SVOBODNA SLOVENIJA AffO XXXVIII (32) štev. (No.) 47 ESLOVENI4 LIBRE BUENOS AIRES 22. novembra 1979 OB 10 - LETNICI SMRTI DR. MIHE KREKA f JUGOSLAVIJA SE IVE BO VEČ BRIGALA ZA NARODNO MANJŠINO NA KOROŠKEM Deset let je minilo, odkar je 18. novembra v Clevelandu umrl v 73. letu starosti dr. Miha Krek. Tisti, ki so pokojnika še osebno poznali in njegovo, bogato življenjsko delo ter izredno lep značaj, se ga bodo ob tej obletnici spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo. Mnogim, ki ga v domovini še niso poznali, je ostal v nepozabnem spominu, ko je bil leta 1968 pri nas v Argentini na obisku. Njegov prijazni nastop je naravnost osvojil predvsem mladino. Prepričevalne besede v govorih, ki so izražale neizmerno ljubezen do slovenskega naroda in vsega, kar je z njim v zvezi, bodo ostale v trajnem spominu. ŽIVLJENJSKA POT Če bi danes kdo mlajših, ki pokojnika ni poznal, stavil vprašanje, kdo je bil dr. Miha Krek, bi mu ga v kratkih besedah takole opisal: Bil je sin delavske družine. Zaradi posebne nadarjenosti so ga poslali v šolo. Gimnazijo je študiral v škofovih zavodih v Št. Vidu. V prvi svetovni vojni je moral že na fronto, kjer je bil ranjen. Pravo je študiral v Ljubljani in Zagrebu. Promoviral je v Ljubljani. Njegov poklic je bil — odvetnik. Javno se je začel udejstvovati že v dijaških letih in postal podpredsednik Slovenske dijaške zveze. V akademskih letih je bil predsednik akademskega društva Danica. Kot delavec na prosvetnem polju je bil izvoljen za odbornika Prosvetne zveze. Bil je tudi urednik največjega slovenskega katoliškega dnevnika Slovenec. Do 1. 1935 je bil predsednik Katoliške akcije. Kot socialni delavec je postal predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Bil je občinski svetnik glavnega mesta Ljubljane in predsednik Kluba občinskih svetovalcev SLS. Še v akademskih letih se je poročil z Malko Dežmanovo, ki je letos obhajala 80-letnico v starostnem domu v Mississagua pri Torontu v Kanadi. Vse življenje mu je bila zvesta sodelavka in opora. Ko je bil star 24 let je vstopil v politično življenje in postal pomočnik tajnika Slovenske ljudske stranke dr. Kulovca. Kot odličen govornik je nastopal na prosvetnih zborovanjih in političnih shodih širom Slovenije. Vztrajno je pomagal pri organizaciji Slovenske ljudske stranke. Bil najbližji sodelavec dr. Korošca. ■Ko je bil star komaj 38 let je postal minister v jugoslovanski vladi ter je imel razne resore v vladi do 1. 1941, ko je z jugoslovansko vlado odšel v inozemstvo. V Londonu je postal podpredsednik jugoslovanske vlade v begunstvu in je zavzemal ta položaj do leta 1943. Tedaj je postal delegat Jugoslavije pri Medzavezniški komisiji za Sredozemlje v položaju veleposlanika; to mesto je obdržal do sporazuma šuba-šič-Tito 1. 1944. Po vojni je namesto dr. Basaja bil takoj izvoljen za predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. V Rimu je bil predsednik Socialnega odbora, ki je imel na skrbi slovenske protikomunistične begunce. Poleg ostalega dela za begunce je vodil in organiziral priprave za izselitev slovenskih beguncev iz taborišč v Evropi v ZDA, Kanado in Južno A-meriko. Leta 1950 je odšel v ZDA v Cleveland, kjer je ostal in sodeloval s pokojnim Debevcem pri Ameriški domovini, Nekaj časa nato je bil poklican v Washington, kjer je imel visok položaj pri ustanovi Free Europe. Uspešno je nastopal na raznih mednarodnih konferencah in na kongresih svetovne krščanske demokratske unije, v raznih mestih v Južni in Severni Ameriki in v Parizu. Do svoje smrti je bil podpredsednik Krščanske demokratske zveze za srednjo Evropo. Sodeloval je tudi pri Ligi katoliških Slovencev s sedežem v New Yorku in pozneje, ko se je naselil v Clevelandu, pri njeni tamošnji podružnici. V letu 1945 je objavil kot načelnik Slovenske ljudske stranke njen program, katerega državno-pravno in narodno-po-litično izhodišče je v uvodnem stavku: „Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov.“ Glede državnih zvez je bila dana v programu tale smernica: „SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slovanskem jugu najnaravnejša in najboljša. Narod sam pa odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav.“ Tako bi v kratkih potezah orisal življenjsko pot in vsaj delno podobo Krekovega javnega in političnega dela za slovenski narod. OSEBNOST DR. KREKA Za njegovo osebnost je bilo značilno, da je poleg izredne nadarjenosti imel prav posebno močno voljo in nezlomljivo vztrajnost. Delavnega urnika ni poznal pri delu za bližnjega in svoj narod; delal je noč in dan, če je bilo treba, in večkrat na škodo svojega zdravja. Bil je globoko veren. Poleg dela je bila v njegovi družini molitev na najbolj častnem mestu. Globoka in pristna vera mu je dajala moč za delo, pa tudi za to, da je vdano prenašal vse krivice, napade in poniževanja, katerih je bil deležen v obilni meri. Ob spoznanju, da je njegova pot v političnem delu in ciljih pravilna, je vztrajal za vsako ceno. Danes lahko rečemo, da je čas dokazal, da je imel vedno prav pri vztrajanju na določeni poti dr. Krek, ne tisti, ki so ga grajali in napadali, da je zašel. Dokaz temu je tudi dejstvo, da ga je komunistično sodišče v Ljubljani 15. 8. 1946 obsodilo na 15 let ječe. Kadar je bilo treba komu pomagati, se je zavzel, ne da bi gledal, če gre za pristaša ali nasprotnika. Pri pomoči potrebnim ni poznal razlik ne v osebi ne v narodnosti. Materialne dobrine je smatral vedno le kot sredstvo in pomoč pri delu, nikdar mu niso bile cilj. V osebnih stvareh ni bil borben, pa naj so mu očitali karkoli. V načelnem in ideološkem pogledu je bil nepopustljiv in borben. Toda tudi ta borbenost ni nikdar prestopila meja skrajne obzirnosti. 'Dr. Krek je bil politik dr. Koroščeve šole. Vsemu njegovemu političnemu delu je bila gonilna sila ljubezen do svojega naroda. V begunstvu je možnost političnega delovanja po Jaltskih in drugih dogovorih padla večkrat na najnižjo stopnjo možnosti, posebno za tiste politike, katerih narodi so bili brezobzirno darovani Stalinu. Med temi je bil tudi slovenski narod. Krek ni miro- val, kakor so to storili v tisti dobi re-signirano nekateri predstavniki drugih narodov, ki jih je tudi zadela tragična usoda. Nasprotno, Krek se je še bolj posvetil temu, da je branil našo protikomunistično borbo v domovini, vaške stražarje, domobrance in dokazoval, da to ni bila kolaboracija, ampak obramba pred komunisti, ki so izvajali revolucijo med okupacijo. Zaradi tega delovanja se je marsikak prijatelj iz visokih političnih, vojaških ali diplomatskih krogov zahodnega sveta Kreka izogibal; včasih je šlo tako daleč, da je bilo že naravnost poniževanje. Razvoj dogodkov je pokazal, da je imel prav Krek, ne tisti, ki so sledili tedanji uradni politiki zahodnega sveta. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je bil Krek kot branilec resnice in v boju za pravice svojega naroda v okol-nostih, v katerih je tedaj moral delati — velik in nedosegljiv. KREKOVE SMERNICE Ko je bil dr. Krek pred 11 leti v Argentini, nam je v svojih govorih dal več dragocenih smernic, ki so bile sad njegovih bogatih življenjskih skušenj. Vse, kar je govoril, je bilo tudi prežeto z ljubeznijo do slovenskega naroda in je bilo izraz skrbi za njegovo bodočnost. Naši politični emigraciji je dejal: „Slovenska politična emigracija nima prav nobenega pametnega in utemeljenega razloga cepiti svoje moči na vprašanjih, kaj naj bi narod storil potem, ko bo dosegel svobodo. To bo odločil sam. Vsi mu pomagajmo do svobode. Če kdaj, mora biti v tej gigantski borbi za svobodo proti komunistični revoluciji in diktaturi protikomunistična fronta strnjena v vsakem narodu. Mi pa, ki imamo domovino na narodnostni tromeji, na križišču cest iz Podonavja v Apenine in Sredozemlje, kjer se križajo interesi, da nikjer podobno, moramo poleg komunistične nevarnosti imeti pred očmi še nevarnost, da nam napačen korak in nesloga med nami samimi lahko vsak hip prinese pogubo vsega, narodne samostojnosti, neodvisnosti, državnosti, kolikor smo je pred 50 leti dosegli. Prvo pravilo nam mora biti: složno čuvati pridobljeno! šele ko bo to po sedanji krizi in napetosti utrjeno in zavarovano, bo moč klesati naslednjo stopnjo naprej in navzgor.“ Dr. Krek nam je dal za ohranitev slovenstva in slovenskega jezika v svetu takole naročilo: „Ljubezni neznanega ni. Besedičiti, da sem dober rodoljub in zaveden Slovencev, pa niti zgodovine niti sedanjosti svojega naroda ne poznati, se pravi Konec oktobra se je mudil na Dunaju jugoslovanski zunanji minister Vrhovec z namenom, da se uredi in zboljša razmerje Ime d obema državama. Pravtako je istočasno obiskal Beograd avstrijski trgovinski minister Stariba-cher1 z istim namenom. In govori se o tem, da se bosta kmalu sestala avstrijski kancler Kreisky in jugoslovanski predsednik vlade Djuranovič, da potrdita to „prijateljstvo“. Ob tej priložnosti je nemški dopisnik Frankfurter Zeitung Viktor Meier napisal 29. oktobra članek pod značilnim naslovom: „Tito dvori svojim sosedom“, iz katerega posnemamo samo v glavnih potezah njegove misli. Meier izhaja iz dejstev, da je še pred kratkim bila Jugoslavija v sporu z vsemi svojimi sosedi, tako z Italijani, kakor z Avstrijci zaradi postopanja z narodnimi manjšinami, z Albanci zaradi Kosova in z Bolgari zaradi Makedonije; do spre- govoriti prazno in neresnično. Mati, če o domovini nič več ne veš kot morda le za rojstno hišo in potok tam mimo, kako boš otroku pripovedovala o najlepšem, kar je slovenskega, da bo svoj rod in tebe rad imel in cenil. Oče, verjemi mi, ko ti pravim, da te sin ne hči ne bosta razumela, počemu si Slovenec in ne le Argentinec in počemu naj bi tudi onadva privzela k vsemu, kar sta v argentinski kulturi pridobila, še posebne slovenske poteze svojega pokolenja, če ne boš znal slikati naše narodne podobe pred njegove duhovne oči. Kako jima boš dopovedal, da sta popolni, lepi o-sebnosti le, če je obojni slovenski in argentinski del njunih lastnosti harmonično oblikovan, če pa o Sloveniji in vlogi, ki jo je Stvarnik dal, nič ne veš, ali pa tako malo, da se še sam komaj držiš, da v vodah tujine ne potoneš? Lahko je mladim reči: Glej, sin, hči, slovenstvo nam je od Stvarnika dana lastnost. V slovenstvu smo bili rojeni. Čim smo prišli na svet, nas je vsakega sprejela slovenska mati, slovenska hiša, slovenska družina, slovenska kultura. Sprejmimo te darove naravnega reda in