36. štev.
V Kranju, iS. kimavca- 1900;ns oonarH .-Jkleto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. Veha po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Postavljanje na dom stane za eelo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. Na naročbe brez istodobne vposfljatve naročnine so ne ozira. Za oznanila plači rje se za |>etilvrslo 10 vinarjev, če Be tiska enkrat, 8 vinarjev, če rte tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahnja v g. Flori a na hiši nasproti mestne hranilnice. — Uprnvništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. - Kokopisi se ne vračajo.
>,. r.        .t .i       :h i     rh ±   . * & *1 r.    (fe'jfc # M &    M k WW
h tvojem grobu naša srca
sanjajo, časteč se tebi nase duši?
klanjajo . . .
Kako se nam v ponosu srca dvigajo!
In tvoje pesmi v njih nam plamen v žiga jo. —
Življenje tvoje tragedija,
žalost, noč, a pesmi tvoje so studenec
poživljajoč . . .
»/itu.ii
Kot sonce vrli neba ftevgosno
nain se zdi s, kot večnost v slavo, v čast Slovenstvu
ti živiš . . .
£. Gangl.
«fi *m  t ■  Sr  •    <v  »j   i ..... -  v; v;  w  r$t ("tv itff\"ter-"*
Današnja številka stane Izjemoma IO vinarjev.
Dr. France Prešeren.
Jutri, dne 10. kimavca, praznuje «Narodna čitalnica v Kranju» na slovesen način stoletnico rojstva največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Tej slav-nosti se radostno pridružuje tudi «Gorenjec* in izpolnjuje z današnjo številko preprijetno dolžnost, da proslavi spomin na največjega slovenskega sina, da poživi vnemo do njegovih poezij med izobraženci ter da razširi to vnemo zlasti v krogu svojih kmetskih čitaleljev. V to svrho služi nastopna črtica.*)
France Prešeren se je porodil dne 3. grudna leta 1800. v Vrbi, mali vasi tedaj Rodlnske, zdaj Brezniške fare na Gorenjskem. Po 'domače seje reklo rojstni hiši «pri Ribiču«. Oče Simon je bil imovit kmet, mati pesnikova je bila precej omikana žena. Svoja otroška leta je Prešeren prebil v Vrbi, na vznožju Karavank in Julijskih planin, ob bregovih sinje Save, eno uro od Bleda v okolici, katero neki Anglež imenuje najlepšo dolino na svetu in o kateri je pozneje naš pesnik sam pel, da je «podoba raja». Sedemletnega dečka je vzel k sebi sorodnik Jožef Prešeren, župnik v Kopanju blizu Šmarja na Dolenjskem. Ker pa Kopanj takrat ni imel svoje šole, pošlje župnik svojega nadarjenega nečaka v Ribnico v šolo. V Ribnici še hranijo zlato knjigo, v kateri je Prešeren zapisan med obdarovanimi odličnjaki. Gimnazijske in takratne modroslovne nauke je pesnik dovršil v Ljubljani od 1. 181;}. do 1821. Nato je šel na Dunaj pravoslovja se učit. /Doktor prava je postal 1828. 1. — V Ljubljani je poučeval kot dijak v hiši deželnosodnega svetnika Lav-rina, na Dunaju v Klinkovvströmovem zavodu in v Te-rezijanišču. V prvem zavodu je bil njegov učenec grof Auersperg, poznejši pesnik Anastasius Grün. Od 24. malega srpana 1821). do 31. grudna 1831. leta je bil neplačani prisežni praktikant pri c. kr. komorni prokuraturi; dasi je večkrat prosil za plačano službo, je vender ni dobil. Leta 1832. je prebil v Celovcu advokatursko skušnjo in je potem vstopil v pisarno svojega prijatelja advokata
*) Posneti je po Stritaiju, Levcu in Glaserju.
j PODLISTEK. Ljubezni zora In mrak.
Kitica iz PreSernovih «Poezij».
Te pesmi, misli in, pričajo Ha «las,
da tudi nad Prešeren ljubi ženske. (Aškerc)
I. Ljubezen je bila, ljubezen še bo . . . Diha jo vsaka živa stvarca, v svoje sladko-grenke spone uklepa vsako bitje, ki ga presuneva utrip srca.
Iz dečka postane mladenič z živim ognjem, ki vzgaja cvetje, ali cvetje v pustinji — glej! na mah se zažari pustinja v krasnem svitu, in cvetje zadobi svoj namen in pomen: prva ljubezen! gorje združeno s sladko blaženostjo. . . Zagledal si jo, deklico, ki ti zdaj obljudeva pustinjo, njo, ki jo obsipavaš s svojim bogatini cvetjem mladosti! Da,
med otroci si igrala, draga, lasi ras hiti — letos že unemaS srca po Ljubljani — čas hiti!
Čas hiti!  Mladenič, ali ga dohajaš, ali ga dojdeš? Res, . . . obličje nje cvetece v srcu nosiS vsaki čas —
pa kaj ti pomaga nje obličje v tvojem srcu, dokler ne veš, kaj je v njenem srcu?! Ali kmalu pride ugodni čas, čas svobode, čas zbližanja: predpust. — — —
. valutni v Ol Jiinomais!
j dr. (Ihrobata v Ljubljani, kateremu je bil celih 14 let izvrsten in jako vesten delavec. L. IHtti. je bilo Število kranjskih advokatov povišano na 10 in dne 18. velikega srpana je bil Prešeren imenovan advokatom v Kranj, kamor se je preselil takoj kimavcajneseca. Tu v Kranju je 1. 1817. zbral svoje pesmi ter jih v Ljubljani pri Blazniku izdal. Toda ¿1, komaj jo prišel d<» samostojne
i službe in začel uživali neskrbno življ« njer že ga ugrabi neizprosna usoda. Po komaj dobrih dveh letih bivanja v Kranju umre za vodenici) dne 8*. s večna 18I1LI.
Ni mu bilo dano, da bi si bil ustanovil lastno dru-
s  žino, umrl je kot samec.
Na Dunaju se je bit Prešeren seznanil s češkim pisateljem in pesnikom Fr. Gelakovskitn, ki je posebno v prsih mladega Slovenca obudil vseslovansko idejo. Pravijo, da je Prešeren o počitnicah Colakovskega spremil
| celo na Češko, kjer se je seznanil z življenjem bratskega nam naroda.  Celakov^.ki je bil pozneje tudi prvi, ki „e
1 Slovencem in vsemu slovanskemu svetu povedal ter pokazal, kakšen pesnik je Prešeren.
Kakšnega pomena pa je pesnik Prešeren za nos Slovence P Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Raci ne, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom M i c k i e v i č --to je Slovencem Prešeren! Vse, kar je bilo poezije pred Prešernom v slovenski literaturi — Vodnikove pesmi ne izjemši - so bile same okorne poskušnje brez prave umetniške vrednosti. Prvi slovenski pesnik v pravem in najvišjem pomenu besede je Prešeren.
Prešernove poezije so zelo mnogovrstne in razticne, dasi je taio majhno njihovo število. Pesnik sam jih je razdelil vr pesmi, balade in romance, različne poezije, gazele, sonete in lirično epično pesem: • Krst pri Savici«.
Ime «pesem» je dal Prešeren'tajnim poezijam, ki so pripravne tudi za petje, uglasbOfie so sedaj skoro vse in se popevajo tudi v sorodnih slovanskih plemenih. Komu niso znane, n. pr.: »Strunam», «Pod oknom», «Kam?»,   «Ukazi»,   «Mornar»,   «Soldaška»,   «V spomin
Predpust je minul; zakaj se ne veseliš, mladenič? Kaj praviš?
«0 predpust, ti čas presneti, da hi ver ne prišel v drugo ...»
Tako brezbožne besede izgovarjaš? Zakaj?
«0 predpust, ti čas presneli-----—
dokaj si množil deklic in med njimi mojo ljub'co, lepo Rosiko nemškuto ...»
Revež! Cas hiti, pa ti ga ne dojdeš! Odšla ti je ljubica, pogašena je tvoja prva ljubezen— petošolska se imenuje hudomušno. — —
II. Cas hiti, leta teko . . .
Krasno dekle se izprehaja po Trnovem. Tta njo stopa mlad gospod ... Na mah se obrne mladenka proti njemu ter pravi pikro:
«Dohtar, ti jezični dohtar, kaj postopaš ti za mano?»
