PibIMtd aH totritatri mrier permit Rt. 208 aithtrlzai ly the Act of Oct.8,1917 Nil WHet «f Chicago, IK. By onto if the president, A. S. Birieson, Postmaster General. f~ — > Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah Izhaja vsako »rod«. Naročninai Za Hum, aa lete. Za attiuM...... Za inozemstvo.., •0.9« $1.50 $2.00 NASLOV uredništva in uprav-v ništva: 1951 W. 22nd Plačo, .Chicago, III. Telefon: Canal 2487 V__J r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as 8econd-CUss Matter January 18, 1915. at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1812. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription price: For members, yearly. .$0.9$ For nonmemberi.....$1.S0 Foreign Countries.... $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telephone: Canal 2487 V_J ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 35—Štev. 35. Chicago, 111., 3. septembra (September) 1919. LetoV. Volume V. n nrvat-ir kakih i, je ti mi), n™ PROŠNJA. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 45 KSKJ. -v East Heleni, Mont. prosi tem potom vsa cenjena društva, člane in članice K. S. K. Je-dnote, da nam pomagate v tej nesreči, ki nas je tako nepričakovano zadela letos dne 19. avgusta. Izmed 20 slovenskih in hrvatskih nesrečnih družin, ter 15-—18 drugih narodnosti, di sest članov (z družinami) kaj samcev in članic našega društva prizadetih in sioer: Sobr. John Skrinar, predsednik društva in oče peterih otrok, temu je zgorelo vse. Sobr. Anton Suštarsič, blagajnik in zastopnik, oče peterih otrok, tudi temu je vse zgorelo. Posebno pomilovanja vreden je sobr. Jakob Straj-ner, 17-letni clan naše Jednote. Bolan je že 5 let; še sam ne more jesti niti se obleči, ker je hrom na rokah, da mu nič ne veljajo. Zgorelo mu je vse ,tudi nekaj denarja in en Liberty bona. Tako tudi drugim: skoro vsi - smo več ali manj v slabih razmerah, ker nam je ogenj vse uničil. Ker je bil za časa požar j a htid veter, je bilo vse na enkrat v plamenu; vse je zgorelo, tudi onim, ki so blago, ali pohištvo venkaj nosili. Pri tem si lahko cenjeni sobratje in sosestre sami predstavljate naš bedni položaj. Mesto Helena, je ie nabralo v ta namen 10,000 dolarjev, a mi, Slovenci le malo dobimo.— Nase društvene stvari so vse zgorele. Pomagajte nam tudi člani na potnih listih. Vsak, tuili skromen dar se hvaležno sprejme. 'Denar naj se izvoli pošiljati na uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22nd Place Chicago, 111. . V East Helena, Mont, dne 26. John Kambič, tajnik. John Skrivnar, predsednik. Anton Sustaršič, zastopnik. Društveni pečat. Opomba uredništva: — Naše omilovanja vredne člane tega društva toplo priporočamo cenjenemu članstvu K. S. K. J. zfe kako pomoč. Bolj obširno poročilo o tem groznem požar ju smo priobčili v zadnji številki. Iz istega je posneti .da niso bili nesrečni po-gorelei skoro nič zavarovani. " Uredništvo "Glasila" bo vsako prejeto svoto takoj poslalo na pristojno mesto in bomo tudi priobčili imena in svate darovalcev. URADNI POPRAVEK. kete v Trst, Gorico, Istro, vso Primorsko in vse one kraje na Kranjskem, katere je zasedla italijanska armada. Poslati je treba skrbno zavite zavoje, ki ne tehtajo več kot 11 funtov. Poštnina je za vsak funt dvanajst centov. Napišite na paket ime in naslov osel>e, kateri pošljete, kraj kamor je pošiljatev namenjena, spodaj pa napišite: Venezia Gi-ulia, via Italia. V zadnjem šestmesečnem poročilu se je vrinila neljuba pomota pri razporedbi inventarja. Pravilno naj se blagovoli čitati tako le: "Knjige, tiskovine in pravila $2010.00, namesto $2250.00. Skupni inventar $3885.03. namesto $4125.03." Za glavni urad K. S. K. Jednote . Josip Zalar, gl. tajnik. Predsednik Wilson bo šel na po-' tovanje. Washington, D. C. 30. avgusta. — Ker predsednik Wilson ne more doseči sporazuma v senatski zbornici za odobritev mirovne pogodbe in lige narodov, se bo podal za mesec dni na govorniško potovanje. Od tukaj odpotuje dne 3. septembra in bo govoril kakor sledi: Dne 4. septembra dop. v Columbus, Ohio. Dne 4. sept. zveč. v Indianapolis, Indiana. Dne 5. sept, v St. Louis, Mo. Dne 6. sept, v Kansas City, Kas. Dne 7. sept. zveč. v Des Moines, Iowa. Dne 8. sept, zjutr. v Omaha, Neb.; zvečer v Sioux Falls, S. D. Dne J), sept, v St. Paul in Minneapolis, Minn. Dne 10. sept, v Bismarck, N. D. Dne 11. sept. dop. v Billings, zvečer v Helena, Mont. Dne 12. sept. dop. v Couer d' Alene Idaho, popoldne v Spokine, Wash. | Dne 13. sept, v Tacoma, Wash. Dne 14. sept, v Seattle, Wash. Dne 15. sept, v Portland, Ore. Dne 17. in 18. sept, v San Francisco, Calif. Dne 19. sept, v San Diego, Calif. Dne* 20. in 21. sept, v Los Angeles, Calif. Dne 22. sept, v Reno, Navada. Dne 23. sept, v Salt Lake City, Utah. Dne 24. sept, v Cheyenne, Wyo. Dne 25. sept. dop. v Denver, pop. v Pueblo, Colo. Dne 2« .sept. dop. v Wichita, Kans., pop. v Little Rock, Ark., zvečer v Memphis, Tenn. Dne 28. sept, v Louisville, Ky. Senatorji in kongresniki so na vse načine skušali pregovoriti predsednika, da naj ostane doma v Washingtonu, ker ima vedno dosti drugega, važnega dela. Predsednik Wilson pa hoče na vsaki način izvršiti svoj načrt in iti na potovanje. To potovanje najbolj obsojajo republikanski senatorji, ker odločno nasprotujejo, da bi Združene države odobrile mirovno pogodbo in Ligo narodvo v taki obliki, kakoršna je bila izdelana v Parizu. Govori se, da bo šlo takoj za predsednikom tudi nekaj republikanskih senatorjev na potovanje služila pariška pogodba kot temelj novemu prelivanju krvi v bodočih stoletjih. Vsled tega je priporočal govornik, da naj Združene države nikakor ne odobre te pogodbe, ampak, da naj naredijo sepjraten mir z Nemčijo. Zaeno se popoldne v tukajšnjem pristanišču velika pomorska parada, katero si je ogledal mornarični tajnik Daeiels, mnogo guvernerjev, županov in drugih državnikov iz zapadnih držav. Označene bojne ladje bodo o- je Knox potegaval za koristi Nem- pravljale za stalno svojo službo v cev, češ, da so dane jim mirovne točke prehude in krivične. Nemčiji naj se prepusti zopet vse njene prejšnje ozemlje in kolonije?! Dalje je navajal preoblastveno postopanje Anglije, ki si hoče z varstvo obrežja na Pacifiku. tako bodo pa tudi Amerikanci radi romali na ta pokopališča, da počaste spomin svojih padlih junakov. To bo našo medsebojno zvezo še bolj utrjevalo. Če se bodo zopet vzdignili oblaki vojne nad našo domovino, tedaj bomo čuli glas iz grobov teh žrtev, ki nam bodo velele, da se je S O__J j treba vedno boriti za svobodo, ka- Nase vojne izgube. | - Samo dva jkor za ^ yelikpRa Washingt0_ i na in Lafayatteja." General Pershing se je za prin-een pozdrav in odhodničo marša- WaihingtonlD. 0. — Vojni department porJča, da se pogreša minulo vojno svoje imperialistič- |«»mo še dva ameriška vojaka iz- lu Fochu iskreno zahvalil, ne ambicije le izpopolniti. Anglija j med celokupnega števila ameri-i Maršal Foch je peljal Pershin-stremi po premoči na morju s tf-|*ke armade, ki se je borila na j ga pod pazduho na parnik; pred-govsko in vojno mornarico. An- Francoskem. V prfcd zadnjem u-jno je "Leviathan" odplul je za glija ni opravičena do l> glasov vjradnem izkazu je znašalo število I igrala godba ameriško himno, vrhovnem svetu Lige narodov, pogrfšancev še nad 100. Število' med tem ko bi imele Združene države samo en glas. Končno je senator Knox ostro kritiziral predsednika,ker se noče v resnici držati svojih znanih mirovnih točk, da bi dosegli tudi manjši narodi več svobode in pravice. Delavsko premirje. Začasna odprava stavk. New York, N. Y., 1. sept. — Posebni odsek Newyorske državne delavske federacije je izdelal te dni važno izjavo, da naj se uvede širom t rž« v premirje med delom in kapitalo^i, ki naj traja b mesecev. V tej dobi naj se ne pojavijo nobene nove stavke več; star re stavke naj *e pa skuša takoj poravnati. o \ Označena organizacija je izdelala ta načrt iz tega nainejia, da bo mogoče predsedniku Wilsonu odpraviti draginjo in dovesti a-meriško industrijo na staro predvojno stališče. Pred veliko stavko. Washington, D. C., 29. avg. — Ker se pripravljajo delavci po železolivarnah in jeklarnah sirom držav na veliko stavko, bodo skušale razne družbe s posredovanjem zveze Am. F. of L. to stavko preprečiti. V to svrho se bo predvsem naprosilo predsednika Wil-sona, da naj on posreduje med o-bema strankama. Tozadevna konferenca pri predsedniku se vrši danes. Nova preteča stavka. , New York, N. Y., 1. sept.-^Rcv. John 'Roach Straton, pastor tukajšnje Calvary baptistovske cerkvi; je pridigoval danes o profi-talstvu in delavskih nemirih. Med drlgim je rekel ta pridigar tudi tole: "Dandanes je na stavki že ves svet, razun pridigarjev in pogijpb-nikov. Po mojem nyi zdaj mi prvi, ki bomo večjo plačo in se bomo rali v lastno unijo." Državna nagrada za vojake, Madison, Wis., 1. sept. — Jutri se vrši v državi Wisconsin poseb- mrtvih znaša 77,422; njenih pa 214,310. število ra- Razne novice. Otvoritev paketne pošte v zasedene slovenske kraje. Poštni department v Washingtonu. D. C. je izdal te dni sledeči odlok glede pošiljat ve zavitkov (paketov) v zasedene slovenske kraje. Iz tega je razvidno, da je še nemogoče pošiljati pakete v o-stale kraje na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Hrvaškem, ah v Jugoslavjio. Odlok , se glasi sledeče:. Pakete je mogoče pošiljati v Trentin, Trst in okolico in sicer pod istimi določbami kot veljajo za paketno pošto z Italijo. Rojaki sedaj lahko pošljejo pa- ki bodo srovorili odločno proti Li-|ne volitve za dovoljenje $15,000,-1r. M. Sodja, Mr. Joe Stepanič, Mrs ra'i. deljo ; ',a k(lor »? ho P,a,'a rtdn° Tereziji Centa in Mrs Ivani Pri-vsak. mesec prispevkov društvu LkpI Jn njih Weram teP sinovoJn m Jednoti, se ga mora suspendi-1fep jim kl|fem. & Pllkrat iepa hvala, Bog Vam stotero povrni! Tukajšnje farme se zdaj prav lahko prodajo ;tudi v ceni so znatno poskočile; vsled tega so tudi gori navedeni farmarji prodali svoje farme; zdaj mislijo druge kupiti in sicer še večje. Slovenci tukaj na kansaških farmah so povsod pridni in dobro napredujejo, da nas Amerikanci kar začudeno gledaj'o, ker vsi smo si postavili lepa gospodarska poslopja in premoremo lepo živino, kar je dandanes dosti vredno. Po mojem mnenju in izkušnji, ni le-ušega življenja, kakor je življenje na ameriških farmah. Pozdravljam vse cen j. članstvo naše ugledne Jednote in vse čitatelje tega lista v novi, tako tudi v stari domovini. Ivana Bambich. se Seja se vrši vsako prvo ne-v mesecu. Kateri član (iea) n<* bo plačal do 18. v mesecu, se ga mora suspendirati predno se odpošlje asesment na Jednoto. S tem se torej prosi vse naše člane (ice), kla redno plačujejo vsaki mesec, in da se dela v prid blagajni, ker drugače je veliko dela in izguba blagajni. Z bratskim pozdravom Jos. Fajfar, tajnik. NAZNANILO. ( lanom društva sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111., se tem potom naznanja, da bode prihodnjo nedeljo dne 14. septembra društvena seja, katere se mora vsak član gotovo udeležiti, ker na dnevnem redil imamo več zelo važnih reči za reši'i. Torej je dolžnost vsakega Člana, da se gotovo te seje u-dcleži, da ne bo pozneje oporekal, ,češ — tonili