razvoja! Z ljubeznijo se jih oklenimo! Nekaj posebnega, našega so. Izkoristimo jih do popolnosti v svoje dobro, v slavo našega Stvarnika in v korist bližnjega, vseh bližnjih okoli nas! Veseli in ponosni bodimo, da nosimo v sebi to posebnost. Slovenci skušajmo biti tu v Argentini najlepša skupina najboljših državljanov, najbolj plemenitih ljudi, najbolj pridnih in tistih,* ki svoje sposobnosti znajo izbrusiti kot diamante, da svetijo v družbi vseh narodnosti kot žarišče vseh lepot. Stvarnik je dal vsakemu narodu posebne darove in nekaj posebnih sposobnosti. Vse spoštujemo. Pa tudi nam Slovencem jih je dal. Iz polne roke nam jih je nasul. Nas in samo nas je ustvaril, da prav te njegove darove uporabljamo, posebnosti uveljavljamo in s temi našimi narodnimi lastnostmi služimo splošnemu človeškemu blagru in našemu posebej. M. S. Maša za pok. dr. Miha Kreka V nedeljo 18. t. m. je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za pok dr. Kreka prav na dan, ko je pred 10 leti umrl v Clevlandu. Sv. mašo je daroval dr. Alojzij Starc, ki se je v cerkvenem govoru spominjal dr. Kreka kot vernega javnega in političnega delavca, ki mu je bilo naloženo vodstvo naroda v tako izrednih težkih časih. Berili sta brala ga. Mirjam Rant, nečakinja Krekove vdove ge. Malke in Smersu Rudolf, član Narodnega odbo-rara za Slovenijo. Sv. maše so se udeležili prijatelji in znanci pokojnega. Ker je bilo tega dne več prireditev v Vel. Buenos Airesu in tudi v Slovenski hiši sami, bo spominska počastitev dr. Kreka ob 10-letnici smrti v nedeljo 16. decembra po dopoldanski sv. maši, ki bo tudi za blagor duše pokojnega. membe je prišlo v 1. 1978, točno pred enim letom, 8. oktobra, ko je Tito v Skopju pozival vse „republike“, ki meje na sosede, naj začno s spravljivo politiko. če danes prideš v Ljubljano, pravi, naletiš na spremenjeno situacijo, celo na priznanje, da so „prej izhajali iz napačnih predpostavk“. Zdaj sodelujejo z Avstrijci v skupni zahtevi o zgraditvi avtomobilskih cest po alpskih deželah, skupno grade karavanski predor, sporazumevajo se z Italijani o jadranskih ribiških vprašanjih kot sestavnem delu evropske skupnosti itd. Najvažnejše je sporazumevanje v manjšinskih zadevah. In prav zadnji Vrhovčev o-bisk na Dunaju „praktično pomeni priznanje, da je avstrijska pogodba po o-bliki izpolnjena in da bodi manjšina za varovanje in izboljšanje svojih pravičnih zahtev odslej usmerjena na notranjeavstrijsko pot.“ „Avstrija je demokratična država,“ je rekel tedaj Vrhovec. In Meier pravi, da se zadržana kritika zdaj nanaša le na to, da, žal, uravnanje ni ravno velikopotezno. Manjšina doslej ni pristopila v posvetovalne narodnestne svete. Pa tudi v tem se že spreminja, kajti leva, titoistična organizacija, za katero je kakšna tretjina 'Slovencev, se je že pričela takoj v skladu z jugoslovanskimi željami uvrščati v avstrijsko politično strukturo. V istem listu je bil v drugem članku tiskan stavek, ki se tudi nanaša na Vrhovčev obisk: „Odslej zato Jugoslavija nima nobenega vzroka, da kot zagovornik koroških Slovencev nastopa proti Dunaju.