To je začetek!  Njegov notranji mir, kje je zdaj?
»Trnovo, kraj nesrečnega imena, tam meni bilo je gorje rojeno iz dveh očes prečistegi plamena.»
Čarobna moč
vodi mu poglede, misli in noge z močjo neznano
Valentina Vodnika«, «V spomin Andreja Smoleta«, «Od železne ceste*, »Zapuščena«, «Nezakonska mati«?
• Balad in romanc« je is. Podlaga in glavna misel jim je ljubezen, in sicer tako, da pesnik stavi v njih moško stanovitnost in zvestobo nad žensko. Da ljubezen premaga vse ovire in zapreke, nas uči: »Hčerin svet« in »Judovsko dekle«; žensko trdosrčnost in prevzetnost nam kažejo: »Dohtar«, »Rozamunda«, »Povod-nji mož«, »Prekop« in »Nciztrohnjeno srce«; žensko nestanovitnost in nezvestobo: »Učenec« in »Ženska zvestoba«; nasproti pa moško stanovitnost: »Zdravilo ljubezni«.
Med »Različn imi poezija mi« se posebno odlikuje »Nova pisarija«, ki v nedosežni satirični obliki slika nasprotnike prave poezije. Med najdovršenejše spada »Slovo od mladosti«. »Zabavljivi napisi« so ostre pušice, naperjene proti slovstvenim možem.
»Gazele« so zelo nežne pesmice, ki se odlikujejo po posebni sladkosti in mehkobi jezika. V njih poveličuje pesnik svojo ljubo z divno milino koprnečega hrepenenja.
Cvet Prešernove poezije po miilih in obliki so »Soneti*. V njih se nam najbolj popolnoma razodeva njegov pevski duh. V njih je zajeto vse dušno življenje Prešernovo. V sonetih se nam vrsti podoba za podobo, in kad-ir mislimo, da smo videli najlepšo, pa se nam prikaže druga, kateri se zopet čudimo, in gledamo jo z novim veseljem. Dele se po mislih v dva dela. I. Soneti, ki so posvečeni ljubezni in obsegajo sonetni venec s šestimi soneti pred njim in desetimi za njim. II. Soneti različne vsebine. Med temi so trije »literarni«, nanašajoči se na slavno »abecedno vojsko«, na »ilirizem« in na slovničarja-estetika Kopitarja. Kur je še družin sonetov, so tesne podobe, v katerih se nam kaže pesnikovo srce, njegove žalostne izkušnje v življenju, njegovo trpljenje in njegove misli o človeškem življenju.
Pomen  «Krsta  pri   Savici«  nam jasno kaže
zadnji sonet »Matiju Čopu« v besedah:
Da srečen je le ta, kdor z Hogomilo up sreče onkraj groba v prtih hrani.
le za njo. — In ona je ž njim tako ljubko prijazna, srčkano segava! Z onim čarobnim nasmehom v očeh — kdo ga ne pozna? — mu pravi:
«. . . oče s'eer stavi ljubezni so v hran, al' u&e bo sprožen, al' pa golj'iun.» -----
Čas hiti, hiti . . . Mladi »dohtar«, bil si eden svoji ljubici, ali ne edini, zdaj si nobeden!  Zdaj, ko
samo to znaš, samo to veš,
da pred obličje nje ne smeš . . .
Srce se ti krči v bolesti, ko »brez miru okrog divjaš«, izgubivšj vero v svet, vero v njo:
«Ljubezen zvesto najti, kratke sanje. . .»
Bridko spoznanje! »Da bi vsaj mogel se utopiti«, tako premišljuješ, »v morje pozabljivosti!« Ali kako naj pozabim to, kar se je vsesalo v vsako kapljico moje krvi in zasedlo vsak kotiček moje notranjosti? — In neusmiljeno dekle mi še ukazuje, da jo »moram pozabit'!« Kako? Z begom? Dobro!
Nezvesta, bodi zdrava , . .
Moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim!
Pa svari me »Ribič«:
! Tvarina je vzeta iz slovenske zgodovine 8. stoletja. Valhun, vodja že pokristjanjenih Slovencev, se bojuje s poganskimi rojaki, katere vodi Črtomir. Prizorišče je Gorenjska. Vodja poganskih Slovencev se je bil zaljubil v Bogomilo, lepo hčer duhovnika boginje Žive. Krasna Bogomila se je v teku vojne z očetom vred dala krstiti in pregovori tudi Črtomira, da zapusti staro vero. Črtomir se posveti duhovskernu stanu, oznanja rojakom Kristusovo vero in se odpove posvetni sreči — resignacija odstrani vse kontlikte.
To je kratek pregled Prešernovih poezij. Zaman bi bilo pisati še tako lepo in na dolgo in široko o teh poezijah. Kdor jih hoče razumeti, kdor hoče uživati neskončno njih sladkost, ta mora pesmi sam citati, zopet in zopet citati.
In čim večkrat jih boš Čital, tem bolj se ti bodo prikupile. ZMJtL.bfi Ja^OjLvše^zdaj ta: 4akor ti je ravno pri srcu*, ko jih vžariičs V roke. Saj se Prešernova pesem glasi zdaj, kakor žvrgolenje škrjančevo, ki se veselo snče proti jasnemu nebu, zdaj kakor pesem slavčeva, ki* v tihi noči samotno na grmu sedeč globoko I iz srca toži svoje lx>lečine. In zato mislimo, da stoletnico pesnikovega rojstva najlepše poslavimo s tem, da po-zivljemo cenjene čitatelje, rmj marljivo prebirajo Prešernove poezije. Vsakdo se bode ob njih poživil in ves razvnot nebeške njih milobe z nami zaklical
Slava Prešernu
• '»J   .. •    ' ••Ti. I ¡111I- Mir %-7V_.,  7lfl"»!i u:iu J    ... i ,MI
V Kranju, dne 19. kimavca. Državni abor jo vsled cesarjevega patenta in ukaza razpuščen.   Nove   državnozborske   volitve   se bodo vršile od 13. grudna letos do 16. prosinca 1901. Vse I  stranke v Avstriji se že pripravljajo na volilni boj. — Na ;  Kranjskem, kjer bodo kmetske občine! in peta kurija volile prvikrat direktno, t. j. brez volilnih mož, vršile se bodo volitve iz nekaterih kurij že pred al. grudnom 1900.
V bosenskem glavnem mestu Sarajevu so bili na dan proslave petindvajsetletnicc sultanovega vladanja precejšnji izgredi, ker je redarstvo prepovedalo razsvit-
»Kdor ljubi brez upa, ga svarim, ' >*f o mm-nikar naj ne vesla za njim! >
Zato ne bom jadral! — Tu — kdo oni sika tajno zapeljivo nekaj v uho:
»Drugo ljnbco v vsaeem mesti imel boš za kratek čas . . » Beži, hudobec-zapeljivee, beži! — Ali bežite tudi vsi upi, vse nade, vse napenjanje po sreči, po zlatem gradu prošlih sanj? Srce, no oglašaj se mi več; odslej si mi le kos mesa, j  in še slabega:
Kupido, ti in tvoja lepa starka ne bosta dalje me za nos vodila: Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer s prijatli praznil bom bokale, preganjal z vinom bom skrbi oblake.^ ^'uivi-Cas pa hiti
III. V gostilni je vesela družba; pogovor se suče o ženskah, in poje se. ... Eden, srečen zakonski mož, za-kroži ono o izbirčni deklici:
«("!akala sem boljšega,
čakala sem goršega.
Dokler me pozabil je,
z drugo se obabil je . . ;»
Samcu, stanujočemu nad gostilniškimi prostorimi, pa se je utrnila solza.—__ Dor.
Ijavo, katero so hoteli napraviti mohumcdanci. Šele vojaki z nasajenimi bajoneti so razkropili razjarjeno ljudstvo.
0 Barih je poslednji čas zopet dokaj citati po raznih časopisih. Angleži so te dni proglasili s posebnim oklicem bursko domovino kot njihovo lasi. Predsednik Kruger je izdal protioklic. Vsak dan se čuje o večjih in manjših praskah.