ono ni prav. — Seja se prične točno ob pol dveh poldne. Torej pridite vsi! pozdrav! Matija Ivanetič, dr. tajnik. NAZNANILO. Denver, Colo. Cenjeni sobr. urednik: — Prosim, da mi oprostite, ker ] vas zopet nadlegujem s sledečim dopisom iz našega kraja. Dne 17. avgusta t. 1. bo ostal gotovo v vednem spominu vsem i Slovanom v Denverju, tako tudi drugim, ker ta dan se je na naj-slovesnejši način blagoslovilo vogelni kamen naše nove Slovenske cerkve Kraljica Sv. Rožnega Venca. Ze na predvečer omenjenega dne so naši rojaki in farani postavili šotore za prodajo jedi in pijače; dalje so tudi postavili mlaje in zelenje okoli cerkve; vse je bilo okusno okrašeno .tudi ž ameriškimi zastavami in raznimi rožami. Ljudstvo je pričelo prehajati k cerkvi in šotorom že ob 8ih zjutraj, tako da so imeli naši cerkveni odborniki polne roke de-la. , Opoldne se je pa pričela zbira-rati prava množica ljudstva od vseh strani; društva, člani in posamezniki. Velika sfavnostna parada se je pričela ob 2. uri pop. in sicer od cerkve po 47. cesti dalje'po Washington St. do 51. ceste potem pa zopet nazaj po orne- trenotka blagoslovljenja vogelnega kamna. Molitve »o se pričele po ob 3. uri in blagoslovi jen je. ^5o končanem dbredu je imel prvi pridigo mil. g. Škof potem pa Rev. Ciril Zupan in Rev. Schiffrer. Sledilo jim je še dosti drugih govornikov tako napri-mer denverski župan in drugi veljaki. Govori so trajali do malega 2 ure. Pri blagoslovi jen ju in med odmori je igrala god^a; tako je nastopil tudi naš pevski, klub "Slovenec" z nekaterimi krasnimi točkami. Ta slavnost je ♦rajala do 7. ure zvečer; zatem se je pa pričela velika veselica v Domu slovenskih društev, ki je bila tudi i zborno obiskana, osobito mladina se je sukala ob zvokih godbe do polnoči. V paradi so bila sledeča društva: Društvo Poljski Sokoli, poljsko dr, sv. Jožefa, sv. Marti-slovaški Narodni Spolek, dr. sv. Jakoba št. 12 N. H. Z., dr. sv. Jožefa št. 21 J: S. K. J, dr. sv. Roka št. 113 K. S .K. J., <\t. sv. Martina št. 1 Z. S. Z., dr.* Vitezi Kolumba št. 218, dr. sv. A-lojzija št. 19 Z. S. Z., dr. sv. Ane št. 140 N. H. Z., dr. Kraljica sv. Rožnega Venca št. 7 Z. S. Z., Pevski in dramatični klub "Slovenec". Torej se v imenu vselfr fa-ranov iskreno zahvaljujem na tem mestu vsem cenj. društvom, Sokolom in drugim za njih udeležbo, posebno pa dičnemu pevskemu in dramat. klubu "Slovenec" za krasno petje pri blago-slovljenju vogelnega kamna naše nove cerkve. Vseh dohodkov je bilo s kolek-to vred $1037,67; tudi darovalcem, ki so prispevali k tej ko-lekti se lepo zahvaljujem. Naša nova cerkev bo veljala $25,000.—-, v dolžini bo merila 96 čevljev, v širini pa 47.7. Prostora bo imela za 420 sedežev, krasila jo bosta dva zvonika, ali stolpa, zgrajena bo iz najboljše bele žgane opeke in mora biti gotova do 15. dec. t. 1. Za sedaj je pomožni župnik te cerkve Rev. Ciril Zupan i t Pueblo. Colo ,ki se trudi že več kot leio dni tudi z nami v Denverju. K sklepu se prav lepo še enkrat zahvaljujem vsem, ki so se vdele-žili naše slavnosti, posebno pa Rev. A. Schiffrerju, ki je prišel tako daleč iz Rock Springy Wyo. Hvala dalje našim vrlim ženam, ker so toliko stvari nabrale za veselico. V imenu ccrkvenej ga odbora izrekam končno prisr-r čno zahvalo vseni onim, ki so se trudili na tej veselici pri prodaji pijač in jest vin. Ilvala tudi Vam, g. urednik, da ste točno o* belodanili poslano Vam vabilo za to slavnost in list hitro poslali v našo našelbiho. Slednjič kličem vsem vdeležencem: Bog Vam povrni stotero, za vse, kar ste darovali, ali kaj dobrega storili. Za vse to naj Vam bo večni Stvarnik obilen plačnik že tukaj ,posebno pa enkrat tamkaj nad zvezdami! George Pavlakovich, tajnik cerkvene občine lCr. Sv. Rožnega Venca. Cenjenim članom dr. sv. Cirila hi Metoda štev. 59 K. S. K. Jednote v Eveleth, Minn., se uljudno naznanja, da se gotovo udeleže prihodnje redne društvene seje ,katera se vrši v nedeljo dne 14, septembra v navadnih prostorih. Na tej seji bode več važnih stvari za rešiti, obenem tudi splošno glasovanje "za" ali "proti" povišanju plače glavnega tajnika K. S. K. Jednote. Da ne bode potem nobene kritike od stran? članstva, zatorej naj pride sleherni član in odda svoj glas po svojem lastnem prepričanju. rate v Ameriki imeti, ker ste nam toliko dali. Srce se mi kar trese in solze me oblivajo, ko vidim, kaj ste poslali za pokojno hčerko, sedaj bo čakala pa Micka, da bo zrastla. Jožeta m doma, a sem mu pisala naj hitro pride ,da bo videl kaj ga čaka doma. Drobenčevi so vam tudi hvaležni, ker so dobili, kar ste poslali. Prosim vas, de niste preveč o-škodovani, da ni treba več poslati, kajti to vas mora'veljati tavžente goldinarjev, kar ste nam poslali. Vse je v redu prišlo, kista je bi?a zabita kakor ste jo zabili, nič ni načeto, vse je v redu, kakor ste vi notri deli. Še enkrat tisočkratna hvala od Ivane in Marije Koš-merlj. smo jedli riža, danes so ga pa takoj. »kuhali na juhi. Sladkor dobimo vsak. mesec kilo in pol. Neizmerno veselje nam so napravili čevlji. Sat^Jnamo vsi zbite, mama so hodili v čevljih z lesenimi podplati, za katere so dali 30 kron. Čevlji so pa pO 200 kron, moja obleka bi stala kakih tisoč kron. Zelo prav je prišlo milo; polovfro manjši košček * pozor liki kip pred junaško pri kaznijo še mladega srbskega generala, ki je ravnokar stopil iz avtomobila. General Josič, načelnik naše vojaške misije hiti s prijan-, nim odzdravom v prvo nadstropje, kjer zboruje naš "consetil sv. preme", naša oficijelna delegael j a." Mi pa želimo pred vsem pozdraviti naše ožje rojake in komaj prestopimo prag levega pritlične ga koridorja, nam zadoni nasproti prvi slovenski pozdrav v Parizu Doma smo! Prijazni slovenski sluga nas spremlja pred vsem v tajni ško sobo, kjer kraljuje Žolgerjev adlatus dr. Bruno Stare In kjer je shajališče vse pariške Slovenije. Prihajati in odhajati vidiš najrazličnejše eksperte z dovršenim 000 župnijskih šol v katere hodi 1,700,000 otrok. Vzdržujejo tudi brez vsake državne podpore 215 višjih šol, 674 akademij in več vseučilišč. Ne samo, da so te šole narodova najvišja obramba zoper bolševšizem in revoluci-jonarne nauke, kakor pripoznava "The Brooklyn Eagle", ampak, od otroškega vrtca, pa do vseučilišča ni boljše vzgoje v nobeni javni šoli. Otroci katoliških šol tolikokrat dobe javne nagrade, kadar so javne tekme za vse otroke, da hočejo prepovedati katoliškim otrokom, da se ne bodo vde-leževali teli javnih skušenj. Katoliške srednje in visoke šole imajo ravno tako vzbrne kurze, bodisi v modroslovju, znanosti, u-metnosti, zdravilstvu ali tehniki. S: a riši ne morejo dati pravega vzroka, zakaj ne pošiljajo otrok v katoliško šolo. Vsi njihovi izgovori kažejo, kako je treba, da gredo njihovi otroci v katoliške šole. Kdor jih pošlje drugam, ni katoliški mož, katoliška žena, ampak izdajalec svoje vere. To. velja za višje, kakor tudi prvotne šole. Morda je otrok imel dobro vzgojo v katoliški šoli, potem gre pa v nekatoliško višjo šolo. Ali se ne bo spoprijatljil z drugoverci, ker dobrih katoličanov se tam ne najde. Kaj je posledica? Ali ste že kedaj videli takega dečka, ka ko se je norčeval iz najsvetejšega zakramenta, ali dekle, katera je hodila vsak dan k svetemu obhajilu. v enem letu, pa vsak dan z Judpm? Mislim, da ne bo treba daleč iti, če hočete to videti. Pred nekaj leti je pisal ravno isti "Brooklyn Eagle" o katoliški vzgoji: Pravo in napačno ne zraste z nagonom; tega se je treba naučiti, kakor zgodovine ali rokodelstva. Ali se otroci nauče tega. Ali uči to javna šola; ali katoliška šolat Ali očetje in matere f Reči moramo, da ne, v vseh slučajih. Mi samo mislimo, da se bodo otroci sami naučili. Mi zaupamo, mislimo, se zanašamo, a ne storimo ničesar." , "Vsa vzgoja, od otroškega vrtca, do vseučilišča, je zelo pomanjkljiva. Številna mladina, možje in žene, imajo toliko pojma, kaj je prav in kaj ni prav, kakor Grki v Aleibijadovem času. . . Rimsko katoliška cerkev. . . ima v tem prav, ko trdi, da je cel sistem nekaka negacija. . . Celo Celo družba vzgoje vatel je v in vse amerikansko ljudstvo naj bi spo znalo, da je treba učiti v javnih šolah tudi verske dogme, če nc morajo imeti moralnega napaka brez dogme. Smisel za resnico jc bistvena za obstanek človeštva Smisel za pravico pa ne pride sa . ma po naravi, kakor ne pride samo, da kdo zna pisati in brati. Čas ni daleč ko bomo šli na kole na pred vsakogar, kdor bo zna) učiti moralo in pustili mu bomo da bo poleg morale svobodno u-čil, karkoli bo hotel." Že pred letom sem omenil, da je treba gledati, s kom otroci hodijo in kolika nevarnost obstoja v družbi. Omenil sem pri tej pri liki nekoga v jolietski državni kaznilnici, kamor je obsojen za celo življenje. Tudi ta piše, da sc vsega hudega krive šole, kjer ni Boga. Navesti hočem dobesedno, kaj piše o tej zadevi "Chicago Evening American", ko priobču je opis, kateri je dobil odlikova nje v pisovni tekmi "Recruiting a Criminal: • Ta m v Jolietu v kaznilnici je deček za celo življenje. Čet ud obsoj ne v najstrožjo kazen, vendar upa, da mu bo kaznilnica koristila, da bo prišel veil in posta) dober državljan. Le mlo zločincev priznava, kakor ta, da je kriv; četudi ni bil glavni krivec, ker tega niso ni koli vjeli. Osem sodnikov je določilo, da je njegova razprava najboljša in dobil je nagradi 100 dolarjev, razprava se glasi : "Odpravite z odra vse igre, katere se tičejo spolnih stvari in raz-porok; vse nespodobne slike in predstave. Strogo nadzorujte vse gostilne, biljardnice, plesne dvorane in zastavljalnice. . . Odpravite vse posle z denarjem na plačilni dan in dajajte take čeke, katere bo mogoče zmenjati samo na banki. Vse banke, katere niso v središču mesta, naj imajo policaja noč in dan. Naj bo vsakdo kaznovan ne manj, kakor dve leti, kdor ima puško ali samokres brez dovoljenja ; ravno tako oni, ki jo prodajo ali posodijo komu drugemu; ravno tako za trgovce, kateri jih jtrodajajo ali posojajo osebam, vatere nimajo dovoljenja. Vse potepuhe naj se kaznuje in člene v poboljševalnico za eno le-to. Uveljavite te postave; ne delajte izjem. Sodite vse slučaje, kakor hitro mogoče. Ne odlašajte. Odpravite ničvredne odvetnike obveznice ter politikarje, ki si služijo kruh z zlom. Denite Boga v javne šole, namesto Lenina in Trockija, učite spoštovanje do predstojnikov, posebno do starišev. Kadar boste to storili, ne bo več zločinov, ne zločincev." in Še zadnji blagoslov. V akordih pesmi svete na prsih materi utihnilo je dete. Nato deset. In spet deset — kot so pač stali. Mladenič, starec. Žena z možem. Deček mali. j In puške počijo. — "Gospod, zdaj bodi z nami!" — Umolknil je koral, ki so ga peli sami. — Vasice prazne so. Povsod črna stena. In za vasmi grobovi, ki jim ni imena. V njih tisoči leže. Leži v njih narod celi. In človečanstvo teh, ki so tam moč imeli. A \\ ki bil vaš greh je — kri slovanska v žilah, vi, pokončani v očetnjave Ter-mopilah, neznanci vi, ki pa srce sveta je vaše, junaki svetli vi, vi bratje, sestre naše. vi vsi, vsi vi! — Ko zlomljen meč bo, konec klanju, ko iz krvi Evropa se zbudi k spoznanju, ko laž ob moč bo svojo, ko spet pravda vstane, ko kri izmiri se, preštejejo se rane, ko mir prinese spet ljudem