“ 113 kardinalov je zborovalo 'Prvič po 400 letih v zgodovini katoliške Cerkve se je zgodilo, da je papež sklical kardinale na posvet. V tem obdobju so se člani kardinalskega zbora zbrali le, ko je bilo treba izvoliti novega papeža. Trenutno šteje zbor kardinalov 129 članov. V Rim jih je prišlo 113. Zasedanje se je začelo v ponedeljek 5. novembra dopoldne s koncele-brirano sv. mašo v baziliki sv. Petra. Pri njej je sodelovalo 108 kardinalov, ostalih pet je prisostvovalo sv. maši, ki je bila za dušni pokoj desetih kardinalov, ki so umrli od lanskega novembra dalje. Uvodni govor je imel sv. ,oče in sicer v latinščini. (Papež je poudaril potrebo okrepiti enotnost v Cerkvi. Enotnost naj bi prišla do izraza v pravilnem tolmačenju in izvajanju svobode v Cerkvi ter v okrepitvi občestvene ljubezni ter solidarnosti zlasti do tistih, ki živijo v slabih materialnih pogojih in so zatirane njihove verske pravice. Sv. oče je tudi pojasnil, v čem je prava svoboda. To ni pravica, da se lahko dela, kar se hoče ali da se odklanja dolžnosti in pravila, ki pogojujejo vse življenje človeka. Take dolžnosti so tudi tiste, ki izhajajo iz svečanih poročnih obljub in iz mašniškega posvečenja. Tako je papež Janez Pavel II. znova jasno potrdil svoja neomajna stališča glede nerazve-zljivosti zakona in zvestobe celibatu. 'Posvet kardinalov je trajal štiri dni. Srečanje so vodili trije kardinali kot predstavniki treh kardinalskih rodov, to je škofov, duhovnikov in diakonov. Prve je zastopal kardinal Confalonieri, dekan kardinalskega zbora, druge kardinal Siri, tretje kardinal Pignedoli. Delo se je razvijalo v petih jezikovnih skupinah (italijanščina, francoščina, angleščina, nemščina in latinščina). Na srečanju so poročali državni tajnik Ca-saroli o položaju raznih kongregacij v rimski kuriji, Caprio in Vagnozzi o gospodarskem stanju Vatikana, prefekt Kongregacije za semenišča in katoliške univerze Garonne o odnosu Cerkve do moderne kulture. V četrtek 8. novembra je bila na sporedu splošna razprava. Sv. oče je odločil, naj bi se ta razprava nadlajevala še v petek, če bo prijav-Ijeneev preveč za en dan, dokaz, da papež želi temeljito razglabljanje in ne samo neko formalno razpravljanje. IRANSKA KRIZA SE ZAPLETA HOMEINI OSVOBODIL 13 TALCEV IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Zadeva zasedenega poslaništva postaja med ZDA in Iranom dolgočasna. Homeini je spoznal, da ZDA nikakor ne morejo predati muslimanski republiki bolnega šaha. On sam pa tudi ne more ukazati, naj pobijejo zajeto poslaniško osebje. Problem je tako zašel v slepo ulico, iz katere se bo najprej skušal izmazati Iran. ■Perzijski zastopnik pri Združenih narodih je skušal pridobiti mednarodno zaslombo za iranske pozicije. Homeinijeva vlada je celo predlagala, naj bi bolnega šaha ZDA izročile kaki mednarodni organizaciji, in naj bi ga sodilo mednarodno sodišče, če bi ga spoznali za krivega obtoženih zločinov, naj bi ga predali Iranu, ki bi ga potem obsodil. ZN so iranski predlog odločno zavrnili. Zatem so v Teheranu izjavili, da bodo iz ameriških bank dvignili naložbe v višini 12.000 milijonov dolarjev. Carter je takoj ukazal, naj banke blokirajo vse iranske fonde. Razvoj bolivijskega državnega udara je našel ustavno pot. To je bilo možno zaradi svojevrstnega položaja, ki je vladal med člani oboroženih sil. Kot smo omenjali v zadnji številki našega lista, se je istočasno pripravljalo troje različnih vojaških pučev. Polkovnik Natusch Busch je vse prehitel, a jasno je bilo, da po uspelem udaru ni imel popolne zaslombe vseh oboroženih sil. Še bolj jasno je bilo, da mu je nasprotoval celoten parlament in tudi močna centralna delavska organizacija. Odločnost parlamenta, da ne prizna zakonitosti nove vlade, in zelo diplomatsko a skrajno opozicionalno nastopanje sindikalistov je končno prepričalo oborožene sile, da