Vojna na Kitajskem. Med velesilami vrši se do-govurjanje glede sporazumljenja v kitajskem vprašanju. Rusija zahteva, da se cesarski dvor takoj vrne v Pekin, in se mora to zgodili še prej nego pride tja vrhovni poveljnik VValdersee. Nemčija misli poslati še vojakov na Kitajsko; v kratkem pošlje zopet 0000 mož in eno vojno ladijo. Amerika pa se misli popolnoma ločiti od zaveznikov in delati na svojo roko.
Gospodarske stranke.
in La bojni kor dobiva vsaki dan več soborilcev iz učenjaških, kakor tudi iz uradniških krogov. Podlage življenja so postale negotove za vsacega. Svetovna omika je velika ; ta omika blaži in dela usmiljena srca. Kar masa misli, čuvslvuje, to kmalu otroci z .materinim mlekom sesajo. Dogaja se fuudamentalna prememba v vsem naziranju, kakor so se spremenile istotako podlage gospodarstva. Kapitalistično gospodarstvo vodi samo v zadružno. Tovarniški, trgovski aristokratje se družijo, kar-telirajo in hočejo vse konzumcntc vsega sveta držati pod svojo kordo. Poleg tega jim služi kartel, da lažje pridobijo pregled čez vso produkcijo in konsum ter se tako manj zašpekulirajo in se lažje izognejo krahom. Tako tudi lažje drže delavce v redu, ker jim s tem zaprejo pot iz ene tovarne v drugo in tako ohlade željo po štrajkih. Temu se upre ves drugi svet in stopi na stran delavskih mas. Sočuvstvanje drugega človeštva je velike vrednosti za nastopanje delavskih mas. Soci-jalistična misel si tem potom tudi pridobiva prijateljev. Pa tovarna sama je organizirana zadruga. Tu dela tisoč ljudi zraven stroja pri rednem delu: voditelji so navadno bolje kvalificirani delavci, službujoči tehniki; gospodarja skoraj ni videti. Vsa sredstva prometa, kakor: železnice, parobrodstvo, telegrali imajo značaj zadružnega gospodarstva. Na gledaliških deskah je danes ošaben, potratno živeč bogataš figura, iz katere se norčujejo pesniki. V očigled tolike revščine mase, tudi milijonarju pristoja ponižnost. Hauptmunn in Ibsen postavljata delavsko dramo in žaloigro na te deske in novi Človek — delavec zapušča precejšnje utise tudi v poslušalcih drugih gospodarskih krogov. Novo, celo drugo naziranje sveta, živ-Ijenskih razmer izhaja iz gospodarstva stroja. Stare tradicije se mečejo na stran, družinsko življenje dobiva druge oblike. Dosedanja zakonska vez moža in žene se razdira, pojavlja se to razmerje v drugi obliki.
Med novodobnimi socialističnimi strankami je največja, najvažnejša, duševno najboljše podkovana socijalno-demokratična. Složna je po vsem svetu. Ona nima ne narodnostnih, ne verskih teženj v mislih; narodnostne le včasih toliko, da dotičnemu svojemu narodu pomaga pripravljati pota do gospodarske nadvlade nad druge, do nadvlade industrijelnega gospodarstva njenih narodov na svetovnih trgih. Sčasom morila postane narodna, ker izven narodovega okvira nima zdaj in za dolgo nobena gospodarska rasa trdnih tal. Danes še nima ta stranka dosti gmotnih moči, ali ona lahko reče: Milijoni smo, milijone dajejo naše žene v delo gospodarstva in orga-nizujemo se po vseh navodilih najspretnejše agitacije! Zgubiti nimamo ničesar drugega kakor svoji; verige, prido-
j biti pa vse: življenje, človeka vredno življenje, kot stvaritelja vsega velikanskega bogastva sveta in v nekeni oziru tudi njegove sedanje velike kulture.
Da kapitalistično gospodarstvo že danes v nekaterih razmerah goni v neko združevanje, sodelovanje pri proizvajanju in združenemu konzumu, nad tem ni dvomiti. V južni Avstraliji, Ameriki n. pr. vspeva tudi kmetovanje po zadrugah; komunistične zadruge poljedelstva pa še ne. Tudi stranke, ki stremijo po tem, da neha biti privatna last, so v Angliji in Ameriki močne. V Belgiji, na Angleškem vlade s tem pojavom vedno računajo. Razlastitve privatnega kapitalista so na dnevnem redu. Država in občine dobivajo počasi veduo ve£ pro-izvajajočih sredstev v svoje roke. Videti je tisto gospodarsko prikazen, kakor v teku minulih stoletij. Fevdalce so kapitalistični gospodarji razlastili; socijalizem pa teži po razlastitvi kapitalizma, privatne proste lastine.   Se nadaljuje.
Gospodarske stvari.
Cene govejega mesa na Gorenjskem so iznašale v minulem mesecu povprečno za kilogram: V Radovljici 1 K, v Kranjski gori 1 K 8 vin., na Jesenicah 00 vin., na Bledu 1 K 20 vin., v Kropi 92 vin., v Kamniku, Mengišu, v Krašnji, v Škoiji Loki 88 vin., v Kranju in Tržiču 1 K, v Bohinjski Bistrici 1 K.
Premovanje konj na Gorenjskem. V Bohinjski Bistrici so dobili dne .1. t. m. deželne premije za kobile z žreboti naslednji posestniki: Jožef Stare z Nomna
! 50 K; Janez Korošec iz Cošnjice 40 K; Tomaž Žvab z Laz .'30 K; Gašper Šoklič z Broda ¿10 K; Matevž Sušnik z Nomna ;30 K. Druga darila so dobili: Valentin Sodja iz Jereke, Lovrenc Vojvoda in Anton Torkar, oba z Bohinjske Bistrice, Janez Arh iz Stare Fužine in Jan. Uran-čič iz Laških rovt. Udeležba je bila lanskemu letu nasproti nekoliko slabeja. Opažalo se je, da kmetje slabo krmijo svoje konje, in da so konji neprimerno podkovani. Predno so se razdelila darila, je ravnatelj Pire imel zbranim konjerejcem poučno predavanje in jih opozoril, kako
i bi se dali popraviti nekateri nedostatki pri konjih. — V Lescah so dne o. t. m. prejeli za kobile z žrebeti: Lovrenc Vojvoda z Bohinjske Bistrice 70 K; And. Ažman
I iz Uraš 40 K; Janez Hudovernik z Dovjega .;J0 K; po .'30 K so dobili: Ivan Avsenik od sv. Lucije pri Begunjah, Mihael Ambrožič iz Mojstrane, Simon Kocijančič ž Mli-nega, Fran Stroj iz Dvorske vasi in Janez Zotel iz Zgoš. Za mlade kobile: Anton Grilc iz Hraš f>0 K; Janez Babic z Brezij 40 K; Jožef Dolar iz Vrbe .'30 K; Franc Kozel iz Sniokuča 20 K. Srebrne svetinje so prejeli Jakob Zupan z Nomna, Jožef Rogač z Zgornje Lrpnice, Matevž Žvab z Lepence, Janez Rozman iz Bitna in Lovrenc Zupan z Savice. Za eno- in dveletna žrebeta: Mat. Arh iz Uodešič 20 K in Mihael Ambrožič iz Mojstrane 20 K; Srebrne svetinje so dobili: Jožef Preželi s Polja, Alojzij Rozman iz Otoka, Martin Švegelj iz (Jornjih Gorij in Terezija Slivnik iz Grada. Komisija je bila s pripeljanimi konji deloma zadovoljna. Tudi tukaj se je grajalo slabo podkovanje konj. Gospod Pavlin je kratko, a poučno nagovoril konjerejce ter jim razložil nekatere hibe in jim priporočal skrbno izgojo kobil in svaril pred lahkomiselno kupčijo. _ Konec pride.
Novičar.
Na G o r e n j s k o m. Prošnja! Podpisani odbor se tem potom z uljudno prošnjo obrača do vseh gospodov hišnih posestnikov, da blago-|  volijo povodom jutrišnje slavnosti razobesiti zastave raz svoje hiše. Odbor Narodne čitalnice*.
