarni odbor bodo ostali, čeprav se ie izrazil, da so sami osli tisti, ki so jih postavili. Člen 38. naše ustave pravi: Fidejkomisi se ukinjajo. — Prosimo naše poslance, da se za to zavzamejo, da se tudi tedaj izvedejo zakoni, če so ljudstvu v korist. G. upravitelja na uri poročamo oblastim, da ga vprašajo, zakaj zadržuje razpravo proti županu pred sodiščem: ali morda zato, da bi bila nreje rešena opcijska prošnia, ki ne sme biti nikdar rešena, če pride ored sodiščem na dan vse. kar si ta tujec dovolju-ie proti našim liudem in državi. Dovolj krvi je spil ljudem, dovoli miljonov si ie nabral in zasluži, da ga pošljejo tja, kamor ga vleče srce. Mežiška dolina. Kakor so nas informirali, je g. župan Lahovnik porabil obisk kralj, namestnika ter je v deputaciji županov zahteval odstranitev tujih hecer-iev, kakor sta učiteli M. in D. Poživljamo vas, g. župan, da nam pojasnite vaš nastop! Gospodarstvo. Zagreb, devize: Berlin 149—151, Bukarešta 240, Milan 1420—1135, London 1311—1318, Pariz 2570—2577, Praga 570 do 577, Švica 5900—5950, Dunaj 3.70 do 3.85, Budimpešta 47—47 in pol, Newyork ček 300—30, valute: dolarji 299 in pol — 300 in pol. avstrijske krone 4—4.50, franki 2525—2550, napoleondori 1100, marke 152—160, leji 230—235. Zaradi snežnih lavin je ustavljen železniški promet v Bosni in Hercegovini. Snežni meteži so zasuli v Bosni in Hercegovini vse železniške proge. Vlaki so zaradi snežnih lavin obtičali na odprtih progah. Iz Sarajeva, kjer je zapadel sneg nad meter visoko, se odpremljajo na vse strani vlaki s snežnimi plugi, ki pa vsled divjih snežnih metežev in burje večinoma ničesar ne napravijo. Potrgane so vse telefonske in telegrafske žice. Vojaštvo je zaposleno pri vpostavitvi prometa, ki je ustavljen na progah Ogulin - Bakar in Oguliti - Gospič do vključno 10. februarja. V kraljestvu palčkov. Ljudska šola na Viču uprizori 1L in 12. t. m. v Sokol- skem, 18. in 19. I m. v Društvenem domu na Viču mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«:. Sobotni predstavi sta namenieui samo mladini, nedeljski vsem. Cene prostorom od 3—1 Din. Ker ie čisti dobiček namen'en za šolarsko knjižnico, naj predstavo poseti čimveč občinstva. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Sankaška tekma za nrvenstvo v Jugoslaviji v Bohinju sc je preložila na 19. februarja. UTRINEK. Če poskušamo vzgojiti si družico po svojih mislih, pokvarimo v nji ženo. (Rabindranat Tagore). Nekoč so mačke sklicale konferenco za mir z miši. Med njimi ie bilo mače. ki ie predlagalo, da najboljša garancija za mir z miši bi bila. če si mačke same izpulijo kremplje in zobe. Ne bo nič. so rekls mačke, kremplji in zobje so naša obramba proti mišim... Delavec, ki hoče biti svoboden, se mora najprvo zavedati, da ni svobodea. Kdor misli, da ie danes svoboden, je suženj. Ako hočejo liudstva imeti mir. morajo odpraviti voino. In če hočejo odpraviti vojno, morajo naiprej odpraviti kapitalizem, »Mir na zemlji!« To ie lepa božična fraza. _ Škoda, da io le angeljčki pojejo in da se ji le pastirki pokore. V2 1 vina vel a 5 d n., »Naprej“ velja za ves mesec samo 7 dinarjev. Premlšlfut, predno izbereš!! KuSturni vestnik. Diskusijski večer Marija Kogoja. V četrtek dne 9. t. m. priredi komponist Marij Kogoj v veliki dvorani Mestnega Doma diskusijski večer na katerem bo bral svoje aforizme o umetnosti. V drugem delu se otvori splošen pomenek o umetnosti, ki utegne postati prav zanimiv. Prireditelj opozarja posetnike, da pri teh pomenkih sodelujejo, kajti gotova stvar je, da bo pri tem mogoče prinesti luč v marsikatero javnosti nejasno vprašanje. — Vstopnina 2 Din, sedeži 3 Din. Vstopnico se bodo dobivale pri večerni blagajni. III. Literarni večer. V ponedeljek 13. t. m. bo ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma III. literarni večer, na katerem bo nastopil reprezentativno s svojimi pesnitvami oesnik Tone Seliškar in s svojimi izbranimi črticami pisateljica Štefanija Ravnikar. Umetniški večer bo otvoril pesnik Podbcvšek, ki bo govor! o mednarodnem stanju duha in o duhovni revoluciji. Vstopnice se bodo dobivale zvečer pri blagajni. Vstopnina 2 Din, sedeži 3 Din. Dvorana bo toolo zakuriena. Josip Stritar: Sodnikovi. V Ljubljani 1922. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga, Prešernova ul. 54, »Prosveti in zabavi« 4 zvezek. Strani 173. Cena broš. 7 Din, po pošti 75 para več. Stritarjeve povesti imajo še sedaj svojo vrednost. Njegov najboljši roman Sodnikovi, v katerem se odlikuje Stritar zlasti po slikanju kmetiškega življenja, je izšel sedaj v ponatisu in ga priporočamo. »Blagajna velikega vojvode.« Ta zabavni in zanimivi roman proslulega švedskega romanopisca Franca Hellerja je Drav.kar izšel v ponatisu v založbi »Jutra«. Cena 10 Din, po pošti 75 para več. P© svetu, — Borba z biki v korist Rdečega križa. Meseca decembra je bila v Madridu velika bikoborba v korist Rdečega križa. Borbi je prisostvovala tudi kraljica z otroci. Navzočih je bilo 15.000 gledalcev. Sredi arene je bil velik »rdeči križ«. Ko je vstopila kraljica, so zleteli raz križa beli golobi, pred občinstvo pa je stopila bolničarka v beli obleki. Po tej simbolični manifestaciji sta bila pripeljana v areno dva bika, ki so ju toreadorji usmrtili. Sledilo je prepevanje patrijotskih pesmi, nakar so se pričele prave bikoborbe, v katerih je bilo usmrčenih šest bikov. — Reklama v starki časih. Dandanes se jezimo ako opazimo, da dela kak umetnik sam zase reklamo. Pri tem pa pozabljamo, da je taka reklama že jako stara. Kot dokaz starosti avtoreklame naj služi sledeče: Neka slaba nevka v Raveni ie povabila v hotel vrsto najodličnejših gostov. Eden izmed gostov je opisal zabavo, kakor sledi: Signora Morandi je odpela šest pesmi, ki so jih poslušalci sprejeli z navdušenim ploskanjem. Ko je bila pevka gotova, je pričela padati na oder improvizirana zlata ploha. Navdušenja in pohvale ni bilo ne konca ne kraja. Ko so bile ovacije končane, se je odpeljala pevka v elegantni kočiji, v katero je bilo vpreženih šest konj. Ker je bila že noč, so razsvetlili mestne ulice tako, da je izgle-dalo kakor ob belem dnevu. Pred hotelom je bil vrhutcga zapaljen žaromet. Razstrelili so dve granati, ki sta obsvetlili ves horizont. Pevka se je vrnila kot prava triumfatorica v svoje stanovanje, kjer pa zaradi silnega ginjenja sploh ni mogla zaspati. — Zdravljenje jetike z radijem. Pariški medicinski učenjaki proučujejo sedaj novo metodo zdravljenja jetike, katero je iznašel Rus dr. Manuhin, in katera bi mogla postati zmagovalka nad to strašno sovražnico človeštva. Z zdravniškega stališča je ta metoda popolnoma nova in učinkuje tudi tedaj, ko napreduje bolezen že do opasnega štadija. Temelj te metode je delovanje Rontgenovih žarkov na sluze, pri katerem je dr. Manuhin ugotovil, da se sluze podvržene rontgeniziranju pretvorijo v snov, katero je nazval leukoci-tolisine. S to iznajdbo dr. Manuhina se zdi, da smo končno prišli do onega uspešnega zdravila proti jetiki, katerega je zaman iskalo cela desetletja toliko učenjakov - zdravnikov. Dr. Manuhin je svojo iznajdbo opisal tudi v posebnem delu, katerega rokopis je prinesel s seboj v Berlin Maksim Gorkij, da poišče založnika. — Vojna je Rumunijo obogatela. Danes, ko vsa Evropa zdihuje pod težkimi posledicami zadnje vojne, ko se vse pogovarja o vojni odškodnini in bankrot- sfvu, se malokdo ozre proti mali Romuniji, ki je začela čudovito prosperirati. Zatrjuje se, da je ona razmeroma najbolj 'v/ospcrujoča dežela v Evropi. Zaključek vojne je velikost Rumunije skoro podvojil in njeno prebivalstvo, ki je štelo pred vojno 7,000.000 oseb, šteje danes 16,000.000. Rumunija namerava postati za Rusijo prva žitnica v Evropi. Lansko leto je producirala od osem do devet milijonov sodov