Natuschova vlada nima bodočnosti. Tedaj so mu u-maknili svojo pogojno zaslombo, in padel je v pozabo, vsaj zaenkrat. Nastal je nov problem: kdo bo predsednik. Vojaštvo je vztrajalo na zahtevi, da ne sme biti Guevara Arze, katerega je Natusch strmoglavil. S tem so vsaj delno hoteli rešiti vojaško čast in pokazati enotnost nastopanja. Oči vseh so se torej obrnile k pred- 28. t. m. bo sveti oče Janez Pavel II. poletel v Turčijo na tridnevni obisk. Najprej se bo tam pomudil v prestolnici Ankari. Nato bo potoval v Carigrad, kjer se bo udeležil slavnosti praznika svetega Andreja in se sestal s carigrajskim patriarhom. Potem je prišla novica, da je Homeini ukazal, naj bo izpuščeno na svobodo žensko osebje poslaništva in pa črnci, skupaj 13 oseb. S tem naj bi pokazal dobro voljo in si pridobil naklonjenost sveta. Res je kmalu za tem o-menjenih trinajst oseb zapustilo Iran v dveh skupinah, še prej so se morali udeležiti tiskovne konference na zasedenem poslaniškem dvorišču, kjer so morali izraziti simpatije , do iranskih zahtev. Da pa so bili izpuščeni na svobodo, je moral še posebej intervenirati Homeinijev sin Ahmad, kajti študentje niso bili pripravljeni pokoriti se Homeinijevemu povelju. Pozneje so obljubili nove osvoboditve, a brez podrobnih podatkov. Medtem je bila v Iranu imenovana nova vlada, v kateri ni bivšega ministrskega predsednika Bazargan. Ministrskega predsednika sploh ni in vlada je direktno odvisna od Muslimanskega revolucionarnega sveta, ki je vrhovna u-stanova v državi. sednici parlamenta. In z vojaško privolitvijo, delavsko zaslombo in navdušenjem poslancev je parlament soglasno izvolil za predsednico države go. Lidio Gueiler Tejada. 'Seveda s tem niso zaključene bolivijske težave. Tega se zaveda nova predsednica, ki je izjavila, da bo njena vlada posvečala največ pozornosti gospodarskim težavam. A prva težava je bila vlada sama. Treba jo je sestaviti z zastopniki vseh političnih struj, saj je ves parlament pomagal pri boju za ustavnost in izvolil soglasno novo predsednico. Vlada mora zadovoljiti tudi oborožene sile, ki so pravtako privolile k ustavnemu izhodu, in bodo imele v vladi svojega direktnega zastopnika, obrambnega ministra. Položaj nove predsednice ni rožnat. In bodočnost ni jasna. O tem so prepričani vsi, ki poznajo bolivijski položaj. Buenosaireški humorist Landru je v zanimivem dovtipu pokazal, kako bolivijski generali vadijo v poklonih, s katerimi bodo gospej predsednici sporočili, da jo mečejo iz vladne palače.. . Sestanek s patriarhom Demetrijem I. je vodilna nit tega papeževega potovanja. Papež sam je izjavil, da hoče s tem pokazati velik napor, ki ga izvajajo tako katoličani kot pravoslavni za združitev obeh Cerkva v bratsko krščansko skupnost. „Nahajamo se pred MEDNARODNI TEDEN PETROLEJ se bo znova podražil. Tako je razbrati iz razgovorov, ki jih zadnje čase imajo predstavniki držav, ki izvažajo petrolej. In praksa kaže, da tem razgovorom vedno sledi neizogibna podražitev. KOSIGIN je težko bolan. 