147
Naturoznanske reči.
Podgane.
Neki angležk pisatelj je leta 1850 spisal od podgan cele bukve, v kterih dokazuje, da on in ona, če se ne preganjata, v 3 letih 13krat mlade imata in sieer vsaki-krat po 8. Že v 6 tednih počno mladici to, kar počenjajo njih stariši. Rodovitnost podganina je tedaj tako silna, da on in ona sta na koncu 3 let oče in mati od 656,808 podgan.
Ker pa 10 podgan v enem dnevu toliko sne kakor en človek, se pač lahko prerajta, koliko požre samo ta družina v enem letu.
Al rodovitnost ta zadeva na marsikaj over; če podgana ne najde dosti živeža kakor koli, se loti podgana podgane in jo sne.
Podgana je sicer čedna stvar. Da se potika v nečednih krajih, tega ni ona kriva; mora tako delati, da si živeža najde. Zatega voljo se pa tudi pridno cedi in umiva, se ve da ne z obrisavnico ali gobo,   ampak  z jezikom svojim.
Podganina kožuhovina je silno draga, ker je zlo obrajtana; zato vsako leto v Parizu v mestnih kanalih toliko podgan pobijejo, da je joj. Pobite oderejo in kožo njih prodajajo klobučarjem drago, kteri za kastor-klobuke namesto boberjevih kož rabijo podganine. Tudi za rokovice je tanka, terdna in mehka podganina koža kaj dobra.
Podgana kaj rada potuje in gre po svetu kamor koli. Zato se nahajajo podgane povsod. Posebno rade potujejo na ladijah. Na ladijah grejo včasih v Kalkuto, pa spet nazaj: Izhodno-indiska kompauija ima nalašč podganolovca, kteri v eni sami ladii včasih vlovi po 500 podgan. Ne rečemo preveč, ako pravimo, da je marsikaka podgana na svetu, ktera je več pota okoli sveta storila kakor slavni kapitan Kook.
Podgane na ladijah so pa pri vsakem potovanji v veliki nevarnosti. Dokler je kaj blaga v ladii, jim tudi živeža ne manjka, — ali težje jim je vode piti dobiti. Ce je voda na ladijah terdo zaperta, ne morejo, do nje. V deževnih nočeh plezajo po jamborih, da pridejo do jader, v kterih najdejo včasih kapljico vode. Ce nikakor ne morejo do vode, se v hudi žeji lotijo sodcov z žganjem, in se napijo žganja, da vse pijane okoli leže.    Podgana  sploh tanko sliši vsako
14$
tekočo vodo, zato vidimo, da večkrat svinčene vodne cevi ogloda. Če se ladija kje blizo suhe zemlje ali kopnega vstavi, se podajo podgane na suho in sicer najraje ena za drugo po vervi, s ktero je ladija h kraju pripeta; le če drugače ne more na kopno, preplava vodo, pa ravno tako pridejo podgane s suhega po vervi na ladijo. Zato mornarji Da verv privežejo metlo, ktera je proti kopnemu obernjena, da po šibah ne more podgana čez. Podgana, ktera na ladijah živi, pa je drugačna kakor vodna podgana; ta je berbru zlo podobna in živi samo od rastliustva; v lukujah na bregovih prebiva, ktere so tako napravljene, da ena pot iz luknje  pelje v vodo, ena pa na suho.
V Londonu vejo več pomočkov, to žival pokončati. Naj-gotovše se to zgodi, da se zatvornice odpro in voda čez nje spusti; po sto in sto utonjenih podgan se vidi potem po Themsi plavati. Najbolj strežejo na Angležkem zavoljo tega po podganah, ker se v Londonu vsaka podgana za 9 kr. proda.
Podgana je prav zvita buča, pa tudi priljudna žival. Veliko pravlic se pripoveduje, da podgana svoje bolehne tovaršice ljubeznjivo z živežem preskerbljuje in sicer varuje. Tako se pripoveduje, da so enkrat vidiii na polji celo trumo podgan, in med njimi eno slepo, ktera je imela klinec v gobcu, za ktercga jo je druga podgana peljala. Natura je dala podgani posebno modrost, da išče v živežu to, kar ji najbolj tekne. Tako na pr. glodajo slonove zobe le ondi, kjer je kaj masti v njih; takih kosov zob, ki so le samo apno, se pa ne lotijo. Zavoljo tega plačujejo strugarji tako od podgan oglodano kost posebno drago, ker se dajo iz nje kugle za biljard in druge reči izdelovati, ktere morajo bili posebno elastične in prezračne.
Cerknjcnu podgana usmeradi za dolgo časa tudi velik prostor, v kterem gnjije. V neki gosposki hiši v Parizu gospodar ni vedil, kaj v njegovi sobi tako smerdi; marsikaj je ugibal in skušal, pa vse ni nič pomagalo; celo kanal pod hišo je dal predelati, pa smerad je ostal, kakor je bil; nazadnje so najdli za malanim platnom, s kterim je bila soba prevlečena, mertvo podgano, ktera je hotla skozi luknjo v zidu ravno takrat smukniti, ko je nekdo zvonček nategnil, v tem pa je drat podgano zasačil in zadavil.