ljubezen pravo; takrat pred vami svet bo stal z odkrito glavo! Jos. Pelišek "Narodni Listy" 18. maja 1919. Poslovenil V. M. Z. Neznanim grobovom. "Nikakva ljudska mašta ne bi mogla opisati sve načine, na koje ih ubijahu." (Iz govora Tresiča - Pavičiča o preganjanju Srbov v Bosni.) Šli fantje so. Šli starci, glave nevpogljive, Šle z deco matere. In deve ljubeznive. Šle starke slabe. "Kar živi —" ukaz so dali, Bolnike so z vozni i na klavnico peljali. Ko v senci pušk so dokončali zadnjo hojo, na cilju so kopali jame si — vsak svojo. Epizoda. Tri leta vojne že, krvavo klanje.' tri leta vojne, ki v nji svet drhti. Če bom kedaj morda pozabil nanje, le eno, Bog, mi v duši naj živi! Ko grozni ta požar sveta prestane, ko jasno solnce nam zašije spet, o Bog, naj v srcu mi spomin ostane na dete nežno, komaj štirih let.... To v srbskem selu je bilo zarana (povedal dan leliko bi in ime) — bila je naša četa tja poslana, zastave bele nam v pozdrav vise. Naenkrat strel iz neke hiše pade, za njim pa krogel toča se spusti. Mi bili smo se. A izdajstvu nade usmiljenja in odpuščanja ni. Brez milosti obsodbo so izdali (poznal sem dobro tisto srbsko vas), tja k zidu so jih po deset peljali, — streljajte! — je ukazal strogi glas. Števila vam po dojniov izpremeni povedati ne morem rza ves svet. S poslednjimi postavili so k steni dekletce nežno, komaj štirih let. Kot qngeljček. In je imela spete nad čelom z rdečo pentljo lase. Smehlja se skoro: — Kaj pač tu počnete! — ko vzeli puške so z ramen v roke. Nič ne razume, nič ne sluti zlega, tu poči salva—v krvi ramica-- Je ranjena samo, poskoči, bega: "Mamica! Mamica!" "Mamica! Mami!" kliče po navadi (ne ve, da mrtva že je mati ji!) — saj veste, vojna--vsemu te privadi,. a vendar slednjič smo jokali vsi. Tu prime jo nekdo izmed vojakov (ime njegovo mi je znano še), pokriža jo ,v stran pelje par korakov, pritisne ji revolver na sence-- Koj mrtva pade — Srečni drob- čec mali, zakaj nihče ni v selu bil otet! — — Mi z drugimi smo tamkaj pokopali dekletce nežno, komaj štirih let. Jos. Pelišek. "Narodni Listy18. maja 1919. Poslovenil V. M. Z. NA POLJANI. (Povest. Spisal Ksavcr Mešlco.) (Nadaljevanje.) Po dnevu je prisopihal dol iz lesa nekolikokrat veter in se jc-zaletel suhkoma v topole, da so zaječali. Vlažen je »bil, ker je prenočeval v mokrih gozdnih duplinah. Pohitel je gor po dolini in je hitel v gozde na onem koncu dolinskem,! vzdiha joč in~ •sopeč, kakor bi bil utrujen in bi stopal selo težko. Tiho je postalo za njim, mirno in svečano. Bilo je kakor pred velikim praznikom — vsa dolina polna svečanega pričakovanja. Proti večeru so se gnetla vsa mizarjeva deca ob obknih". Vriše veselja se je razlegal po izbi. "Mati, sneg!" — Ko .so vstali vaščani navsezgodaj, da gredo k zornicani, je i-nela vsa dolina čudovito krasno obleko. Praznik je bil v hišah, praznik v prirodi. Z mehkim plaščem je o-delo ljubeče nebo prezebajočo '.emljo, ki se je postarala v enem mesecu, da ji je pokalo lice in so se ji črtale v ožaloščeni obraz lolge in globoke gube. Mehki plašč je vrglo na rame gozdovom; tudi glave drevesne so bi'.e povsem ovite ž njim, da so se sli->ali vzdihi le pritajeno — kakor )i vzdihovalo v globoki zamišljc-iiosti, v spanju, v sanjah. . . Zazvonilo je pri fari. Čudovifo ;e je glasilo zvonenje v snežno jutro; kakor bi se pogovarjali Tied snežinkami nevidni duhovi s polnimi, drhteče pojočimi glasovi. Čudovito je zvonilo — kakor bi prihajali glasovi iz globočir.e, izpod snega, kot bi bili zasneženi tudi zvonovi. . . A morda jc sia-ri cerkovnik zaspan, bolan morda. Mogoče, da giblje zvon slabotno, z leno, od zime trplo roko. . .? A prihajali so verniki, od blizu m od daleč so prihajali. Najbolj Dddaljeni so bili prvi v cerkvi. Z eščerbami in s smolenci razsvet-ijajoči novo padli, bnezpotni sneg pred seboj, so gazili dolge ure. Prihajali so v gručah. Za posameznika bi bilo nevarno; izgre-ii pot, zavede ga škrat v nasprotno stran, na nevarna mesta, .do prepada, in pride veerkev še*e, ko ga 'prineso mrliča, zmrzlega v snegu. Zadnji so prihajali vaščani, iz-vzeniši Meto., kovačico. Ta je bila v cerkvi vedno med prvimi, odtedaj vsaj, ko so jo zapustili o-troci in so šli v svet, in je ostn• la sama z možem, pijancem. Sedeža v klopeh ni imela. 'Klečala in sedela je nedeljo za nedeljo na stopnicah stranskega oltarja, posvečenega Devici sedem ža*o-sti. Tudi med tednom, ko bi bil prostor, ni šla v klopi, ampak k oltarju. Nihče drug ni sedel nikdar na ta prostor. Bil je Metin in v resnici je bilo tukaj njeno mesto, matere žalujoče in trpc-e. Med zadnjimi je prišla — kakor vedno — vdova mizarjeva, Ana Petkova, zasopla in vznemirjena. Vsak jc videl: komaj v zadnjem hipu se jc odtrgala od doma, od otrok1. Imela jc sedež pi ibližno v srednji kdopi. Kupila ga je. ko je živel mož, in še ni sedelo na prvem mestu v hiši u-boštvo in pomanjkanje. A ker je prihajala pozno, in je bila cerkev navadno že polna, ni silila v klop. Stala je pod koroni tudi to nedeljo. spet lepo število iupljanov, cvet fare, mladina, ki je rastla pred njegovimi očmi, pod njegovim skrbečim vodstvom in očetovskim varstvom. O domovini, ki »es ni bogata na premoženju, a je bogata na ljubezni, neusahljiva na spominih, blagih, blažečih, naj-sladkejših. In ti domovini, ki jih je rodila in vzgojil*, ti domovini, polni ljubezni, jemljejo svojo mlado moč in jo neso na trg, naprodaj v tujino. A tujina je brez ljubezni in brez sočutja: izpije jim kipečo moč, utrga cvetje njihove mladosti in jih pošlje nazaj domovini, oslabele pred časom, o venele v življenju pomladi, v p»> vem poletju. O onih je govoril, ki so šli in se niso vrnili nikoli več. Umrli so v tujini, samotni, zapuščeni in pozabljeni. . . A tik pred smrtjo jih je poklicala domovina še enkrat. Od daleč so zaslišali v tihi noči, ob žalostnem, samotnem dnevu njen klic, ljubezni in usmiljenja poln. Hrepenenje se je zbudilo v srcu isto uro, veliko ri močno, da jim je širilo srce in ga je napolnilo do vrini. Ah, vstali bi, to uro, sredi neprijazne noči, in bi šli, v temi in v burji, peš v domačo vas, peš vso dolgo pot in bi se ne ogledali nazaj vso pot, vso pot bi se ne ozrli ne na levo ne na desno. . . Domov. ... v domovino. . . Vsaj enkrat bi videli še rodno vas, domačo cerkev, križ na zvoniku, lesketajoč se v večernem .solncu kakor milosti polno oko božje! Vsaj enkrat bi slišali še domačega zvona pesem, in najsi le od daleč, dol kam daleč v dolino, črez hrib celo! Samo enkrat bi šli še gor, dol po dolini, ogledajoč si jo na desno, na levo, z božajočim, hvaležnim pogledom, radostno in zvedavo, kakor se ozira otrok po cerkvi. Šli bi po znani poti proti cerkvi in bi zavili na pokopališče in bi legli mimo in vdano — saj so videli domovino, slišali so domačega zvona blagoslovljeni glas, videli šo blesteti v solncu zlati križ, ogledali so si vas, gozde na hribih, potok ob selu, mlin ob potoku — domovino so videli. . . Enkrat še! A V resnici ne bo nikoli več. . . In odkod in čemu njih hrepenenje po domovini, po domači cerkvi? Ali ne, ker želijo vstopiti pred smrtjo še enkrat v svetišče čisti in sveti, kakor so prihajali v domačo cerkev neomadeževani in nedotaknjeni od greha, otroci, angeli, ko še ni dehnilo življenje v srce s strupenim dihom, k^JilL ni prijelo še z umazano roko in jim je omadeževalo duše! — Čemu kipeče hrepenenje po pesmi domačih zvonov? Ali ne, ker želijo slišati še enkrat jasen glas, mehak, sladak, in sočutja poln kakor iz neba lijoč, milosti porok in usmiljenja nebeškega! Mnogo šuma so slišali v življenje, veliko mračnega in odurnega krika, kipečega iz globočin pregreh In strasti. .Vsa topa jim jc duša od teh glasov in vsa zbegana obenem. Zato drhti po prijaznem glasu, po besedah milosti in od-puščenja. . . In kaj jim hoče domača cesta? Ali nc drhte po nji. ker bi stopali na nji varno, kakor so hodili po nji v otroških letih? Tja po znani poti bi šli, ojvo vprto v blesteči križ na znanem zvoniku, in bi ne zašli na stranpoti, ne v blato v luže. Ah, neznane so poti v tujini in tako nevarne. Megla vsepovsodi — Odbila jc šest, zazvonili so vsi zvonovi. Zapeli so glasno zaziba- kažipota, prijazne le so jih močne roke vaških fan- Uod. UlJ_ tov. A tako jasno in zvonko ni- NE POZABITE LEPIH NA GRAD K. S. K. JEDNOTE! • Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J. Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov. so peli kakor ob lepih, solnčnih dneh. S počasnimi, utrujenimi koraki je stopil na prižnico župnik, majhen mož, upognjen od števila let, od dela in od trpljenja. Z dolgim, zamišljenim pogledom jc motril množico dol po cerkvi, kakor bi vprašal, ali so zbrani vsi, kakor bi iskal, ali so navzoči tudi oni, ki jim namerava govorit, danes. Pričel je. Govoril je z mehkim, rahlo drhtečim glasom, ki se mu jc poznalo, da je prosil že mnogo v življenju, a ie bil uslišan redko-kdaj%da je rotil mnogo v ljubezni in v usmiljenju in v srčnem strahu. Zato je zvenela tiha, napol skrita žalost iz njega . . Govoril je o domovini, lu .jo misli zapustiti ob novem letu ga vodnika nikjer — kam? Lju beče duše nikjer, ki bi dejala mehko: "Povej! Vso bol mi razode-ni in ves veliki strah in vse upanje, slabotno in omahujoče. Potolažim te, svetujem ti, pomorem ti " Nikjer sočutnega srca, prosečega z istinito iskrenostjo: "Nagni se k meni!" — Nikjer moči. darujoče in žrtvujoče se. bodreče: "Nasloni se name!'' — Megla, mrak. Tako blodijo V megli in mraku in zaidejo. . . A vendar so mnogi srečni tudi ob tem, ob svojih zmotah, v megli, na stranpo-tih mislite! Kdo trdi to? Pač le oni' ki ne slišijo joka iz njihovega smeha, ali pa oni ki ne poznajo njihovih noči, prečutih v drhtečem hrepenenju in v move-či boli, v kesanju preplakanih. O-ni, ki ne slišijo kletvic, dvigajo- čih se v njeni onemoglosti, a v velikem žgočem srdu iz zastrupljenih src. Tujino preklinjajo in žalostno svojo pot in zaigrano, prodano življenje, dokler ne ležejo potrti in umro izgubljeni, pozabljeni. To so oni, ki zapuste domovino in zavržejo njeno ljubezen, njene šege in navade in vero n.ie-no. Dvojni brezdomovinci so, tujci na vsem svetu, nestalni povsod, nesrečni vedno. . . Bledo lice župnikovo se je o-grelo, zardelo je. Oči sicer tiho in vdane, so oživele; bliskalo jc iz njih, karalo je in prosilo obenem. Kakor potok z gore so tekle besede; prihajale so iz srca, govorila jih je ljubezen, ljubezen do domače zemlje, ljubezen do o-nih, ki zapuščajo leto za letom to zemljo, ker je ne. umevajo in je ne vedo ceniti. Lepe in presrčne so ibile besede, in mnogo bridke žalosti je bilo v njih. Zato mu jc drhtel glas proti volji. . . Spodaj v cerkvi so sedeli in stali in so poslušali. Čemu nam govori to?" Oni so mislili tako, ki so sedeli široko in oblastno v klopeh in so imeli po fari velike, nezadoi-žene dome. V srcih teh je bilo mirno in i^rzlo. Vedeli so: njim ni treba iti v tujino. "Čemu nam govori to?" To so bili oni, ki so že sklenili račun in so ga podpisali in zapečatili in ga niso marali predelovati. Sklenjeno je in zapečateno; ob novem letu zapustijo faro in pojdejo v mesto. Veselili so se tujine. Zato jim je bilo zdaj neprijetno pri srcu. Niso slišali radi toplih besed o domovini in o