75-letni sovjetski ministrski predsednik se že kak mesec ne pokaže v javnosti. Sedaj šo vladni moskovski krogi potrdili sum-nje zahodnih opazovalcev, ki pa sedaj s povečanim zanimanjem sledijo razvoju dogodkov v Kremlju. KENNEDY je bil hudo poražen na demokratski konvenciji države Florida. Vendar ta simbolična Carterjeva zmaga ne bo imela nobenega vpliva na primarnih volitvah, ki se bodo vršile prihodnjega marca. Edvard Kennedy je še vedno najbolj priljubljena oseba za demokratskega predsedniškega kandidata, in nadkriljuje tudi razne republikanske kandidate. PERUJSKA vojaška vlada je znova potrdila, da bo predala oblast civilistom prihodnjega julija. Po načrtih, ki jih je potrdil sedanji predsednik,. general Morales Bermudez, bodo splošne volitve 18. maja 1980. Dva meseca potem se bodo oborožene sile umaknile in prepustile civilistom vodstvo države. SOVJETSKA ZVEZA je ostro napadla Zahodno Evropo in ZDA zaradi novega raketnega orožja v državah članicah NATO. Kremelj svari v članku, ki ga je objavila „Pravda“, da bo moral odgovoriti s sličnimi ukrepi v državah Varšavskega pakta, člankar pravi, da se NATO „surovo moti“, če misli, da bo z novim oboroževanjem olajšala mirovne pogovore v Evropi. V PARIZU so zelo zaskrbljeni zaradi nenehnega naraščanja vseh vrst zločinov. Statistike povedo, da število kriminalnih storitev v Parizu že presega mesta kot Chicago, Los Angeles, New York, London in Hamburg. Mesto luči je postalo najnevarnejše mesto na svetu. Letno je tam storjenih nad dvesto umorov, medtem ko število raznih tatvin presega 100.000. Samo kar se avtomobilov tiče, jih vsako leto ukradejo kakih 35.000. začetkom razgovorov, da skupaj premostimo razlike, ki nas še ločijo,“ je dejal Janez Pavel II. Papež bo poromal tudi v Efez, kjer je tretji vesoljni cerkveni zbor leta 431 slovesno proglasil Marijo za božjo Mater. Romanje Janeza Pavla II. v Carigrad bo velik korak naprej na poti sprave med katoličani in pravoslavnimi, pot ki sta jo začela leta 1976 papež Pavel VI. in patriarh Atenagoras, in katerega cilj je izvedba Jezusove želje, da bi njegovi učenci živeli v eni čredi in pod enim pastirjem. „Težimo k demokratični organizaciji, in ne k atomizaciji delavskega gibanja.“ Tako je izjavil predsednik države, general Videla, ko je pretekli četrtek 15. novembra zvečer po rodiu in televiziji objavil narodu, da ima Argentina že nov zakon delavskih organizacij. Tisti bralci, ki redno sledijo našim tedenskim komentarjem argentinskega življenja, so dobro seznanjeni s tukajšnjim sindikalnim problemom. Pojavom okostenelosti sindikalnih struktur in vodij ter politizacije delavskega gibanja skuša napraviti konec ta zakon, katerega je sedanja vojaška vlada pripravljala dolga tri leta. Kot smo že katerikrat omenili, je dolga doba pripravljanja tega zakona bila predvsem posledica neenotnega gledanja vojaških krogov na sindikalni problem. Ko so končno zedinili razne kriterije, je nastal legalni tekst, ki je resnično revolucionaren in predstavlja hud udarec za argentinski sindikalizem, tak kot ga poznamo doslej. Seveda moramo takoj povedati, da je mnogo odvisno od reglamentacije. Zakonski tekst mora vlada prilagoditi danim položajem, ga obrazložiti in raztolmačiti razne podrobnosti. Glavne točke novega položaja so sledeče: Zakon prizna kot gremialne organizacije le sindikalne in gremialne federacije. Ne predvideva pa tkim. organizacij tretje stopnje, t. j. konfederacij, s čimer je razglašena smrtna obsodba nad vsemogočno CGT, Splošno delavsko konfederacijo. Je pa treba pripomniti, da konfederacij zakon izrecno ne prepoveduje. Rok mandatov sindikalnih vodij je skrajšan od štirih na tri leta. Prej so se ti mandati lahko ponavljali v nedogled, sedaj pa je predvidena le ena ponovna izvolitev. Delavski delegati v posameznih podjetjih so morali biti prej člani edinega sindikata. Sedaj so lahko včlanjeni v kateri koli gremialni ustanovi s pravno osebnostjo. Intervencija