Za obnovitev naročnine se najuljudneje prosijo vsi oni, ki so s taisto zaostali na dolgu. S 1. vinotokom se prične zadnjo četrtletje letošnjega leta. Obenem pa se tudi zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom lista, ki nam tako marljivo nabirajo novih naročnikov, ter jih prosimo še nudaljnc podpore. »Gorenjce« stane do novega leta samo eno krono.
Osebne vesti. Z novim šolskim letom odide na svoje novo mesto na I. državni gimnaziji v Ljubljani gospod c. kr. profesor Anton Stritof. Močno bomo pogrešali v njem dragega prijatelja, ljubeznivega družabnika, marljivega občinskega odbornika, pred vsem pa vestnega tajnika vodovodnega odseka. Bilje mnogoleten čitalnični odbornik in večkrat pevovodja društvenega zbora. Uzornemu učitelju, značajnemu ter delavnemu rodoljubu kakor tudi njegovi cenjeni obitelji želimo prav mnogo sreče na novem mestu. — Suplentom na kranjski gimnaziji so imenovani gg.: dr. Bevk, Jeršinovec, Pirnat in Vadnal.
Prešernova slavnost. Jutri bomo obhajali v Kranju
— letos uže drugič — narodni praznik, na katerega bodo prihiteli rodoljubi od vseh strani slovenske domovine. Naša »Narodna čitalnica* in ž njo celo mesto slavi na jutrišnji dan stoletnico rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kranjci smo že od nekdaj ponosni na to, da na našem pokopališču počivajo zemski ostanki ženijalnega pesnika in «Narodna čitalnica«, ta zvesta čuvarica Prešernovega groba, ne more lepše praznovati stoletnice pesnikovega rojstva, nego z vzida-njem spominske plošče v hišo, v kateri je na veke za-tisnil oči mož, ki je proslavil ime slovenskega naroda, kakor nihče pred njim in nihče za njim. Plošča, izklesana iz krasnega črnega granita, je 100 centimetrov dolga in (15 centimetrov visoka ter ima naslednji napis: «V tej hiši je bival in umrl prvak slovenskih pesnikov, dr. France Prešeren. V proslavo stoletnice rojstva postavila „Na-rodna čitalnica v Kranju" 11». IX. 1900.» — Prijavljenih je doscdaj nad 20 narodnih društev, ki bodo bodisi po deputacijah, bodisi korporativno z zastavami prisostvovala prepomenljivi slavnosti. Poleg vseh domačih društev, akademičnih, pevskih in zlasti mnogih gasilnih društev, priglasil je seveda svojo udeležbo dični »Ljubljanski Sokol«, od obali jadranskega morja pa dospe jutri v Kranj z ravnokar razvito novo zastavo pevsko društvo « Na bre ž i n a« iz Nabrežine. - Skrbljeno je seveda tudi vse za potrebno zabavo. Po banketu ob treh popoldne razvila se bo gotovo lepa in neprisiljena ljudska veselica v prostrani »Zvezdi«, kjer ho svirala godba tukajšnjega gasilnega društva in kjer bodo prepevali od vseh strani došli pevci nam vsem tako omiljene slovenski; narodne; pesmi. Na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani prodajale bodo dražeslne dame v bazarju krasne predmete, ki bodo razveseljevali dušo in telo. Komur bo sreča mila, zadel bo lahko v loteriji dragocene dobitke (srebrna ura z verižico i. dr.), katere je ali darovalo radodarno meščanstvo ali so se pa nalašč v to nabavili. Od 1. do 3, ure popoldne bo igrala godba v hotelu pri »Stari pošti«, katero gostilno je pohajal pred več kakor 60. leti takratni kranjski odvetnik — dr. France Prešeren.
— — Prelep dan bo jutri in kranjsko meščanstvo bo z navdušenjem pozdravljalo Prešernove častilce. Mi pa želimo milim gostom, da se ob gomili pesnikovi znova nasrkajo ljubezni do domovine in slovenskega naroda ter jim kličemo v to ime polnim srcem: »dobro došli!«
Razglednice, nalašč namenjene za jutrišnji dan, je napravila Kranjska tiskarna. Taiste se prodajajo v tiskarni, dobiva'e pa se bodo tudi pri banketu in pri bazarju.
Efektno tombolo s 1000 kartami po 40 vin. sme napraviti tukajšnje prostovoljno gasilno društvo vsled dovoljenja finančnega ministrstva.
Odbor godbe tukajšnjega gasilnega društva se je takole sestavil: Jakob KiJler, predsednik; J. Fuso, podpredsednik ; Rudolf Kokalj, blagajnik; Gašper Eržen, tajnik; Janko Majdič, Ivan Rausch in Janko Sajovie. odborniki.
Mojstrske zadruge pravila so bila — kakor se je zvedelo — poslana dne 21. velikega srpana i/, obrtniške zbornice v Ljubljani na tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo ter čakajo tukaj rešitve.       Osnovalni odbor.
Zabaven večer priredi danes zvečer ob pol devetih slovensko akademično ferijalno društvo »Sava« v prostorih »Narodne čitalnice«. Prostovoljne doneske v korist Prešernovemu spomeniku sprejema odbor.
Iz Vogljan se nam poroča, da se vrši blagoslovlje-nje gasilskega doma ondotnega prostovoljnega gasilnega društva dne 00. kimavca 1.1.
K požaru v Kaplji vasi pri Kamniku. Te dni so prijeli Franca Čebaška, posestnikovega sina s Klanca, ki je na sumu, da je zažgal hlev posestnika Janeza Grun-thala iz Kaplje vasi in pod grajščaka Luka Šmita iz Ko-| mende. Slednji ima škode 12.000 K, dočim je bil zavarovan za 5000 K. Franc Gebašek je bil že leta 1898. | zažgal hišo kajžarja Antona Sršena s Klanca. Izročili so ga c. kr. okrajnemu sodišču v Kamniku.
Okrajna učiteljska konferenca za radovljiški okraj |  bode dne 17. t. m. v Begunjah; za kranjski okraj pa dne 20. t. m. v Kranju.
Metelkovo ustanovo sta dobila na Gorenjskem gg.: Karol Završnik, učitelj v Dupljah in Ulrik Konjar, učitelj v Motniku. — Premije društva za obdelovanje vrtov so se dovolile gg.: Vendelinu Sadarju, nadučitelju v Ihanu in Janku Žirovniku, nadučitelju v Št. Vidu.
Občni zbor podružnice sv. Girila in Metoda za Tržič in okolico se vrši jutri v nedeljo, dne 16. t. m., ob štirih popoldne v gostilniških prostorih gospoda Perneta. Na dnevnem redu je: 1.) poročilo tajnikovo, 2.) poročilo blagajnikovo, .-J.) volitev novega odbora, 4.) slučajnosti. Opomba: Pravico glasovati in stavljati nasvete imajo samo podružnični člani, j Podružnici c. kr. kmetijske dmžbe na Lancovem pri Radovljici je podaril cesarski svetnik gospod Ivan Murnik 40 K, za kar se mu podpisani odbor najtoplejše zahvaljuje.    Fr. Zupan, načelnik: Iv. Korošin, namestnik.
Blizu Radovljice je padel s kolesa dne 8. t. m. učitelj Florijan Rozman iz Krškega, ko se je vračal'z Gorenjskega domov, ter se močno poškodoval, tako da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
Napad. Dne 3. t. m. okoli enajstih ponoči so šli domov posestniki Anton Erlah, Janez Kocjančič in Mat. Konic, vsi s Koroške Bele, od postaje Javornik, kjer so delali do desete ure zvečer. Ko so prišli blizu pokopališča med Javornikom in Koroško Belo, srečali so dva fanta. Eden posestnikov jima je voščil »Dober večer!« na kar sta fanta rekla: »Dober večer in še nekaj drugega i« Kakih deset korakov proč pa sta fanta izprožila troje strelov, ki pa niso zadeli nikogar. Napadalca so že prijeli in izročili c. kr. okrajnemu sodišču v Kranjskigori.