njeni ljubezni in o dolžnostih do nje, tudi ne o tujini in o njenh nevarnostih. Bilo bi jim yubše; da bi se jih ne svarilo. "Neznana mi je bila tujina in njene nevarnosti — zato. . ' Prijeten bi bil tak izgovor, V«; bi se vračale ponižane in potrte. In greh bi se zdel manjši. "Čemu nam govori to?" — je mislil Nande, pastir s Trate, in se je jezil. "O žganju bi govoril, o pijančevanju! Naj ne zaneso slednjega novca v gostilnico, doma pa stradajo, postopajo razcapani po vasi in hodijo po svetu in beračijo. Naj se ne pretepajo in se naj ne tožarijo po pretepih. Naj ne zapijajo pameti, naj ne polegajo v pijanstvu ob potili, v rosni travi, vso noč do jutra, da se prehlade in zbole in umirajo pred časom." Pijančevanje je sovražil Nande nad vse, še bolj nego lenobo, ki mu je bila tudi zoprna v dušo. Maral ga ni nikoli, a z vsem srcem ga je mrzel od one šentja kobske nedelje, ko so ga zvabili fantje ob proščenju v krčmo. Vedeli so, da ima tri goldinarje i:, so sklenili: "Plačaj, fant!" A ni maral. Zlasti so ga in ga pretepli iu so ga vrgli iz sobe, češ, kaj sc meša tak otrok med nje; a zvabili so ga sami. Le ker jim ni plačal. Kovač, pijan že in iščoč prepirov, jc vrgel še kupico za njim. O tem naj bi pridigal župnik! "A saj veš. Nande, da govori tudi o tem čestokrat." "Res. A vse premalo. Nedeljo za nedeljo bi naj, da bi se ne izgubljala beseda kakor glas naj manjšega zvončka od oltarju med zvonenjem vseh zvonov, ampak bi grmela kakor glas največjega zvona, po cerkvi, križem in širom po vsi fari. črez gore iu črez doline. . . In čemu govoriti slabo o tujini?" Bil je mlad, štirinajstleten. Li tujec je bil, popotnik, porojen na cesti. Prišla je poletnena večera v vas mlada bolna tujka. Poprosila je prenočišča, v noči je porodila in je umrla od prvem vzkri-,ku otrokovem. Ni povedala, kdo je, ne odkod; ne, kam je šla njena pot. Vprašali so — molčala je. Prosili so v zadnjih, usodnih hipih — kakor bi nc slišala. Umrla je s skrivnostjo na vesti. Ničesar niso našli pri nji, ne naslova ne na koščku papirja, ne znamenja v žepnem robcu. Oblečena je bila napol gosposki, poteze lic pa so bile povsem gosposke, roke mehke in nežne kakor roke otroka. . Kdo? Odkod? — Zavržena od starišev, pahnjena iz življenje zaradi ljubezni, v kazen in v pokoro za greh? Ljubljena in ljubeča? Varana in zapuščena? Ube-gla, da skrije pred svetom in brezsrčno njegovo sodbo sramoto, iz ljubezni vzklilo? (Nadaljevanje sledi. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" KSH *Š%r*v Franci" Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovcnske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih državah • 1951 West 22nd Place, Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: ...........$0.96 .............. 1.50 .............. 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN L CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Members, per year For Nonmembers .... For Foreign Countries Subscription price: ...........$0.96 ..............* 1.50 .............. 2.00 31 Nekaj važnih nSSVCtOV avstrijski Nemci saino . _ ! radi teca. da so vrednost krone v za polnike V flOlHOVin©. Jugoslaviji zmanjšali. Ne kupujte i torej v Ameriki starega avstrij-V zadnji številki "Glasit*" denarja, ker ne veste, če je priobčili na 3. strani izvirno pismo. l>fistcti. uli ne rojaka Ivan Iglica, ki je odpoto-teca maja letos v staro do- vai m< JI.* Nikomur ni svetovati, da bi iio-ji! s seboj v domovino večje mu\ ino. To pismo je dobil rojak '*vote ameriških dolarjev ali naših Josip Janežič v South Chicagu. | l«»it-ovcev. Pred vsem to ni var-pri katerem je Iglic stanoval. !• ^ lahko S" • «'4! d" izmenjavi in tudi pri obrestih. bo kaka banka deželah na potu v Jugoslavijo. Opozoriti hočem na nevarnosti, ki 'tu pretijo, po svoji lastni skušnji in skušnji dveh prijateljev. Jaz sem si preskrbel v New Yorku pri Guaranty Trust Company za gotovo svoto dolarjev kreditno pismo "a vista" plačljivo pri kaki poljubni inozemski banki, katerih je več sto v Evropi ,ki dopisujejo z gori imenovano, toda v Ljubljani ni nobene. Pri svojem prihodu v Trst sem dobil takoj na svoje kreditno pismo zahtevano svoto, ki mi jo je banka izplačala v ameriških dolarjih. Te sera potem zamenjal v lire: 1 dolar za 8.40 lir oziroma 35 kron. Pri tej priliki sem opazil, da bi banka v Trstu najraje izplačala celo vsoto mojega kreditnega pisma, česar pa jaz nisem hotel. Eden mojih prijateljev pa je kupil v New Yorku za več sto dolarjev kron, pvi čemer je izgubil čez 30 odstotkov resnične vrednosti. Zdi se nii potrebno, da bi se našla pot, po kateri bi se pozorilo naše ljudi, ki se bodo vračali, da ne bodo zgubili tako velikega dela svojega premoženja, da ne zamenjavajo denarja v Ameriki, ampak da si preskrbe kreditna pisma plačljiva pri nas. 1918 opuščen, kmalu nato tudi taborišče za moštvo. — V Tiflmu je okoli 3000 mož in bolnišnica /a 200 bolnikov. —Taborišče Kostroma, gubernija Kostroma, je bilo koncem avgusta 1918 opuščeno.— Samara ima okoli 800 častnikov in 18 tisoč mož. — V Samarkandu je položaj vojnih ujetnikov precej zadovoljiv. — Ujetniki iz taborišča Solikamsk, gubernija Perm, so bili že avgusta 1918 vsled prehranjevalnih težkoč prepeljani v Tjumen, kjer se jim godi precej bolje. Častniško taborišče Sisram, gubernija Simbirsk, je bilo avgusta 1918 popolnoma opuščeno. — Iz taborišča Berezovvka: Spomladi 1918. se je začela med ujetniki obsežna agitacija za 'Rdečo gardo' Jako mnogo ujetnikov je ali iz prepričanja, ali pa zaradi denarja (150 rubljev mesečno) pristopilo k tej gardi. Dne 20. septembra m. 1. so kraj zasedli Japonci, po-Mucje tudi Angleži in Francozi. Častniki iz taborišča so bili novembra prepeljani v Wladiwo-stok, kjer čakajo na vrnitev v domovino. V Turkestanu se nahaja še okoli 40.000 ujetnikov. Prepeljava v domovino je bila baje od Angležev onemogočena. Položaj ujetni- dasiravno ji je dobro znan obupen položaj ujetnikov, osobito onih v evropski Rusiji, — da bi jih rešili neznosnega trpljenja. "Domoljub". Peti naglavni greh lahov. Seveda bi morale naše banke sto-1 kov Je Jako žalosten. Hrane ne do-piti v zveze z amerikanskimi. To'hij° sko,aj "obene, častniki nika-bi bil za banke same velik koraki1"11 z vsemi Pa> ki ne Pri* naprej. Nadalje bi lahko prepre- 7Jiavaj° boljševizma, ravnajo ja-čili, da naši izseljenci ne zgubijo! ko krul°' Podnebje fc zelo ne vsled špekulacije tujih menjalnic velikega dela svojega premoženja. In končno je vdržavnem interesu, da si pridobimo amerikanske Vrednosti, ki pomenijo za nas zlato, katero more mnogo pripomoči k zboljšanju naše valute. Upam, da bodo "tudi merodajni krogi v interesu države same in njenih držav- ljanov ukrenili potrebno, da naši ha!!; Stanje v Asteahanu nahaja ugodno ,in dnevno zahtevajo razširjajoče se epidemične bolezni med ujetniki žrtve. — Taškent; Tu je še okoli 600, v vsem okraju Taškent pa približno 2300 ujetnikov. Najslabejša taborišča so opuščena. Kakor povsod, je tudi tukaj pomanjkanje; ujetniki dobivajo ponajveč samo riž.—Astra- ljudje ne bodo nasedali raznim tujim špekulantom." Kreditno pismo "a vista" zna-či, da naj se pismo prinoscu (lastniku) izplača tedaj, ko pismo predloži (pokaže) v kaki bairlPi za izplačilo. Tudi svoto tega kreditnega pisma se bo računalo |>o fsto-dnevnem kurzu ameriškega dolarja, oziroma krone. VI.) Kdor noče tfzeti kreditnega pisma, naj pa kupi pri kaki je boljši zaslužek? Ali tukaj, ali v Dvomimo, da bo kaka Danka v domovini? Čitali smo, da imajo Ljubljani n. pr. izplačala cel tiso-sedaj v starem kraju razni roko- čak. Stranki bo treba čakati to-delei po K 50—70 na dan. Vsakdo liko, časa, da dobi ona banka post- bo morda temu čudil? In naj trdilo i/. Amerike, da je bil oni|ameriški banki takozvane Trave-zasluži kak -tesar res toliko, kaj ameriški atotak, ali tisočak prišten | lers čeke, ki se dobijo v poljubnih nu pa zaleže K50 ua dan, če mora in da ni ponarejen. Z inozemskim zneskih. To je skoraj še najboljši način. Čeke lahko potnik vporab-lja na parniku, na potovanju če;; London, Pariz, Italijo, Zagreb »ni plačati v gostilni K 15 za kosilo in gotovini denarjem so vse banke ravno toliko za večerjo? Kje j" zelo previdne, ker so imele pri stanovanje, obleka? Kako naj menjavi že dosti izgube, preživlja svojo družino? Če pre- Vzemite torej s sabo na potova- računate torej onih K 50 na dolar- »je le toliko gotovega ameriškega je, po današnjem kurzu, boste do- denarja, kolikor ga boste potre- bili $1.50 naše ameriške veljave, bovaii do doma, za ostalo sc pa Znano je nam, da ga dandanes ni ravnajte sledeče; več delavca v Ameriki, ki bi delal; III.) Predno odpotujete proti bornih $1.50 dnevno. New Yorku, kupite pri svoji ban- saino za Splošna plača za delavce je dan- ki New York Bank Draft" na danes v Ameriki od $3.50 naprej, svoje ime. Istega dajte šc od ban-Eni zaslužijo celo po 5, 6,'do 7 do-jke potrditi, ali certificirati (certi-larjev na dan. Zdaj pa primerjaj- j fy) i" ga nosite s sabo. Ta ček, ali te plačo kakega mizarja ali n. pr. draft boste lahko zamenjali tudi rudarja v starem kraju s plačo v starem kraju in sicer v vsaki tukaj. banki po tedanjem dnevnem kur- Prvi naš nasvet vsem onim, ki zu (ceni). Kdor ima pa večje svo- so se odločili potovati v staro do- te naložene na obresti v kaki ame- inoviuo je: Čakajte še nekaj časa, nški banki, naj vzame knjigo s «Ia se splosne razmere v domovini v staro domovino. Na tako urede: da se preuredi enotna va-' bančno knjigo bo vedno lahko do- luta (denarna vrednost) v Jugo- !