olja in postala tako eden prvih faktorjev na evropskem oljnem trgu. Letošnje leto bo producirala še več olja in več pšenice kot kadarkoli preje Nedavno si je od Švice izposodila štirideset milijonov frankov, katere hoče povrniti z živili, predvsem s pšenico. Prej omenjeno produkcijo olja je pripisati ameriškemu oljnemu trustu, namreč Standard Oii Co. Skoro vso omenjeno množino olja ie ta družba spravila na površje. Družba računa, da bo do leta 1925. razvila ru-munske oljne vrelce v toliko, da bodo dajali od 16 do 20 milijonov sodov olja. na leto. — Na enem delu sveta so žaloigre, na drugem veseloigre na dnevnem redu. Na Cape Mayu pri New Yorku je milijonar Dan Hamilton iz Memphisa. Tam jc dal zgraditi krasno igrišče za svoja dva otroka. Igrišče stane nič manj kot en milijon dolarjev. Igrišče predstavlja v glavnem krasno umetniško hišico, katero so izdelali in dekorirali priznani umetniki. Krasen park se nahaja okoli. Sobe hišice so okrašene z raznimi slikami iz lepih pravljic. Tam ie slika Cinderele in krasnega princa, ki je našel njen čeveljček. Na drugi steni je slika stare čarovnice, ki ie pekla mlade otroke itd. Hiša ima nadalje popolnoma opremljen gledališki oder in najrazličnejšo paraternalijo, namenjeno za razveseljevanje obeh otrok. Naj se otroci vesele, nihče jim ne zavida veselja. toda v času, ko drugod umirajo otroci gladu in mraza, je to kaj kruto poročilo. — Strahotni slučaii na Ruskem, kjer umira 30 milijonov ljudi od lakote. Že na devetem narodnem kongresu sovjetske vlade, ki se je vršil pred tremi tedni, je poročal delegat iz province Samare o slučajih kanibalizma ali ljudožrstva v Vcl-gini dolini. Sedaj se poroča, da je kanibalizem radi strašne lakote, ki vlada ob Volgi, posta?! vsakdanjost. Pogostoma se zgodi, da zblaznijo starši, zakoljejo in spečejo lastne otroke^ ter snedo njihovo meso. Naj pride pomoč še tako zgodaj, na stotisoče žrtev lakote je, katerih ne bo mogoče rešiti, nravi ena izjava. Že vse konje so pojedli in drevesa bodo prihodnje leto brez listja, ker so stradajoči pojedli popke. Vse. kar se je dalo porabiti kot nadomestilo hrane, so porabili. Lakota kraljuje nad vsemi. — Ruski caristi bi radi ameriški denar za novo vojno proti sovjetom. Ruski caristični begunci, katerih je samo v Rimu okrog -3000, se penijo jeze, ker je vrhovni ententni svet povabil boljševike na konferenco v Genovo. V kakšni maniji žive ti ljudje, spričujejo sledeče besede, ki jih je izrekel bivši knez Sergij Leuchten-berg, živeč v Rimu, nekemu ameriškemu poročevalcu: »Vabilo boljševikov v Genovo je sramota za civilizacijo, grd madež za vse evropske države, ki niso doslej hotele imeti nikakršnih stikov z izdajalci in morilci, in velika zmaga za Lenina, kateremu se je končno posrečilo usi-liti svojo voljo zapadnim državam. Bolj-ševiki zdaj postanejo buržoazija; položili bodo svoje roke na zapadni kapital in Rusija postane oligarhična republika. Tako bo kakor je bilo v Franciji. Lastnina ostane v rokah uzurpatorjev, namesto da bi se vrnila postavnim lastnikom. Rusija potrebuje močno vojaško diktaturo. Jaz se ne bi branil obešati ljudi, kadar je treba. Na Krimu sem dal mnogo ljudi obesiti. Mi, kar nas je zvestih častnikov, bi lahko zatrli boljševike. Orožja nikdar ne manjka, ampak mi rabimo denar. Mojimi prijateljem v Parizu sem že poslal spomenico, kako se bi dobil denar. Ameriški miljonarji, na primer Henry Ford, bi nam lahko pomagali s par beraškimi milijoni dolarjev strmoglaviti boljševike.« Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu poltr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Franco Svetok. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. “lepota kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznania so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja: „ELSA“ L1LIJNO MEJEČUtfO MILO najbolje blago, najfitiejše »milo lepote*; 4 kosi z zamotom iu poštnino 98 K. „ELSA“ OBRAZITA FOJII1D1 odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedanee, nabore, L t. d., naredi kožo mehko rožnato-beio in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. „ELSA« TAJftM III\A POMADA ZA RAST LAS krepi kozo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprecuje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zame* tom in poštnino 52 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 K; Brkomaz 8K; najti nejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škaluljali 30K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K; puder za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K; v vrečicah 5K; Sachet dišava za perilo 8 K; Schampoon za lasa 5K; rumenilo 12 listkov 24K; najfinejši parfum po 40 in 50K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej račana. EVGEN V.FELLER,l!|(aniar, STUBICA donja Elsatrg st 334 Hrvaško. Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga a omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4ck. ----------------------------------------- — Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.20 -82. ------- - Društveni delež K 17.108’71. Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100k—. Clan postane lahko vsak. D« Mirna stranka išče 2 mehlovani soS»i za takoj oz. za 15. februarja. Po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredi ni mesta. Ponudbe pod , Meblo vam sobi* na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. mm delic* zlatar in draguljar LjubSfana Porjevauu priporoča svojo zlatarsko iii itasuljsrsSB fislavia za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. rjifftlnj efrnii izborna konstrukcija in ulVuliil illUjl elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „AdIer“. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren. Piirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene! Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Preis, Maribor, Stolni trg (Domplatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup = pohištva za delavce in železničarje. Solfdna postrežba! Nizke cene! IHfflMillltl Prva cioiali lim Si«? Maribor, Ružka sesSa 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. »• Prva mariborska ■■■ TciaSha ces.a 3i. 38, fei. 324, priporoča dober kruh Sn Sergije. Gostilna = Maribor Rusk» cesta Si. 7 priporoča izborno kM&isal© in pijačo* »• ti. BRWi-i© MiUANIC >•» tovarna kuudltov in slaščičarna najniZje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ulica 4. =: Večje industrijsko podjetje na Hrvaškem s išče nekaj liiilE silil Kotlarjev is lizain. Stanovanje pripravljeno. Ponudbe naj se pošljejo Upravi „Napreja“ pod št 50. Iščejo se: 2 železostrngarja, dobre moči, 2 strojna ključavničarja, izurjena v svoji stroki. Neoženjeni ponudniki imajo prednost. Ponudbe je poslati pod šifro,premogovnik4 na upravništvo ,Napreja‘. Tovarna Barva vsakovrstno - -.........blago. ■larfnmai Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolfka sSS^rajce! Podružnica: Šelenbargova ul. 3. Maribor Gosposka ul. 38 PocSruinicc: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čelioslovaski in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. Iiza KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA. Poštni predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana". TTT) A TVTTT \TI nnTWT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge illliliM 1 J_j1 11 do dne dviga po 4večje vloge proti polletni od- povedi po §°fo. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa __ t rr.---:i_ -r» • , t \____ t_______________Tr n _ Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes =— ===== ftad 3 =as==^-^.--.-^=a======ar5: r.-^= Pristopnina K 101—. Clan društva postane lahko vsak! Delež K 200.—. M Pristo Pristopati so zamorc v vseh gori imenovanih podružnicah.