Na Kredarici se je v ondotni kapelici vršila minuli vlorek poroka gospiee Gabrijele Hrovatove z gospodom Iv. Korenčanom iz Ljubljane. Kapelica leži v višini 2500 metrov.
Pogreša se Katarina Beilič iz Suhe pri Skofji Loki. Dotična je dne 4. t. m. doma vzela srebrno uro z verižico in izginila. Tatica je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine in tudi že v prisilni delavnici v Lanko/icu.
Iz Bohinja nam pišejo: V nedeljo 2. t: m. ponoči s«> je pri nas vpiizeiril sve>h)pisomski Samnrijan. Prane Žagar od Stare Fužine je BW i><> poti i/ Srednjo vasi domu. Med pol jo so ga napadli fantje; i/, U"šnieo. doni • Marijine družbe* ler ga tako naklcshli. da je nezaveden obležal lik resle. Prišli so za njimi boljši ljudje, kateri so spravili nesrečnega pod sireno. Upanja ni. da bi ozdravel. Udje ^Marijinega društva* so se baje v kon-siiinii  napili blagoslovljene pijače. Bnhinjer.
Iz Škofje Loke se nam piše: Vzgleda vrednota mestnega reehirjn imamo v Škofji Loki. Tako n. pr. je zadnjič enkrat, ko je neki tujec klical poštnega kočijnza, ki pelje o polnoči na kolodvor, da naj bi ga počakal, v trenutku redar pritekel k vozu in ga jel obsipati z jako nedostojnimi priimki. No, mi smo le v dvomu, kdo bi tiste priimke bolj zaslužil - menda neomikarif redar. - Kaj ko bi se mu tako postopanje od kake pristojne strani prepovedalo? Toliko javnosti, a menim komentarja ni treba!
Iz vlaka izstrelil je dne <>. t. m. Janez Fjauder iz Železnikov čvetero strelov pri prihodu in pri odhodu vlaka na postaji ViZmarje. Na postaji Medvode so mu odvzeli revolver in nekaj palrenov. Sodnija se je tem obvestila.
Smrtno nevarno j<; udaril dne 0. t. m. okoli polnoči Kr. I labe, posestnikov sin, Janeza Krega rja iz Mal. Šentvida. Udaril ga je tako močno po glavi, da je padel na ila in prišel pb zavest.  Napadalca so izročili orožnislvu.
Graščino Sinkf>v turu prt Mepjdšu je kupila gospa lleti Pekarck de Peka od gospoda 1 Jammerselunidta iz Ljubljane.
V Kamniku je Malega Šmarna dan -umrl umirovljeni župnik A.Lenasi, kije nazad njo služboval kotžunnikrlhanu.
Iz Domžal se poroča, da so ondotni! iirolči prosili občino, ki ni posebno petična, naj bi troški šulferajn-ske šole prešli nanjo. Kamniško okrajno glavarstvo je prošnjo v toliko rešilo, da se; dovoli, akt) je> občina zadovoljna. Nekateri narodnjaki zastopajo stališče, uda ne; sinejo priti troški šullerajnske še>le> nad občino, ker je ta že take> revna in komaj plačuje; dejsedanje; davke;. Kaj pa, ko bi občina biia bogata? - JJojhiH) se. da Tiltold vse;-eno dobe svojo šolo na občinske; troške. Sramota bi bila in sramota ba ako vas, ki leži na mestu, kjeir se v par desetletjih lahke) razvije najlepše mesto, ako vas, ki bi moraia skrbeli, da ostane; slovenska in kdaj kras slovenske domovine;, pe)stane popolnoma pnlujčenn. Skrajni čas je, da se; ustavi, ela Pomzalec ne bo več suženj', eta ne; bo edina mise-l domačinov, prej ko mogoče; priti v tovarne, in se naučili «lepega« tirolskega narečja I<t v prah teptati vse, kar je slovensko. Odle)čilni faktorji v Oomžulah, bosteli pustili, da pojile tako naprej?
N a K ni n j s k t- m s p I o |i.
II. katoliški shod seje vršil minuli teelen. Udeležba nn njem ni bila tolika, kakor so pi■iieelilelji shoda pričakovali, pač pa še' veliko manjša kakor na pu mi katoliškem shodu.  Kmetje so se razočarani vračali dennov.
I. slov. umetniška razstava. Pišejo nam: Dne K>. t. rn. se »tvori I. umetniška razstava v Ljubljani. Kako velike' važnosti za razve ij našega slikarstva in kiparstva, za razvoj ljudskega okusa in izobraženja v umetniškem razumevanju našega naroda je ta razstava, ni treba naglaše-vatiše posebej. Gotovo pa ni nič manjše; važnosti materijalni vspeh le razstave kolikor za razstavljalce, te>like> za slo-venske) umetniško društvo. Naši umetniki ra/.slavljajo svoja dela pač preelvsem iz moralnih, e»st.e-tičnih nagibov, ;t pozabiti ni, ela so hkratu njih elela sle)venskemu občinstvu na ponudbe), da jih kupi. Od same hvale ali — golega zabavljanja pa niti najidealnejši umetnik ne> moro živeti, zato je namen razstave tudi ta, da si naše ob-činstvo nakupi izvirne umotvori; domačih slikarjev in ki-
parjem. A tudi »umetniške) društvo«, ki razstave t priredi.
ima '/ OJO Velike Ireiške. /ategaelelj je polreba, ela slei-vensko e)bčinstve> podpira društvo s leni, da poseen razstave) v čim n aj viM'jcin številu. Ljub-Ijančanjo bodo storili nedvennno svojo elolžnost, a razstava je v prvi Prsti nameiijeaia narodu z dežele. Zalo pa bi bilo umestno, da se velelev.i tudi Uoivnjska razstave v bogatem šte-vilu te-r se monla priredi po vzoru Trža-čaneiv })oseboi' vlak. Vele>leženri bi si ogb'dali razstave), zvečer pa bi se \de«ležili gledališke- j>i<*elstavi'. Tekom pol elnevn bi imeli tako (Jorenjei dva umetniška vžitka ! Sev.ona gledališča se zadftg elne 2;>. kima veti.
Slovensko umetniško društvo v Ljubljani vabi na slavnostno akailemijo. ki se priredi povode)iu ritvorilw I. slove;nske> umetniške razstave1 v sobóle) dne |f>, t. nI. ob osmih zvečer v gorenjih pmstorih «Narod noga elorna* na korist umetniškega društva. Spored obtégn najrazno-vrstnejše torke. Po akademiji bo ples, pri katerem svira vojaška godba.
Na KnroSkejm.
Družba sv. Mohorja nam naznanja, da je število ulov le>h>s napredovalo od 78.10.» na 7rt.;V.)ii. te) je> 49iJ mlov več kake>r lani! Pregled kaže«, ela je družba napredovala v 10 škofijah (in sie-or za vkup I4i>2 udov), nazadovala pa v 0 škofijah (za vkup 900 u lov). Lavorika gre ledos lavnntinski škofiji, kjt;r je število poskočilo za 9y0 udov. Vesel je nnpreelek tudi v krški škofiji, kjer šteje; družba 1 11 udov več. Po raznih krajih je nurnstlo število za 2 )S. Rokopisov je> došlo elružbiiiianu odboru v tean letu Í0. •",:v Križem Hvntn. '
Strašanski vihar je bil minulo soboto v mestu Galvostonu v Ameriki. Vihar je uničil eelo mesto, ki šteje; r>0.OÍM> duš. Guvorneu'\sodi da je nad oOOO ljudi mrtvih. Dosčdaj so spravili iz morja 700 trupel, na stotini' pa jih je morje odnedo. Od bolnikov, katerih je bilo nad 100 v bolnici, rešili so jih osem. V pristanišču je bile) sedom parnikov in kakih Io0 ladij. Vihar jih je> odnesel Skodli se coni nad 10 mllljÓhOV eiolarjev.
Listnica uredništva.
(iospotl Janko Huninii: Rudi VatB potrjujemo, tla nain Vi niste poslali dopisa iz okolje Loko ¿léele d&áotnegA kolcsaisko^a društva. - - (lenjene; {.'¡j1. dopisnike1 ero.sano potrpljenja, kei niso mo^rli te danes pri i i na vish) dopisi i/. Žilaiico, iz ti"uujs!<tf okolice in iz ladovljiške^ra okraja.   1'iide prilutduji' !