>il denar v kaki starokrajski slaviji; da se uredijo vse meje banki, če bo isto izročil v vnovče- uove države, da s«> podpiše mir, da "je, pri tem 'tudi ne bo liič zgubil se vrše volitve delegatov v narod- "a obrestih. no ustavotvorno skupščino, ki so IV.) Dalje lic svetujemo niko- že razpisane za mesec marc leta mur nakup čeka v kronah na kako 1920. Tedaj s<> bodo tudi vršile ob- banko v Jugoslaviji. Med tem ča- einske volitve po vsej Jugoslaviji, som se kurz (vrednost krone) obi- Sploh pa danes tudi ne morete čajno zdatno premeni, da ima ku- potovati v domovino po gotovih pee, ali potnik občutno izgubo pri prekmorskih progah. Koliko časa kurzu. Tako je n. pr. neka znana bo potovanje preko Francije š'-prekinjeno, ne zna nihče. Za one pa. ki bodo imorda potovali po kaki drugi črti v domovino vsled nujnih družinskih zadev. naj veljajo sledeči nasveti, tikajoči se ravnanja z ameriškem denarjem in menjavo istega. I.) Nikar ne kupujte v bankah, ali pri agentih gotovih avstrijskih kron (bankovcev). Jugoslovanska vlada je izda'a s»'le pred kratkim nov papirnati . denar* v promet, torej ga še nima nobena banka, ali noben agcut \ rokah. Znano je nam, da so v domovini sedaj samo še stare avstrijske krone (bankovci) v veljavi in prometu. V veljavi so le oni bankovci, katere jc jugoslovanska vlcda žigosala; to je, da nosijo posebni pečat to vlade. ("V Vam danes kdo v Ameriki ponuja stare avstrijske krone (bankovce), ne vzemite jih, ker so brez kake veljave zato, ker v. i so odobreni in kot obligacije potrjeni »d stran; jugoslovanske vlade. Čitali smo tudi, da kroži runaj na miljone ponarejenih avstrijskih kron. Izdajali so jih Ita- privatna banka v New Yorku zahtevala dne 14. julija t. 1. za tisoč kron $55.50, dne 25 .avgusta pa samo $30.30. Dnevni kurz kron je med tem časom padel skoraj za 50 odstotkov. Cene kronani se dan za dnevom menjavajo, in to se vrši vse v korist borzijanccv in špekulantov s kronami. V.) V predzadnji številki "Glasila" smo priobčili kratek članek pod naslovom " Amerikauski dolar", izpod peresa našega znanega ameriškega rojaka Walter Prc-dovich-a iz Pueblo, Colo., ki je potoval s parnikoni "Argentina" v Jugoslavijo, kot spremljevalec daril ameriških rojakov ,ali onih zabojev. Članek je bil priobčen v ljubljanskem "Slovencu" dne 22. julija. Navajamo z *ega članka samo nasvet Mr. Predovicha v zadevi kupovanje kreditnih pismov. Mr. Predovieh piše takole: "Namen mojega pisanja je pojasniti .kako bi se dalo najboljše pomagati tem, ki se bodo vračali, da prinesejo s seboj res največjo vrednost svojih dolarjev. Oni bodo šli mimo mnogo menjalnic v i. t. ti. Ček mora lastnoročno podpisati. Da svetujemo vporabo kreditnih pisem, čekov in drugo, kakor gori označeno kot najboljši sistem za ravnanje denarja na potova-nju, nas je do tega privedlo dejstvo, ker je dandanes ameriški dola red onihi.lše :j,n— Zt P,h-d dolar edino merilo na svetovnem trgu. Pred vojno so imeli to čast Angleži, ko je bil angleški funt (sterling) na prvem mestu, a dandanes ga je pa izpodrinil naš mogočni ameriški dolar. Danes računajo trgovci celega sveta po kurzu dolarja, kakorštiega določa nevv-yorška borza. To bo ostalo tudi v bodočnosti še leta in leta, ker bo ameriška eksportna trg0viua na krmilu, ali kot prvakinja na svetovnem denarnem in drugem trgu. jočili se ujetnikov je 150 častnikov in 8000 mož. V vsej guberniji je 20.000 mož. Prehrana je po-voljna. Dnevno dobivajo ujetniki: pol hleba kruha, tričetrt funta mesa in krompir. Pomagajo jim komisije za vojne ujetnike. Taborišče straži j o vojaki "Rdeče garde"!. Baku: Na otoku Nargin se nahaja čez 2500 uetnikov, med katerimi pa močno razsajala malarija in tifus, ki je vsled lakote.— frata ^Kurgan.j V tem taborišču dobivajo ujetniki zadostno hrano in od danskega odposlanstva 60 kopejk na dan. — Saratow: V taborišču je okoli 15,OOu ujetnikov. Ujetnikom, ki delajo na kmetih, se godi — z malimi izjemami — razmeroma dobro,medtem ko oni v taborišču stradajo. 3. novembra 1918 je bilo 1500 mož in 32 častnikov pripravljenih za transport v domovino — a avstro-ogrski ujetniki-boljševiki, ki so pristopili k "Rdeči gardi", so jim vrnitev v domovino zabranili in ujetnike, kakor tudi ta ni nahaja jočo se misijo za vračajoče ujetnike.zaprli. Častnike so še isti dan izpustili, misijo pa šele potem, ko je izjavila, da Saratovv brez vednosti boljševiških oblasti ne bo zapustila. Rovvno. Prehrana je le pri majhnih oddelkih dobra, sicer pa vlada veliko ponfanjkanje. Jako primanjkuje tudi obleke. Krasna-ja Rječka: Taborišče, ki se nahaja ob reki Ussuri, jc pod aincri-kansko oblastjo. Vsa poročila iz Krasnaje Rječke so jako ugodna. Ujetniki dobivajo dovolj lifane, in sicer za zajutrek črno kavo, opoldne juho, meso, prikuho, zvečer meso, prikuho; poleg tega tudi zadostno kruha. Dobili so od Amc-rikaneev tudi obleke. Mnogo ujetnikov, ki so ušli iz ruskega ujetništva ,sc nahaja v Hailungfu. Ujetniki so v tabori- Naši vojni ujetniki v Sibiriji. "Slovenski Rdeči križ" javlja: Po raznih došlih poročilih se nahajajo naši vojni ujetniki v Sibiriji pod amerikansko in japonsko oblastjo, pod katero se je njih po preje nadvse žalostni položaj ne- «cu dobro oskrbovani in dobivajo koliko izboljšal. Veliko število vojnih ujetnikov iz taborišč Ras-dolnoje, Skotovvo, Nikolsk, kakor tudi velik del iz tabora Spaskoje, je bilo interniranih v vojašnicah "Perwaja Rječka" v bližini Wla-diwostoka. Koncem leta 1918. se je nahajalo tamkaj 43 častnikov, 1 vojni kurat, 5 zdravnikov, 37 podčastnikov in okoli 1300 mož. Poleg tega v tam liahajajočem se amerikanskem lazaretu v "Ruski Oostrow" okoli 80 vojakov, katerim se godi razmeroma precej dobro ,medtem ko oni v "Perwaja Rječka" trpijo vsled pomanjkanja živil. Prinašamo kratka poročila iz nekaterih tabprišč: V Buchari se nahaja še okoli 18.000 ujetnikov, kf so zaposleni z graditvijo železnice, katerim pa se ne godi dobro. Gubernija Jaroslavv: Položaj ujetnikov, je razmeroma ugoden. Jelaburga, gubernija Wjatka: Častniški tabor je bil 20. julija mesečno tudi 2 do 8 dolarjev. Podpirajo jih oblasti iz Tientsina, Pekinga in Shanghaja. Ujetniki v Sovjet Rusiji so se že ponajveč vrnili v domovino, ostalo jih je še kakih 40.000 mož. Varstvo nad njimi je prevzel delavski in vojaški svet. Vrnitev ujetnikov iz Sovjet Rusije je vsled bojev med Ukrajinci in sovjetskimi četami in vsled raznurr na Poljskem nemogoča. Splošno je vrnitev vojnih ujeT-nikov iz Sibirije in Rusije odvisna od mirovnih dogovorov, težka begunca in ga sramote. No, v vasi niso verovali 11-' ga, ker so vedeli, da je Pier Lano hudoben človek in ima Ugona radi nekega dekleta na piki. Pa tudi karabinerji bi prišli. A prišli so samo enkrat. Po enkrat pa so prišli k vsem. Vsi možje so sc javili zakasnelo. V velikem mestu so se malo poveselili. Šli so v vojno in bogve ... če se niso veselili zadnjikrat. Na kratko: v vasi mu niso verjeli in vse je bilo ko popreje. Mati je hirala in hirala, vesti ni bilo od nikjer. Do tu je povest še vedno popolnoma navadna. Zdaj pride ono strašno in nenavadno. Mati je živela dve leti in pol, nato je umrla. Ugasnila je. Izbirala. Vsa vas jo jc spremila k grobu, ker jc bila dobra starka in jc pretrpela mnogo. Grobarja sta odvalila ploščo od groba in šla vanj — toda zakričala sta oba in planila iz njega, bleda in blazna od groze. Kaj jc * Kaj je? "Kakor jc Bog v nebesih, ljudje, v grobu se nekaj premika!" Vsa vas okrog groka je okeaiuc nela od strahu in v tej tišini'so s<-zaslišali udarci nekega droga i/, groba. Prvi se je opogumil duhovnik. "Ljudje, pomirite se, jaz bom > > Duhovnik ni končal stavka, iz groba je prišel bled. obrastel, mi-šav in strahovit — Ugo. Bil je trenutek, ko so občutili vsi navzoči, da izgubljajo zavest od groze . . . Ugo je izpregovoril. Govoril je nejasno, ko človek, ki je dve leti in pol molčal v grobu. Dokler je govoril, jc vesčas pogledoval v neznatnem strahu krsto v strašni negotovosti. 'Umrla je radi tebe", ga je vse-name ,a jaz nisem mogel v vojno. Nisem mogel. Skril sem se tu i'» sc hranil ponoči, kakor zver . . . Zakaj me hočete ubiti? Kdo me jo našel? Kdo me je izdal, Marjc'a, zakaj si me izdala .' . . "Prišli smo, da pokopljemo tvojo mater," jc dejal neki leden in okruten glas. "Umrla jeradi tebe," ga jc vsekal drug glas, zloben, ženski..." Zopet strašen molk . . . Tedaj ni zapazil nihče, kaj sc j'1 zgoclilo.-Ugo se je zvil in zakrilil ko ptiča, ko zleti . . . Ko so«li v grob, so našli v njem leseno posteljo, mizo in ognjišče. Napravil je bil tudi malo okence na morje, ker se je nahajal grob navno na robu ob morskih pečinah. Drugi dan so našli Ugona w«'t-vega... K. S* K. Jednota --—--.j. X—__ ° Ustanovljen* v ^^..Ill dne 2. april. 1894. Inknrporir.n. v Joliet«, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. avgusta 1919 skupna izplačana podpora $1,682,539.37. _ - . , , GLAVNI TJBADNIKI: Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. nia?n?tn^nTlk! J£sfph £*tar' 607 N. Hickory St., Joliet, 111. 0 avni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, fal. rsUvni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadwav St., Joliet, TU. 1 uhovm vodja: Rev. Franeis J. Aibo, 620-10 St.," Waukegan, TU. looblaMenec: Ralph P Kom pare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. \ rhovoi zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: „>sip Dunda, 704 North Rajnor A\e., Joliet, 111. Martin Nomanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, HI. Math Kostninftek, 302 No. 3rd Ave. Went; Virginia, Minn. John Mravmtz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh. Pa. Frank Fraučič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Moot. Ceo. Fla.inik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Auton Grcgorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortiandt St., New York, N. Y. •lopoph Rusa, 6517 Bonna Ave., N. E., Clovcland, Ohio. >rank Plcmel, Bock Springs, Wyo. UREDNIK 4 * GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon Cannd 2487. \ sa pisma in denarno zadeve, tikajoče se Jodnote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III., dopise, društvene vrsti, razna naznanila, oglase in'naročnino pa ua: "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, I1L URADNO NAZNANILO. VESTI IZ JUGOSLAVIJE KRANJSKO. Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. NAZNANILO ASESMENTA ŠTEV. 9—19. ZA MESEC SEPT. 1919. Imena umrlih članov in članic. 19661 IGNAC P KRKO, star 31 let, ("lan dr. sv. Štefana 1, Chicago, lil. umrl 7. avgusta 101!). Vzrok smrti: Jctika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. dec. 1913. R. 25. 5 CECILIJA IIREX, stara (»4 let, članica dr. sv. Štefana 1. Chicago, III., umrla 31. julija 1911). Vzrok smrti: Starost. Zavarovana /.a $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 45. 101 JOITX ILEX1C1I. star 51 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III. umrl 27. julija 1919. Vzrok smrti: Jetcrna in obistna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894. K. 1102 FRANK GOLOB, star70 let. član dr. sv. Srca Jezusovega 54. Chisholm, Minn., umrl 2. avg. 1919. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. julija 1897. H. 45. 17805 PAVEL KRAl"PA, star 32 let. član dr. sv. Jan. Krstnika G0, Winona. 111., umrl 7. avg. 1919. Vzrok smrti: Vtouil. Zavarovan za $250.00. Pristopil k Jednoti 2. sept. 1911. H. 24. Imena poškodovanih in operiranih članov m članic. 22229 MATT. (iLAVICH. član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 11. julija 1919. Opravičen do podpore $50.00. 5653 VERONIKA TERLEP. članica dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., operirana 3. junija 1919. Opravičena do podpore $50.00. 1241 JAKOB FERLIC, član dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., operira^ 2. decembra 1918. Opravičen do podpore $50.00. 14001 JOHN MILČIČ. član dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., poškodovan 23. maja 1918. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo levega očesa. 7664 MARY KOČEVAR, članica dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., operirana 9. junija 1919. Opravičena do podpore $50.00 21600 R C DOL F GRABRIJAN, član dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., operiran 25. junija 1949. Opravičen do podpor*. $50.00. 21647 FRANK MIKŠ, ml., član dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, III., operiran 6. julija 1919. Opravičen do podpore $50.00. 13763 IVAN BEG. član dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., operiran 3. julija 1919. Opravičen do podpore $50.00. 1*555 ANTON KOZLEVČAR, član dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., operiran 9. avg. 1919. Opravičen do podpore $50.00. 22471 PETER KCKIS, član dr. sv. Jeroiiima 153, Canonsburg, Pa., poškodovan 13. junija 1919. Opravičen do [»odpore $250.00 za 1 izgubo vida na desnem očesu. 22216 JCRIJ OREŠČAV, član dr .sv. Mihaela 163. Pittsburg, Pa., operiran 13. maja 1919. Opravičen do podpore $50.00. MLADINSKI ODDELEK. Zapredna številka smrtnega slučaja 67. 5164 IVAN K IRIX, star 1 leto. 3 mesece in 21 dni, član dr. Petra in Pavla 89. Etna, Pa., umrl 29. jul. 1919. Vzrok smrti: Vnetje črev in želodca. Pristopil v Mladinski oddelek 7. aprila 1919. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pokojnikovim starišem nakazana 6. avg. 1919. Štev. 68. 3454 MARIJA HLADNI K, stara 3 leta, 10 mesecev in 16 dni, članica dr. Marie Pomagaj 79, Waukegan, III., umrla 16. avg. 1919. Vzrok smrti: Vtonila. Pristopila v Mladinski oddelek 10. febr. 1918. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pokojnice starišem nakazana 20. avg. 1919. Štev. 69. 1592 ALBINA KRAŠEVEC, stara 9 let, 9 mesecev in 1 dan, članica dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrla 23. julija 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopila v Mladinski oddelek 14. sept. 1916. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pokojnice očetu nakazana 22. avg. 1919. Joliet, 111., 27.avgusta 1919. Josip Zalar, gl. tajnik. jima bo na s1 ara leta v pomoč in vpelje. Pomislite, da tudi na Vaša vrata lahko nepričakovano potrka nesreča in Vam ugrabi enega ali drugega izmed Vaših ljubljenih otročičev. Ne samo, izgubo otroka in žalost Vam napravi nepričakovana nesreča, marveč tudi velike stroške. ki nastanejo v slučaju smrti tega ali onega. Res je, da Jednota Vam ne more povrniti in nadomestiti kar pobere smrt, toda nekaj Vam lrhko stori in je pripravljena to vsaki čas storiti in to je: K. S. K. Jednota Vam olajša skrbi in trpljenje 8 ^a Vam plača $100.00 v slučaju smrti Vašega otroka. To je Jednota storila že več slučajih. To je tudi storila v zgoraj omenjenem slučaju, ko je bil deček samo 3 meeece in 22 dni član Mladinskega oddelka, ter je podlegel smrti. In kar je storila Jednota do sedaj, hoče storiti tudi v bodoče; hoče storiti »udi za Vas, ako bi kateri izmed njih umrl, če vpišete svoje otroke v Mladinski oddelek. Iz tega uvidite, kako velike važnosti je Mladinski oddelek K. S. K. Jednote. Ne odlašajte na jutri, vpišite svoje otroke še danes, kar bo Vam v zaščito in tolažbo. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tujuik. V POJASNILO IN ODGOVOR dr. sv. Petra in Pavla 62, K. S. K. Jednote, Bradley, Illinois, na protest, ki je bil priobčen v "Glasilu" št. 34. Cenjeni društveniki:—Vi priznavate v vašem protestu, da je vsak delavec opravičen do zaslužka, da se pošteno preživi in to v slučaju, kjer delavec ni dovolj plačan. Vse drugače pa je s plačo gl tajnika. S tem mislite reči, da je plača glavnega tajnika dovolj velika. Ne prosil bi za povišanje plače, če bi sedanjo plačo sam v žep vtaknili Toda, če moram iz tega, kar mi plača Jednota na podlagi pravil plačati dva pomočnika, je pa vse kaj drugega. Ce hočem imeti dva zanesljiva in delavna pomočnika,, ju moram sorazmerno s sedanjimi okoliščinami tudi pošteno plačati. In če plačam pomočnika mesečno recipio $170.00, koliko ostane od sedanje plače meni? Ali mislite, da je $120.00 dovolj velika plača za glavnega tajnika, ki mora oskrbovati Jednoto broječo 17,000 članov in članic? Ki ima oskrbovati nje premoženje okrog $600,000.00.. Ali mislite, da "je $120.00 mesečno dovolj velika plača za sedaj, ko se delavci na vseh straneh potegujejo za zboljšanje plač zaradi neznosne draginje? Ali mislite, da jc to dovolj velika plača za človeka, ki mora noč in dan misliti, delati in se truditi za napredek Jednote, ter oskrbovati tako veliko premoženje? Ne rekel bi nič, če bi bil samec. Toda poleg sehe imam za preživljati soprogo in pet otrok. Sedaj pa Vas vprašani, kako je mogoče .. „ ....... človeku, ki ima družino, shajati z $120.00 mesečno? če mora vse od fd;V ko. 1>° stl"h lc1,h zobotrebca dalje plačati? Če imate cenjeni društveniki kakšen načrt lahkw ,zkaf°f .svo;'!T v do*lovl- v,... . l.i- i- i i in svojo skrl) in ljubezen s tem, v ta namen, prosim-posljite mi ga, hvaležen Nam bom. i . .. ... . , J , , ... ix i • » . v . . „.„ i„„k • - ; i s, da ,) 11 m pošljejo darov kot plačilo Dalje vprašate, če je res potrebno dveh pomočnikov; i . ' ... t- • , ,, »j , , • i i • , ... za trpljenje, ki so ga morali p rely. zapisnika sej gl. odbora je razvidno, da glavni uradniki pri-» 1 J * . K 1 Na druge točke Vašega protesta ne bom odgovarjal, ker se mi ne vidi vredno in umestno. Rečem le to* da protesti radi tajnikove plače, so nepotrebni. Izdane so glasovnice in vsak član(iea) naj bo sodnik pri temu. Če kateri smatra gl. tajnika za kapitalista, ali če se boji, da bi z mesečno plačo $120.00 prehitro obogatel, naj voli proti povišanju. Nasprotno pa oni, ki mislijo, da je tajnik opravičen do pri-boljska, naj glasujejo za povišanje. To se da vse prav lepim in mirnim potom, brez vsakih protestov napraviti. Cela stvar je v rokah pravičnosti članstva Jednote. Zahteval nisem ničesar, prositi pa mislim, da mi je dovoljeno. Upam,da nisem s tem nikogar žalil. j Ostajam za napredek Jednote vdani • Vam sobrat, Jos. Zalar, gl. tajnik. , Joliet, 111., 27. avg. 1919. " >• DAROVI IZ AMERIKE. (Po 4 4 Sto vencu" št. 165 od dne 20. julija.) Nekako v začetku decembra lanskega leta jc začela med ameriškimi Jugoslovani in v prvi vrsti med ameriškimi Slovenci, posebna akcija, ki ima namen, pomagati svojcem v domovini,' ki jih je pripravila svetovna vojna v največjo bedo in pomanjkanje. V "Glasilu Kranjske Slovenske Katoliške božne sloje. Zaboji so polovični in celi po svoji velikosti in vsebujejo najrazličnejše blago; telila jo do 400 amerikanskih funtov in čez ter se cenijo po 4 do 5000 kron današnje vrednosti. Vrednost vsega tega blaga znaša nekaj čez 300.000 dolarjev, to je nekako 13 milijonov kron. Bil sem v skladišču Balkan, kjer urejajo pošiljate v, da se bo oddaja blaga na posamezne naslove izvršila v najlepšem redu. Lepo je videti dolge stene zabojev, urejenih po posameznih Jednote" od 4. deeembm lanskega »as,0ivM<'"ih kak«r P*""- , . t?- i • Xa dolgi poti 111 pri gostem pn- kladanju se niti en zaboj ni izgu- leta beremo oklic, ki poziva ame riške Slovenec z Gregorčičevimi besedami: Odpri srce, odpri roke! da se odzovejo .temu plemenitemu namenu. V tem oklicu opisuje strašno draginjo in pomanjkanje v naših krajih in poudarja, da je bil. Največ zabojev odpade ua Dolenjsko, zelo mnogo tudi na Ljubljano in okolico. Več zabojev so poslali narodno zavedni amerišli Slovenci in Slovenke na Narodno vlado in mestni magistrat. Precej je zastopana tudi Primorska in naši zasedeni kraji. Ti zaboji bodo morali seveda čakali, da se razmere urede. Tri vagone zabojev bo-.. . . , , ,. ... do poslali v Zagreb in dalje in pomočnikov. Glavni, stat.!» 111 blago na pristojna mesta. Občinstvo moramo opozoriti, da ne bo nepotrebnih vprašanj, bo vsakdo, ki jc prejel od svojce* v Ameriki kako pošiljate v, obveščen na posebni dopisnici od mi- poznavajo, da je neobhodno potrebno dveh odborniki so prepričani, da jc to polreba.............-......................tt(i. .. .. Glavni uradniki Jednote znajo, koliko je dela v glavnem uradu in l1* ,]laVLH!CH(^J™ Y.JVjXika Tržopa. Tudi g. PrcdovW vedo kaj je potfebno. A Vi odboriiikoin tega ne vrjamete. Zakaj je l\ ' Je 1/1,1 . anieriskih | bo podal pozliej€ v Zagreb, da b« potem treba glavnega odbora? Slovencev začel rojak * VladimirL,o pod njegovilll nadzorslv( Vi pravite, da če bi glavni tajnik in eden pomočnik opravljala ^^^ i^nVkraieX^........"""" Jednotine posle po 10 ur na dan, bi z lahka opravljala tajniške posle.' j(i yr/]md.} g svoji)n neunioniim Ce bi Vam bilo delo v glavnem uradu jmznano. hi kaj takega ne (j(1j trdili. Pomisliti morate, da poleg dela odraslega oddelka je tudi Mladinski oddelek. Ta oddelek se opravlja že od 1. junija 1916, toda iz Mladinskega oddelka se do danes ni niti centa plačalo tajniku za trud in delo. Glavni odbor je pri svoji seji julija meseca izrekel, da bi se gl. tajniku plača povišala ter, da bi se $500.00 izplačalo iz rednega stroškovnega sklada, drugih $500.00 pa iz sklada Mladinskega oddelka in to ravno radi tega, ker f>e je ilelo Mlad. oddelka že nad tri let i brezplačno opravljalo. jv,adi potrebne korake, da dobi po- Če zahtevate od svojih bratov sodelavcev, da morajo delati p«» sebno ladjo, ki popelje nabrano 10 ur na dan. potem dvomim, da spadate h kaki uniji. Delavstvo sirom blago v domovino. Oficielno pa je sveta se bojuje in poteguje za osemurni delavni dan in Vi pa pravite stopilo društvo Relief v življenje 10 ur naj dela. Ali mislite, da glavni tajnik in pomočnik v glavnem (jne 12. januarja letos. Osnovalo uradi niso delavci? Ako vi tnislite, da nismo, moram javno priznati, Ke je \7 17 jugoslovanskih narod- omeniti, da ne bodo zahtevali 11«.-da se jaz smatram za delavca in ne kot kapitalista. In kot tak verujem njh jodnot. Predsednik tega družbenega plačila za svoj trud.' Pla-v pravičnost delavskih organizacij in unij. Radi tega tudi ne morem štva je major Franeis Jager, kij čilo jim je plemenito delo samo. in nočem zahtevati od pomočnikov, da bi morali delati polO ur 11a dan.' jma mi>0go zaslug za to akcijo. G. Mislimo, da govorimo v imenu Delal sem z krampom in lopato, radi tega vem kaj je tako delo vredno jatre,. je duhovnik in profesor na j vseh onih, ki so dobili po zaslugi in do česa je človek opravičen. Skušnjo imam tudi v pisarniških neki univerzi v Minnesoti in je bil!teh darove iz Amerike, da jim poslih in tako tudi vem, kaj je pisarniško delo in do česa je pisar- me(j vojsko z Rdečini križem dva- rečemo tu javno svojo odkrita niški delavec opravičen. Zaradi tega tudi ne moreni zahtevati od v Srbiji. Akcija je napredo-!hvaležnost in zahvalo, posebno g. to plemenito delo. Xarodni vojni svet amerikanskega Rdečega križa v Washingtonu je sklepal, že dne 2. dec. o tem, kako bi poslali siie Jugoslav-Relief a v Ljubljani, Obleko in druge darove v Jugo- na l>°dlagi katere bi sprejel potem slavijo. To je bil začetek akcije.i WaK° MlsiJa ima od društva na-(J. Predovič je storil pri ameriški da dostavi blago naslovljen- popolnoma brezplačno. \ se prevozne stroške do Ljubljane je plača i o društvo samo. Da predočimo veliko požrtvovalnost članov te misije, moramo pomočnikov, da bi delali po 10 ur, ker vem kako utrudljivo je delo, čeravno se ne dela s krampom in lopato, pač pa z rokami iu možgani. In iz lastne skušnje vem, da, ko utrudiš možgane, je celo truplo utrujeno. Kar se pa moje osebe tiče, pa moram- priznati, da moje delo ni odmerjeno 11a osem, devet ali deset ur na dan. Mnogokrat je treba vala silno lepo. Mnogoštevilni ro- Vladimirju Predoviču kot pred-jaki v Ameriki so se spomnili sedniku misije iu zaščitniku tc svojcev v domovini z lepimi daro- velike misli, kakor tudi g. Jožefu vi, ki so jih poslali s posebno mi- Sitarju, ki ima kot predsed. zgo-sijo v domovino. Ti misiji predse-, raj omenjene K. S. K. Jednote, ki K\KO VELIKE VAŽNOSTI JE MLADINSKI ODDELEK K. S. K. JEDNOTE. Med imeni umrlih članov in članic Mladinskega oddelka priobče-niU v današnji številki "Glasila" je tudi ime pok. člana lvan-a Kinu. Ta mladi član je