Tedenski sejem v Kranju dne 1<>. t. m.
Prignalo se; }c 120 glav goveje živine, 4 teled, 10 prašičev, ;") ovac, - - ke)zlov. • - nO kg stane;: pšeuiie-e K 7'i")0, prosa K 7'-—, ovsa K iVoO, iži K O^oO, ajele K 0'- , ječmena K 7'—, fr/ola
K 10
CROBATHU v Kranju.
krompirja K 2-f)0.
.j j sta 2 kameaitha stebra (bangerja) z "J železnimi vratmi vred pri FRANCU
BI
trgovina z mešanim blagom lik župnijske cerkve v Kranju y y
pj ipoiora
smju zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti o  o  o  domačega platna   o  o o
■.lavne-aiu ol»riiist\ii v mostu in iui deželi. 1
ML
14- 7 <H> jcdnein opozarja na «voje)
barvarijo v Kranju, Savsko predmestje it. 97. Ill*
Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakor zlate, srebrne, tula, nikclnaste, jeklene pripori
roca
II. NCTTXElí, urar v Kranju.
Ceniki (»osti. Loterijska srečka dne 7. kimavca t. 1.
lsf> 1
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljavt-rt od' 1. rožnika do 31. vinotoka 1900.
Vlak mlliaja v Ljubljano, in wie»r z Jesenic nl> f>-f>8 zjiiliaj, 0*27 ilopoMne, 231 popoldne. «i-4r> /.\eVr in .'$'22 poftOčI; iz Lesec-JJleda ob <V21 zjutraj, f)'68 dopoldne, 8*04 popblrjrie, 7*18 zvečer in .'J'4S ponoči: iz fVauovijice ol> (j-27 zjutraj, P\r»l> dopoldne, 8*10 popoldne, T'24 žvečet* tri 'IM ponori; iz 1'odnarta-Krope ol> .'} 4H ponoči; iz Radovljice ob 0 27 zjidiaj. UM dopoldne, .T10 popoldne, 7 24 zver r in 854 poTlVicT; iz Pod na rta-K rope ol> d"48 zjutraj, 10*16 dopoldne, 82H popoldne, 714* in 7-42 zvečer, 412 ponori; iz Kranja ob <>-.r>!» zjutraj. 10-.J1 d .poldne, .'Mi? popoldne, 7 .'51* in tf-0J zvečer, 4;28 ponoči; i/. & ki.tje hoke ob 7'tl zjutraj, 10 t."! dopoldne. 3\r>!t '»opoldne, 7 15* In *-\h z\?S?r, »Ml ponori iti pride \ Lj u It Ij u ti o (južni kolod\. i) o)i 7 45 zjutraj, 11*16 tlopoldne, 4:>s (opoldne, 8 2o* in 8M ttvčer, f>-lf> ponoči. - Iz l#jiil»ljane nazaj pa odhaja im ?W zjut&j, 11 Ml opoldne, 4n<'» in T)41* po-poldne, 7 OP zveč. in 12'0f> ponori; iz Škofje Loke ob 7'.r>6 zjutraj, Kf'2B opoldne, 4'4A in 6 lb" popoldne, 7'44 zvečer in 12*30 ponoči; iz Kranja oh ^'ihjLvimk A2'U-^> >l^u(j, l-57iji 6;81* popoldne, 7 57 zvečer in 12T»« p< >Wc r* i f iti»rr\fa;« t n <K*r\fy<V t > h 8*27 zjutraj, 12f>7 Opoldne, alo in b-4") pop., H 21 zve', in 110 ponoči; iz Jlado vljice ol) 8'4o zjutraj, 114 opoldne, ;V30 popoldne, H 41 zvečer in L27 ponori; iz Leseo-ljledu ob 8-57 zjntmj, 1*25 opoldne, 5 40 popoldne, 84!» zvečer io li54 ponoči; z Jesenic ob !)"28 zjutraj, 1*66 opoldne, (i-ll |)OfKiIrIne, 9HJB zvečer in 2.0& ponovi.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob T).'50 zjutraj, Db/l dopoldne, ibb in 840* zvečer; iz Jnrse-Mefigesai ob §82 zjutraj, 1012 dopolne, ;"> l.r> in y*O0* zvečer; iz Domžal b-0.r) zjutraj, 10*22 dopoldne, 5*20 in IMO" zvečer; in pride v Ljubljano on <!4!> zjutraj, 11*06 dopoldne, (»10 in 0f>f»r zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik in sicer ob 7*28 zjutraj, 'J 05 popoldne, ('»•50 in 10-25* zvečer in prid« v Domžale ob H 13 zjntmj, 2-50 popoldne, 7"'J7 in 11*09* zvečer; v Jarše-Menge.' ob 8'5ra zjutraj, 8*00 popoldne, 748 in 1118* zvečer; v Kamnik ob 842 zjutraj, .'H!> popoldne, 8*07 in 1137* zvečer.
•% V ** %~*— M * Voii wjncrr.li nodilja.li in irf»/.iiikili.
Na Primskovem št. 74
joddati dvojo stanovanj, in sicer eno z dvema sobama, kuhinjo, drvarnico, kletjo i. t. d.'; in drugo ž eno sobo, kuhinjo, drvarnico in kletjo. 1S4 Oim^vJ^fiht
**^ovodom odhoda k vojakom kličem vsem on iirj prijateljem in $nancen], od kojih
/• se nisem mogel osebno posloviti, zlasti / krepkara$ vqajbčerrm *sv 'ivhvadn em u društvu ,, gorenjski Sofot" m
/(rep I(i „jfa zdar!"
JCeopold 7{ud. Satrarj.
Namizno orodje iz kina-srebra, kakor tudi svečniki, servise za kavo. likčrjo, čaj, nastavki za sladkor, sadje i. t. d. kot najpi ipravnejša darila priporoča
lil
H. Suttner v Kranju.
Oniki prosti. 187—1
Zlatnino in srebrnine, kakor verižice, zUtU* m siebnie, prstane, uhane z diamantom in briljantom, zapest-
nice, obéske i. I. d. priporoča po najnižjih cenah
186 1
H. SUTTNER v Kranju.
Zdrav
krog 14 let si ar, če mogočo z 1 ali 2 gimnazijskimi razredi, se takoj sprejme pod prnv ugodnimi pogoji v
večjo trgovino z mešanim blagom.        ;.....„,,,; , \
Kje V pove upravrtjilvo «(jgreuj(*4». 170 --.- i ^rr^ff ffii-O- iS j i S i O 1A-------r-
Doktorja pi, Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188   t   že mnogo let, priporoča in razpošilja
a C4*A *TuU& ČLcte^v V Ljubljani.
t.i /ilr
<i.a»ivaji» v pid|Ni.mi \a\wu'y, C«,->" n.ir».'a jmi |»oSti, odkoeftr il.t vsak itun  n.i  \sr Mnini hvVI i / ulir.itini poJtii h poilnini
komudt nalauOiiim no-
.ritbi.
Za sleitilno (i(iH|>(Kliuji', 111 >J l-11 < ■ k i ■. i>tmki>, ncivn/iic, okivvyjoie, hl.iboUn^r, maliikiviir, Mediano, r..\ vnakcL;.! Ixitnika, mjiIoIi /¡1 vsuke>ra 90 n.iairslo Iuiv.iiimMi", razdražttjnde kavi' in ruskega <\ija doktorja pl. Trtrkti'/ ya
Kafcuo slatini čaj vtlwr'*\ k"f Wb"- u»..,,ii.„>. i«
___ J   irnejc iihiiiilnu sivdstvo.   Zavoj««* (Orlrt kilo
v.srhiiio) -10 li, ;14 *av.ij<kov samo ¿'1 K.
Daljo »o pri porote: Doktorja pl.Tmkocxya /^lodčn*       |»lii-»>. t.i7dstv». f,atfj»l().|otf.  Uflirjf'*oinir-
>vi i »n v 11 c ■ j„j,„•.,., Vi-.-i.rtho, h,t\ml iif.-*iijrfop; lok V/.^(jJ žPtnrfpp m pn3pf*njp pr^rmrn.  Stokloiiim Vt h, prrt tiiratn*
odvajalno, žojodoe Ctutil^o.   Cijtjjo tdodec, odvajajo ______   lilato,  odpravljajo  naponjanjo   in  zahasanle * Zolodi-.i brc/.