bil vpisan v Mladinski oddelek 7. febr. t. 1. Vs^ed vnetja želodca in črev je moral mladi dečko podleči kruti smrti dne 29. julija t 1 Pokojnik je bil član Mladinskega oddelka samo 3 mesece in 22 dni. Jednota je pokojnikovim starišem nakazala dne 6. avg. $100.00 v pokritje pogrebnih stroškov. , . . Cenjeni stariši, člani in članice K. S. K Jednote, k, nimate se vpisanih svojih otrok v Mladinskem oddelku! Vzemite to za vzgled in pomislite, kako mora biti očetu iu materi hudo, ko Jim ugrabi neizprosna smrt sina ali hčerko, v katere sta imela največje upanje, da delati tudi po 12 in več ur, toda vkljub temu se ne more vse delo dujc že zgoraj omenjeni, za tople- šteje 18,0(H) članov, med amerišk:-opraviti pravočasno. Bodimo torej pravični. ' menito misel toliko zaslužni gosp mi Slovenci v Chicagu obile zaslu- Ravno tako Vam ne ugaja odlok glavnega odbora Jednote, ki Je- Vladimir Predovič, ki je tajnik j ge. Omeniti moramo med drugi-določil, da naj se podam v Pittsburg, Pa. na društveni jubilej, in društva Jugoslov. Relief. Sprem-imi tudi blagajnika društva .lugo-sieer na Jednotine stroške. i 1 jati so ga morali še trije drugi slav Reliefa g. dr. Ante Biankiui- Ako bi bilo moje potovanje v Pittsburg, Pa., ali kam drugam v j namreč Peter Mladineo, ki jc Hr-jja. Vsem, ki so na ta ali oni način osebno korist, bi Vam ne? oporekal, in gotov sem, da bi glavni urad- j vat, Jožef Sitar, ki je Slovene^, j pripomogli do te velikodušne ak-niki Jednote ne dovolili plačati potnih stroškov v take svrhe. Ker | ter Jurij Trazivuk, ki je rodom cije, ki je marsikateri družini o-je pa namen mojega potovanja v Pittsburg, Pa., uraden in v korist Srb. Italijani so delali ostalim! lajšala vojno bedo, naša najprisrč-ter napredek Jednote, se pa z oporekanjem ne strinjam. Glavpi odbor trem sitnosti, da si so ameriški. nejša zahvala! Veseli nas, ko vi-Jednotc ima vendar toliko pravice, da stori potrebne korake, če vidi. državljani, tako da niso mogli za-jdimo, kako slovensko srce ne poda se gre za korist in napredek Jednote! Ali tudi te pravice ne pri- pustiti Njujorka obenem s P redo- za bi svoje domovine. Želimo sa-znavate glavnim uradnikom? Za božjo voljo ali so glavni uradniki res vičem, ki se odepcljal z blagom najmo, da kmalu pozdravimo naše ro-samo za napadi Če glavni odbor res nima nobene pravice in moči ladji "Argentina" iz Njujorka jake, vračajoče se v svobodno .loveč, potem je najbolje, da se ga odstrani in se posluje brez odbori, dne 11. junija. Koj koso prišli im,goslavijo; najdragocenejši darovi Pripomniti moram tudi, da ne potujem zelo rad, ker imam dosti posla morje, bi jih bila kmalu zadela bi nam bili. v uradu. Vsled tega sem tudi pripravljen radevolje odstopiti to pri- huda nesreča. 'Argentina', ki ima Državno posojilo. — V Slove-liko in čast enemu ali drugemu članu Vašega društva, če hoče na 3600 ladijskih ton, je trčila v dru- niji je bilo podpisano skupno čez mesto mene potovati v Pittsburg. Ifldi° 7- 2900 touami in ie P°" 45,000.000-kron tega 1. drža Dalje tudi pravite, da vse govori o solventnosti in da gl. tajnik' topila; moštvo so rešili Ladja i e posojila Na Hrvatskem Slavon- sam največ o tem pridige lscvcdu zaradl tcpa trpc,a 1,1 ? ° skem 9'>-()()0 0(,() K> 1,1 t.- . . f . . , . i je dospel g. Predovič v Trst selc Kar sem pisal o solventnosti, sem pisal z najboljšim namenom in ' ^ ^^ h Xcw V(jrka povdarjal resnico. Ne morem pa vrjeti, da vi razumete. tein pa s(a prišla po ^Irugi solventnost, ce trdite, da ne bomo nikoli postali Solventni, ce se H ^ ' si|ap jn MIadinC0f tajniku plača povišala ali če se bodo uradni potni stroški plačali urad-^ . ^ d(),)i]a aovoljeiije le ^ niku -ki potuje po Jednotinih poslih. Plače uradnikov in drugi uradni „; ;)ri5cl za drugimi. stroški se plačujejo iz strošldnega sklada; solventnost nima s stro-; ' } [ . da so de, skinim skladom ničesar opraviti. 'ali ^ v Tl,tll g. Predoviču ro \asem nnienni. č« so nuvisa taimku itl;icH. !>o treba novisaii ne tvnega von-llcr- cegovini 30,000.000 K. v Dalmaciji 11,000,000 K, Vojvodinji 14,-000,000 K. Iz navedenih številk jc jasno razvidno, da je uspeli podpisovanja v skrčeni Sloveniji jako lep. ker stoji Slovenija takoj na drugem mestu za trikrat večjo Hrvatsko. Podpisano je bi- lt\asem TeT' C° SC PWV1Sa tyJ,UkU Pata' e 1)01 81 'vsakovrstne zapreke, dokler 111 )o pri Ljubljanski kreditni banki dsesmeni se en dolar. ; prepeljal blago s pomočjo dveh a- okroglo 20.000.000 K. |>ri Mestni Nerad toda moram \ am odknto povedat i, da se pri tem zelo ^ ik kih oficirjev v LjubljaJ hraIliIllici ,jubljanski 1.800.000 motite. Jednota šteje nad 17,000 članov in članic obeh oddelkov. Ako. ^ ^ namCnjeuo za ~ ' poslal se poviša tajniku plača ,pride 11a vsako osebo še nekaj manj kot 6c na leto. Ali je potrebno, radi tega prerekati se? Ali je potrebno protestirati? Torej borih 6e pride 11a vsakega posameznega člana(ico) pa se že protestira. In če članstvo glasuje za povišanje plače, se tudi teh 6c ne bo razpisalo, ker je v stnoškinem skladu dovolj denarja. Pravite tudi, da je v Ameriki veliko Slovencev, ki so zmožni tajniški posel opravljati. Tudi jaz sem takega mnenja in sem prav vesel, da jih imann.-. Več ko jih je, tem bolje. Kar se žrtvovanja za Jednoto tiče, naj Vam povem, da sem Že veliko storil in veliko žrtvoval, ne da bi imel osebne koristi pri temu, ali bil plačan za to }n sem pripravljen tudi v bodoče to storiti, pa ce sem glavni tajnik Jednote ali pa ne. Ker za dobro in koristno stvar sem vedno pripravljen delati in žrtvovati kar je v moji moči. maeijo, je posiai z g. 11a ladji iz Trsta v Split. Dal-Mladineom Vsega skupaj so pripeljali iz A- j 900,000 K. : erike 1774 zabojev. V Ljubljano banki 3.800, K.(in 5.000.000 kron za lastni račun posebej), pri Jadranski banki 6,000.000 K. Deželni banki 4.-Slo venski eskomptni merike 1774 zabojev. V Ljubljano »anm o,ow,000 K. Zadružni zve-nh je prišlo 1513, od teh je pa na- zi v Ljubljani 2,600.000. Podruž-menjenih 342 zabojev za hrvaške j niči kreditnega zavoda v Ljublja-L-»»oza slovensko zemljo pa je ni2,250,000 K. Splošni prometni banki podr. Ljubljana 1.700,000 K, Češki banki Union, Celje 860,-000 K. Zadružni zvezi, Celje 820,-000 K, Češki industrijski banki podružnici Ljubljana 500,000 K in Podružnici Štajerske eskompt- kraje, za slovensko zemljo pa je namenjenih 1013 naslovljenih zabojev, 158 zabojev ni adresiranih. Ti vsebujejo čevlje, platno, mast in drugo blago in se bodo razdelili med jugoslovanske kraje na štiri dele, blago se bo razdelilo med u- fU.ASTTiO K S. K. %} POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI! [\ > Nikdar preje niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte svojim dragim v stari j; l\ domovini. . ;! Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. § K. 100.— VELJA SEDAJ SAMO $3.25. jj l* Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje de- j: ]! narja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. ;! ' Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba". \ JOSIP ZALAR, Joliet, III. I WWVWWWVWVW/^^^^^^^WWMW^WiWM ^ ' i * t —'—1-1—■ ^ : • MOHORJEVE KNJIGE ■ B B za leto 1917 vseh skupaj pet knjig, Koledar, Zgodo- ■ ■ vina »lov. naroda 6. zv. Slov. Večernice, Podobe iz jj narave in molitvenik "Resnice za večnost", cena u 9 $1.50 s poštnino vred se dobi pri: ■ ■ ALOIS SKULJ, ' B ■ 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. a Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete druitvena pravila, lično izdelana piima, k avert«, vabila in vstopnice za vescliee, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NAM0NO TISKARNO, 2146-51 Blue Island Ave., Chieaf*, Ul. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnact glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem iepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnika za izplačevanje bolniške podpore in dragih izdatkov, ter po-botnics. Tiskane imamo tadi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. tr Ka zahtevo pošljemo vsakemu društva vzoree gorinavtdenik tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". TELEFON CANAL 6027 Prva slovensko-hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. M ieko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. " , Z velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. KOROŠKO ižjflRf[7 Sprejema Tožbe, del« Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne WV^y #> Lute (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu. PRIMORSKO Vse pošte na Koroškem ozemlju, zasedene po Jugoslovanih, so odprte, razen pošte v Krivi Vrbi, Št. Kupertu in Hodišah. Za Ilodi-ša in Otok posluje posta v Ribnici. Pošta v. Št. Pavlu v Lubudski dolini posluje redno. Pošte Pustri-otvoritl radi bližine demarkacij-se črte. Pisma, oddana v Celovcu, se ne cenzurirajo vee v Mariboru, marveč v* Celovcu. Ali še zdaj vedo, da imamo svojo jugoslovansko državo? Tako Vsaj se vpraša človek, če čila še dandanes nemške poštne pečate, kakor: Hohenmauthen, Kresen. Poessnitzhoffen, Radkersburg, Blobasnitz, Bad Radein, Lutten-berg, Pettau, i'ragerhof, Windish-Keistritz, Rolvitsch, Roemerbad, Kgydi Tunnel, Praevali, Bleiburg, Saldenhofen, Mohrenberg, Ober-trixen. Xa dau -s slovenskimi poštnimi pečati, sadnji čas je že! Kako koroški Nemci ljubijo svoje nemške voditelje e prav poučno čita iz "nastopnega pisma, ki ga dobesedno obavljamo: A11 bien Komando Maria Saal. Plu-endern sie den Dpbernig. den Ho-idl am Berg, deu Toltscliacher und den Schuiied Plase iii arn-dorf tueehtig olme Brbarmen sie haben uns arme dutch 4 Jahre audi gebueiidert haben uns aus-gepost sind reicli ge,orden sie haben Lebensmitel genug vrstekt sind schurken rauber ohue Beln-seri (Gewissen) Maria Saal viele ungluecklich arme Kindern. Razmere v Borovi ju. Puškarski obrt je vsled vojnih dogodkov ne kaj, časa trpela, to prizadevanju vladnega švtenika g. Župneka je ves obrat zopet v na^epšem tiru. Tudi odjemalcev se oglaša iz et-le Jugoslavije toliko, da je komaj mogoče vsa naročila ! pravočasno izvršiti. Istotako se tudi v tovarnah za žieo in štreblje vrši o-brat. popolnoma normalno, odkar je g. okrajni glavar izposloval potrebne količine premoga. Ker je tudi živil v izobilju, je ljudstvo / novo upravo povsem zadovoljno, ZADNJA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA. i Trst, 18. julija. V včerajšnji tretji in zadnji seji mestnega sve-|ita je prečital župan pismo generala Petittija, ki se zahvaljuje j mestncmy svetu, da ga je iincno-; val za častnega meščana. Priobčil je oporočne določbe Uvida Za-nettija ,ki je kol italijanski prostovoljec padel na bojišču in zapustil vse svoje imetje 470.000 kron tržaški občini za ustanovi-' te v patriotične ustanove. Priobčil je tudi oporoko pok. Adele udove Udovicich, ki je zapustila 100,000 kron za ustanovitev šole društva "Lega Xazionale". Nato je povzel besedo svetnik Broc-chi ,ki je podal pregled o dosedanjem delovanju mestnega sveta. Povedal je, da je šlo težavno. Brez denarja, brez uradov, brez programa, tako so morali delati poprej. Urade jim je uničil prejšnji cesarski Komisar., ki jim je namesto imetja 24 milijonov pustil 56 milijonov dolga. Kdo jim je vzel program, ni