' vseli t)t)leflin, kakor *r> to OHloltml jiripjli pri družiti kroKliiali. ŠkaUja 4-J h, šest Ikatjic $ K 1» li. — 1'ocukrrn.' kroglico. Skatl|» St) ti, tri škatljo 1 K, Pršili    pI'liAWi in kast j. v sok ali zolUrni sirup, prii rjon z ( diko
___J   raztvarl jivini apnonini zolcznm , utrjuje ka*'tj , laztvurja sliz,
lajša IjoI ¡11 kašelj, vzbuja lek in tvori kri. Stoklenka 1 K li ti, j> A hirala 0 K.
Drffnilni i,li,H,nv 'Vt ipnOinski cvet, Giclitnoisl) pri p norljiv g i" k a bili ateiiij mi, laj»«ajoi-e dritnonj- v križu, rnkuli in
nihali, kot novo poživljajočo lir^neOM po dolgi boji in tr/kem dolu. Steklenica 1 K, sont atuklomc I K ¡"»0 h.
pov/rt¡yin tak«J puáJjajn, tiidi  celo samo jtKlmi * 1   t v hIiIoiii 11 u|„
Kroglice
^IfiT, Cisti
Tinktura za kurja očesa,
~~ ~Td1J
u-jiui oei'*mi, l>ri ili*»rii iti ozei.lrii*
pi't'izkiiseuci sr kijrjiui o€i'*>m /idj«rn in o/ei
prednoai, <l.i lopiiM'in bolii
\Tl   JHoti   boh'jtlliBÍ ,
¡ttt^ira^i, pifrniK, di< mtn 4¡í» >aflko lr.4»« s prilozuiiiii .to namazati, I.'kb-iiir .1 K ftu b.
VartitvAi.i /iiaiaka.
St1iklonir.11 Hn !i, HOj,t
§0tT Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrava in krepke živine, opozarjamo isto posebno rta doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl Trnk6czyja
/ivillski 1,M,Mnl prasok za no-IA\ IIIMVt   , ni||Jil  |a|iii    rj   k |n y)( h j
V o I i It Ol k on j ill. Zo Iili7.ll ,">0 lol ■ iia.il>o! i-arn    uspoboiii    uporabijc\an,
kadar kravo noffojo  žroli,   in da 80
I
ZiM. j,
„eda
njo Pllrio. /.ivojrok l liavOililoiu
uporabe 1 K , pot zavojčkov 1 k.
j rodilu i in ki milili prašek.
Val.-lvrlio in dijototirlio src 1
sivo za prašico. Za nolranjo rabo, služi za tvorb •yrok ftu li, pol /.a\iijt-k'jv sanio - K-
Vurutvonn znamka.
inos.i in lol.sro.
P0Z0r!   L.i prašek d.ibilo v vs> U pi odajiilbiUt ittludi k altaa* ( Lm.UÍi La- .|jl no dollüo,  paliMii j)i-ito m lokam.. T rn k ót ¿y j t v.. v
t:o tih pri Va»
Ijiildjaiio.
II. SUTTNEK, urar v. Kranju
priporoča vseh vrst očal, naočnikov, dalnjogiedov, barometrov, termometrov i. t. <1. po najnižjih cenah. n
Ceniki poštnine prosi i.
180—2
V Adergasu, lik sloveče in starodavne
bozjopoti v Velcsovem. otvorila se je ž dnom 5. avgusta 1. I. pri Slana ai je vili 172 :\
nova gostilna
kjer se toči priznano dobro pristno Zajčevo vino in vedno svežo pivo. Tudi se postreže; ob vsakem času z zajutrkom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Senčnat vrt je ob hiši. Za mnogobrojon obisk so priporoča
Alojzija Štamcar.
l£0M Malokrvnosti.
£p|Jjs Železnato vino
^tj0^i   l<*al'narja  G. PiCCOll-ja
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. svetosti papeža
ima v sebi 90 ^ra^ ve^ železa
kakor druga pO reklami nezaslužno sloveča kina-žele zna ta vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. lttlb—8
Vsled tega največje jamstvo za i z d a tn o s t tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih Osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, si a hotni h in polehavih otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld.
2 čevljarska pomočnika
zmožna sivatiega obrnjenega delu. se sprejmeta proti dobremu plačilu
i78 2   pri Ivanu Čenčiču v Selcih.
Karola Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
trgovina z železnino na debelo in na drobno
Ljubljana, dunajska eosta št. 18
priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlutilnicc, slamoreznice, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati.       Vedno čez 200 strojev \ zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107 1!»
Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrati in oknu, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe.
11 Cene izvanredno nizke 11
Podpisani pogorel sem dne 1. julija t. 1. in bil zavarovan pri banki ,SLAVI JI'. Pogorišče si je ogledal takoj dne 3. julija t. 1. glavni zastopnik banke „Slavijo*, gospod Ivan Hribar sam ter mi obenem naznanil, da dobim ves zavarovalni znesek, katerega sem tudi resnično tekom nekaj dni popolnoma izplačanega sprejel.
Ker sem tokom 1 (> let že v drugič pogorel in je omenjena banka mi vselej vse in natančno izplačala, zato se tej um {
posojilnica o^adouijid banki ,,Slaviji
I obrestuje branilne vloge
po 4y2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega sama plačuje za vloZnike iz svojega.
Stanje vlog dne 1. julija 1900 . . . . K 947.013; ¥7 Stanje posojil dno 1. julija 1.100 . . . » K04.U77'32 Pri denarnih zavodih naložen denar . . » lf>o'.0f>.'>•;">'.) Garancijski Ion d čez K 00.000.
nnjiskrenoje zahvaljujem in vsled tega najlopleje priporočam vsakomur to domačo zavarovalnico. Na Primskovem, dne 4. seplembra H)0().
Jožef Remic.
Hranilne knjižice tujih zavodov sprejemajo se kot gotovina, ne da bi se obiestovanje pretrgalo. 114-5
(Vellaehor Sauerbrunnen) pri Albinu Railtu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago
po najnižjih cenah. 149 — 6
I
Najstarejša in najrenomiranejša trgovina
3 FERD. SAJOVIC f
poprej C. Plelvveiss v KRANJU
priporoča p, n. slavnemu občinstva A
svojo bogato zalogo ženskega modnega blaga in pa moških modnih kamgarnov, ševijotov in druzega blaga, kakor tudi vseh druzih v manufakturno stroko spa-dajočih tvariu po najnižjih cenah.
Za strogo solidno postrežbo in dobro blago se jamči. 9|- 4
I
HW66
35
ski priporocaJoKftaslediyet twéke:
KLOBU
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 67--27
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
Sk *******-:*** *** ***************&
«   Trgovina    w    ^     11    ^ '
•K -K
žele
zhino H t)
LJUBLJANA AVoUove ulico št. 8 LJUBLJANA 2
priporoča svojo zalogo f>9—21 G
■S raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske 5 f) posode, hišnega, poljskega in raznovrst- 5 -K nega rokodelskega orodja, pozlačenih >f 4< grobnih k rižev in vsakovrstne želez ni ne. £
$ Cene nizke. — Postrežba točna. &
* 2
Šivalni stroji # # y in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA  J A X •• A
Dunajska cesta št 17 nipOroča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
?niki  se  dopošljejo  na zahtevanje zastonj. 6J—27
p» Afft /i*.       rl\ 6ÉA f$x ot/ ¿jf* 'li'3'      ^l". ÍÉA ^Éf'      <5É& J?
jRyk<taljinxpyaojnj,»A»<,.t4»<.»»
¡áiiknenega in manufakturnqga
blaga/Se oi>ozárja nti tvrdko 581 27 ^
-*6
TI
rr
Spitalske ulice štev. 4
j|j Velika, zaloga si:ki:e:kh ostaiikov.
Najboljše vrste kolesa!
tu- in inozemskih tovam IV. PUCHA
Monarch, Nauman, Peugeot
francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—27
tvrdka A. Putrich
V zalogi imam vedno 400—600 koles, katere prodajam po najnižjih cenah.
1 www wWw^Wunjif^^
d
§
a o bc
Pravo
Mi,;!,       \   »i 11 : 7 o»11
Izensko pivo
j  iz zadružne pivovarne
yedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—27
v 4§logi Ivana Gorupa. ,
Telefon št. 90.
5*r
FILIP FAJDIG,
Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojb veliko 61—27
zalogo sobne oprave
vsake vrste, garni^ujj ,i,, t,, d., .
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsh v to wtj*ok.o rt^milnjinjiiA izvrfinjftm točno po naročilu in po nizkih cenah-ntj-i V Kranju se dobivajo stoli pri g. 1. Anzeljcu na glavnem trgu.
II m i i m i i i i i
Slavnemu občinstvu- se -ntjudno naznanja, <§*-se--je-
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otjjroril hčtel. 62—27
Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča. j
Gostilna se nahaja še v staii hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska* in štajerska vina.
Za dobro postrežbo ae jamči.
Gospodom posestni k oia vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
_|i
ta
mmmmmm
JO
I
.s
o c
Največja tovarniška zaloga suknaf/
J. Grobelnik Ljubrana, Mestni trg 20
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77 —26
suknenega blaga.
jSgerndorfskili, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga
hhifevine in vse k oblekam potrebne oprave. Velika aalogn volnenega in bombažnega blaga za žensk« obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem;, ki str/, i j o mnog« blaga, posebno z n i i a n e <• c n e. • X) /lU I f J
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na sahtevanje.
I
s
O
o-
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo rm drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin .
iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
1 turitt žlic, navadnih nh\. 4*40, t. /kili gld. 6\M>
1     „      ,    za kavo     , „ „
1     „    nožev ali vili v   .   ♦>• —.
Jedna velika žlica za mleko kUI. —'80, za juho k'«'- — Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : IS parov navadnih od gld. 1-80 do (rld. 8-— 18     .    boljših      „    .   3-50  ,    , 750
Svečniki iz alpake visoki 21 24 26*/g cm 84-2f> gld. 2-      230 2ti0
Domača trgovina
v    - — "----- ■
Cešnik & Milavec
Ljubljana, Spitalske (Lingarjeve) ulice
se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške
po najnižji ceni. 1)6—26
Vzorci po pošti na razpolago.
R. LANG, LJubljana (Kolizej)
tovaniii zn modroee nu peresa in posteljno oj ravo, zaloga pohist va,
priporoča vsako vrsto
moiirocev, posteljne ulogc, zrcal, podob, otročjih voziCkov, nasloniatev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 7<; -26
po najnižjih cenah.
Cenike s :li>0 podobami posije zastonj m poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke.
Razpošiljanje točno.
G. Tdnnies. Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivniea
priporoča kot posebnost vse vrste
stroje za slamoreznice
in žage. M-t«
U-:'1J lil
Prevzame in izvršuje stav binska in tesarska dela.
ipetOJit   M'OJO   VC UHO
.vi'i lic
9
82—26
*>a(o<^o pMcVti'rY if% i&d&ianih, točni A- det
lit- v»a  v to iUofto spoccijoin ?cfa.    fifj » iti d m vsa f;o utituct
^efa,  &Cata iiv svilnata  tcc*\a dela
^Vsa 3c(<x a i»Vt»ntMO  tojuo iiv  po IVtiftifl anafl.
natocifci lev no.
^unania
Alojzij ¥elij
7*—2<; izdelovalec
vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi.
Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za stedilna ognjišča.
Lastna izdelovalni«!: Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon).
i Adolf Hauptmann f
Jj tovarna 7.-, »
I olj nalili bazv,^ivYicz-cv, lahou $
I
\\\c\
L,]UDi 7B.ni.
J llusticjvnni cenik brezplačno in poštnine prosto. PJ
Dobi o gnana, že rez .')<) lel obstoje, a stara gostilna
pri Tišlerju"
191
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvoru proti martu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne iiornoli, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izboino, ob vsakem ('asu sveže pivo. Dalje je v tej staro-znaiii gostilnlcl \sikdar na razpolago mnogo soh s snažnimi posteljami, vse po jako nizki reni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogohrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje H8—19
Leopold BlumaUCr, posestnik in gostilničar.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Drva in najstarejša 7.'L 2C>
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočani svoje izvrstne s 1 a mo r e z n i e e in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izboinosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
(S t n c>l' &e v n i fie v
eTCcprcuiocitc   WM1C pfaflf^
v taz'tii%\'\ tvfiltc»>li in RoncvoN !mo po nL-fu tin\ iv?no o z>afoav DIH   20 C6 CT>
cJt. cnaiioinacz
»pj?(.t««c. dr. p: iv, juzns k-cttznicc, 1 j n tfjci na , 3h naj .mi a .vM.-i ?t. 1^.
-ptipotoca jfauiuMiiii obVinstru joojo pttto ivt n -i j o.- čj o &.r locj o v»*(t -"tot
<ja f d tile: t j v|i c cj a , 11 ozimbez$& c cj a,
wtMoita4<£cja in viifiaite^a ;(vfctcjci tet igtač
na  ?ču»;fo  iiv SioCmio. 2>t4<na*ija natočtfo  foJito. — Stttf iii*4t<
72 26
01 O
Pri novi tovarni
J.Sohumi &Comp„ Ljubljana.
Največja zaloga 102—SI modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila.
Vedno novosti v suknji in modnem blagu ta dame.
!!Cene brez konkurence!!
0V' Najrazličnejši ostanki za polovico cene. ~M
Radi prevelike izpremembe v blaga se zbirke vzorcev no izdajojo, temveč na zahlevanje samo od rezki,     /I J vj J O U
Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6
Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU.
44 44
44 44
$ 44 4«
$ 44 44 44 44 * 44 44 44 44
I
44
I
4<
H
> Z
O
z
D
ol
3J-8
2 ^ '«>'
h n 1.1.8
2 ^ i.
n K m rc O C
15   —   • '
«9 — dJ
C
cr 3
i!
IS
(6   a O
a o«
lis
CM
o«
\/>«
S>
O. 0_
vil«
-g o
Ca
Oj
C
Oi O*
§
o o
i
6»
i
o o
C
cm"
O
S'
i«
4«
4» 4» 4»
KAHOL FLOSffl
trgovina s knjigami, Galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo V*olikO zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbe! voliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vso po najnižji ceni. 11 36
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
Mestu hranilnica
v  Kranj 11 obrestuje hranilne vloge
I   po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje i/, lastnega.
Stanjo vlog: 2,174.883 kron 42 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,556.408 kron 39 vinarjev. 35 32
Franc Dolenz v Kranju
Edvard DoSenz v Skofji Loki
priporocula svojo pogato zalogo
cementa, špecerijskega blaga, špirita in Jelikates, pravega francoskega in tpzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev leo-i
po najnižjih cenah.
Krepak deček
1") lot star, so sprejme takoj kot milarski vajenec
jNiiiiincneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, milarju v Kranju. 145 11
lun
Sedlar J. BAN v Ljubljani
se prlporofri častitemn ohčinšttu za vsa v njegovo stroko spadajoéa dela, katera izvršuje natančno po naroČilih. .
Zunanja naročila tOčUO.   - (Jene nizke.
Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna du n a j s k a h r e k - ro 7. a , dv.i bioin in dve odprti kopiji. 105—20
Zmešane in strižene
kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej *
Filip Weil I
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu é
(Untei-Ki.-douitz) na Češkem.
171 5
I', n. ("itidelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo ^5 adreso zbiralce las. Na vsako vprašanje glede cene se H odgovarja. fi
napraviti si doma sam brez vsake priprave" in h-žave najfineje likerje po francoskem zistenm s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po & li t rov likerjev: Tropinovec, absint, pelinovec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Ghartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi nridenem navodilo, kako se napravi liker. Raz* prodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
150 K)
Anton Rukavina
TRST, Via Belvedere št. 2)\.
Izdaja In zalaga konsorcij «Gorenjca»,
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska tiskarna v Kranju.
4440