povedal. "'Naša naloga bi mogla biti ta, da redno upravljamo občino", je rekel Broeehi. Nadaljeval je. da so morali pripraviti tla za bodočo upravo. Bili bi zapustili svoje mesto, da jih ni vlada pozvala, naj vendar ostanejo. In tako so ostali, toda v vsem so bili navezani le na vlado: Če je bilo treba denarja, so morali teči k vladi, da je bilo treba drugih sredstev, vlada jim jih je vedno radovoljno dala. In sedaj so mirni: zapuščajo upravo in se zatekajo zopet k vladi, ki naj sedaj prevzame mestno upravo. Gotovo je, da bo vlada upravljala mesto v yjihovem duhu. Prosi župana, naj izrazi hvaležnost mestnega sveta vojaškemu guber-natorju in vojvodi d'Aosta. Prosi mastni svet, naj izrazi hvaležnost županu, ki je vedno modro vodil njihovo delo. Končno predlaga, naj se pokliče vsak mestni svetovalec po imenu in naj se vpraSa, POZOR!!! DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTP' ŠT. 50. K. S. K. J„ N. S. PITTSBURGH. FA. Rojakom ,ki žele doma delali hmelovec, naznanjamo, da so naši zastopniki, pri katerih se dobe "Puritan Mall Extract" sledeči: /a llerminic, Pa. Anton Zornik; Moon linn, Pa. Frank Maček; De Pue, 111. Ignac Benkše, Gilbert, Minn. Leo lvukar; Springfield, 111. John Underwood; Chicago, 111. John Tomažič, vogal W. 22. St. in Lincoln St.; Sinithton, Pa. Jos. Radišek; Widk Haven. Pa. Anton Radišek; Crested Butte, Colo.; Matt £tajduhar, Jos. Am-brožich, Canonsburg, Pa.; Anton Kravanja, Xokomis, III.; John Povslia, llibbing, Minn. Iščejo .»c nad^ljši zastopniki. M. Mladič, J. Verderbar, Co. 2603 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. ima svojo redno mesečno sejo vsak« drugo nedeljo v mesecu t Kranjsko Slovenske« Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1919: Predsednik: John Mravimz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. * I. tajniki Frank Trempus. 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Oregur**, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Ur. C. J. Stybr. 3C5 Lockhart St., N. S. Pittsburgh Člani se sprejemajo v društvo od 10. do 50. leta; posmrtnina jc $1000, ffiOO ali $250. Naše druStvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolni&ke oodpore na teden. ' Slovenci in Hrvati, kteri ie nirta pri nobenem dmštvu,spadajočem h K. 3. t. J. m vakiia pod zastavo zjf taj al»gnjak#«a tff»tva. Za vsa pojasnila se obrnit« na ago-raj imenovane uradnike druStva. V slučaju boletni «e mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko osdravi. VAŽNO ZA POTNIKE Potniki, predno kaj \ krenete se obrnite do nas! Temelj naše organizacije jc: dajati navodila kako potovati, preskrbeti prenočišča v Ncvr Vorku, priporočati kretanje parnikov, veljavo de. narja in kje ga menjate, kje kupiti parobrodne listke (šifkarte) za dobre parnike in pomagamo vam dobiti potne liste. Nahajamo se blizo kolodvora, parnikov in našega konzulata S. II. S. Mi zastopamo dobro znano CUNARD LINE in pošiljamo poljedelske stroje in vsako vrstno drugo blago v Jugoslavijo. Navodila dajemo brezplačno v vašo korist, dišite, ali pa iz dipe v New Vorku telefonirajte na naš urad. Telefon 7232 Farragut. BALKAN AMERICAN TRADING CO., (Slov. Dept.) 203 Teutli Ave., Corner 22nd St., New York, N. Y. ROJAKOM NA ZNANJE! • Prihajajo zopet dolgi jesenski in zimski večeri. Da se Vam pa ne- bo treba dolgočasiti, ko bo pričela burja briti, si naročite že sedaj krasen roman "Milijonska nevesta", ki izide ta teden že v 17. zvezku in stane zvezek samo 12 centov. i Rojaki! Sezite torej po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri: • JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave., »NOTE.— 3. SEPTEMBRA 1010_ naprodaj po cexri, ako se prod« kmalu je HIftA Z* LOTO IN GROCERIT. SKI " jdi jaz pri volji. Vse .tozadevne ponudbe naj se . odsevala nikaka radovednost. Jaz* (Zdelo se mi je, da le po zunanje "Skoda, da n. ključa, kajti do- kaže neko zanimanje za zaklad, ki bro bi bilo to stvar preiskati. Za- ' 8e ^ midva s Holmesom to-bojček boste morali vsekako od- Hko tnidna> predno sva dobi]a preti. Kje pa je ključ, vi mož? y s1 9731 111. Avenue zadri se je .Jonas nad Jonatanom. "Na dnu reke", je odgovoril ta kratko. "No, to pač ni bilo potrebno," mrmral Jones. "Dovolj smo imeli opraviti opraviti z vami. —Pač mi ni potreba še posebno prositi, gospod doktor, da bodite zelo previdni. Le prinesite skrinjico v svoje stanovanje v Pekovski ulici. Tam nas boste našli na potu na policijo." Pri Vauxhallu sem stopil s skrinjico na suho; spremljal me je ljubeznjiv policaj. Komaj sva se vozila četrt ure, sva že dospela do stanovanja gospe Forrester. Strežnica se je čudila, kako da tako pozno prihajam. Gospa Forrester je bila odšla ravno v rteko večerno družbo in se je šele pozno vrnila, gospodičnii Morstan pa je bila doma. Bila je ravno v družinski sobi; tja sem se torej podal s skrinjico v roki. Spremljevalca sem pa seveda pustil na vozu. pest "Prijazen zabojček", je rekla in se nagnila čezenj, "Bržkone indijsko delo?" "Seveda to je kovinski izdelek, kakor jih navadno delajo v Bena-resu." "In tako težak,", je zaklicala, ko ga je poizkušsila privzdigniti. "Sam za hojček mora biti že veliko vreden. Kje je pa ključek?" "Jonatan ga je zagnal v reko; zato si moramo izposoditi grebačo pri gospe j Forrester." (Dalje prihodnjič.) Vedno še prilika. Nihče ne more naravnost povedati, kedaj ravno je prilika za kakega moža, da bi vporabljal izvrševanje svoje telesne moči kar najbolj uspešno in kar najbolj mogoče v svojo korist. Pri neka-Gospodična je sedela pri odpr-i terih se to vidi in doseže, ko do-tem oknu, Ablečena v krasno belo polnijo svoje 30.—, pri drugih pa, obleko 7. rdečim trakom pod vra- ko dosežejo 40 leto starosti. Za to tom. Motni žarki svetilnice so pa-|dosego je pa še vedno prilika, dali nanjo in se igrali na njenem i ako hoče človek le delati in ako sicer resnem, toda vendar milem in ljubkem obrazu, ter dajali močnim kitam njene glave lep kovinski blesk. Naslonila se je bila nazaj na stol, in vse njeno obnašanje je kazalo neko notranjo otožnost. Ko pa je zaslišala glas mojih korakov, je skočila pokonci, in svetla rdečica presenečenja in veselja se je pokazala na njenih licih. "Ko sem zaslišala drdranje vo-za", je vzkliknila, "sem mislila, da se gospa Forrester tako zgodaj vuača domov. Da ste vi, tega pa res nisem pričakovala. Kaj je torej novega?" "Prinašam vam nekaj, kar je vredno več, ko vse novice celega se zanima za svoje zdravje. Tri nerjeva Angelica grenka tonika, je preparat (izdelek) ki igra pri rabi skritih življenskih moči važno ulogo. To zdravilo sili prebavne organe k delovanju, utrjuje živce, pospešuje zdravje in spanje. Ko se zjutraj prebudite, se počutite krepkega za delo in ste dobro razpoloženi. Vsebina Trinerjeve Angelice grenke toni-ke obstoji največ iz zelišč. Vaš lekarnar ima to toniko na prodaj. Poskusite jo! Ista je tudi velike vrednosti za konvalescente v obče, osobito pa ako vas je prehlad mučil. — Joseph Triner Company, 1333—1343 S. Ashland Ave. Chicago, 111. — (Advr.) Scverova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Dobro zdravilo sa žene. To j« kar se lahko reče eno cd naj- || boljih znanih priprav, ki sejihmo- n rejo poslužiti trpeče iene in dekleta ^ kot sredstvo za hitro in trajno od- |§ pomoč v svojih izkušnjah nerednos- jg ti, ki se tičejo svojega spola. Ime £ tega zdravila je * Several Regulator H (Severov Regulator) in prostor kjer || ga dobite je v vseh lekarnah. Se- P veda morate zahtevati pravega in || odkloniti vse ponaredbe, kajti le na -" ta način ste lahko sigurni, da dose-žete najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.25 in 5c davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA torej i if a tako zaupanje in vapeh med «701001, ker uiini, de bol agubi tvoje stališče. lamed vseh bolezni jiii je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v telodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očiati želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvoruib tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekt so prosti vsakoršne nepotrebne mešaniee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasto šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne elaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah. ki rade nadlegujejo ftanake ob premembi litja ali rudarje in oi^p delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobit« jš v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti ▼ slučaja protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gleinjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi ▼ zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje šiveev in sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; ietotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi «e v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists U33-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Kila umori 7000 Ijndii na leto. S«dem tiso* oseb umrje nm leto la— kilo,—l«ko se glaxijo namreč mrtvaiki listi. Čemu ? Ker so nesrečniki sami teb« zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kako je pa s Vami? Ali se ludi Vi zanemarjate s tem. da nosite ie kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava, če se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi: taka obveza drzne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je p« iznašla način, ki vitemu temu odpomaga. Vsakdo^ ki nosi sedaj kako obvezo, aii pas kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki Je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar Jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tndi bolnika nič ne teii. Ta blazinica je mehka kot ia-met, lahka pri noknji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljali naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas into ne bo vedno tetllo. • Poiljite svoje ime in naslov ie danes J na na«lov: PLAPAO CO., Block 32e7, ! St. Louis, Mo., da Vam poiljemo ZA8-' TONJ na ponkuinjo Plapao in vsa po-j trebna navodila. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 18*4 ZE 60»LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček »naša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. 1 ^, ,* * Naložite torej Vase prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. Illinois. "LJUDSKA BANKA". Zaupno zdravilo prinaša iznsnadenja. Skoro £e 30 let se Trinerjev* zdravila uspešno rabijo a največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega Taroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in iialanje od atrani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedr.nja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili amo ee dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naiih, a novi vojni davek nam je spodbil i« zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brea ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebi&ine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za a je. Trinerjevo Ameriško* Zdravilno - Grenko Vino ===== I !! 9QL Narasti« obrasti sa pallataa pripisujejo k (Ml, Oql OyU ali pa Izplalujaja aa hranilna uloge al $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. «Jollet,