posameznih delegatov je bila skrajno omejena. Sedaj je pot mnogo bolj uglajena, če oblast sklepa, da kršijo obstoječi zakon. Federacije nimajo pravice intervenirati krajevnih sindikatov. ZDRUŽENI NARODI so zahtevali, naj Vietnam umakne svoje čete iz Kambodže. Glavna skupščina svetovnega organizma je izglasovala poziv, „naj se iz Kambodže takoj umaknejo vse tuje čete“. Seveda je kaj malo verjetno, da bi se Vietnam pokoril tej zahtevi. KATOLIČANOV je na svetu 739 milijonov, kar predstavlja komaj 18,1 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tako poroča vatikanski letni zbornik, ki navaja statistike položaja decembra 1977. Te statistike kažejo močno zmanjšanje števila duhovnikov, obenem pa rahlo naraščanje duhovniških poklicev v zadnjih letih. In končno, kar predstavlja najhujši udarec za sindikate: ti ne bodo imeli več dostopa do fondov za socialno skrbstvo. Doslej so to socialno skrbstvo vodili in upravljali sindikati. Poslej pa pri njih vodstvu ne bodo niti soudeleženi — popolnoma bodo izločeni iz tega polja. Ta odločitev je bilo pravo presenečenje, kajti prvotno je bilo govora, da bodo socialno skrbstvo upravljali zastopniki sindikatov, podjetnikov in predstavniki države. Sedaj izgleda, da bo tudi socialno skrbstvo privatizirano. Zakon tudi jasno prepoveduje sindikatom politično delovanje, javno politično opredelitev, uporabo fandov v politične namene ali katerikoli drug način političnega udejstvovanja. Zakon vsebuje 83 členov, razdeljenih v enajst poglavij. Ni treba še posebej omenjati, da je vse sindikalno vodstvo ostro protestiralo proti zakonskemu besedilu. ČUTA (ki nadomestuje intervenirano CGT in predstavlja najnovejši poizkus sindikalne enotnosti) je izdala ostre proteste. Prav tako sindikalisti grozijo s sodnij-skimi akcijami, kajti trdijo, da je zakonski tekst protiustaven. Tožbo naj bi vložili pri Vrhovnem sodišču. Težko je zapisati objektivno sodbo novega sindikalnega zakona. Mnogo je odvisno od konkretne aplikacije. Mnogo tudi od reglamentacije, ki jo mora vlada izgotoviti v teku 120 dni. Večkrat smo trdili, da je bil sindikalizem neka avtonomna „država v državi“, stanje, ki ga je bilo treba spremeniti. A to je težko storiti le z zakonskimi u-krepi. Bolj važno je, da te ukrepe spremlja temeljito vzgojno delo, da delavstvo prav razume sindikalizem in njegovo funkcijo. Pa da se preprečijo izrabljanja, ki so bila doslej le prevečkrat na dnevnem redu. Polagati vse upe le na zakonski tekst, ima še drugo slabo stran. Zakon, ki ga je objavila sedanja vlada, lahko doživi temeljite spremembe, kakor hitro se vlada zamenja. Nova vlada, naj bo vojaška, ali civilna, lahko zakon tudi razveljavi in ga nadomesti z drugim, drugačnim. Le temelj zdravega sindikalnega čuta, resnosti in poštenosti sindikalnih vodij lahko zagotovi vredno sindikalno življenje. To pa je že druga pesem... Omenimo še ,pohod na meje“, ki ga je organizirala argentinska žandarme-rija.'V Argentini obstaja troje tradicionalnih . vojaških rodov: vojska, mornarica in letalstvo. Obstaja pa še četrta, manj poznana odcepitev, žandar-merija, katere izključen namen je nadzorstvo meje in obmejna področja. Žandarmerija je sedaj . organizirala obisk obmejnih krajev, zlasti obmejnih šol, s strani mestnih srednješolskih študentov. 5000 študentov bo preživelo nekaj dni v „obmejnih šolah“, katerih značilnost je revščina prebivalstva, oddaljenost od obljudenih krajev, napor tamošnjih učnih moči, čemer skuša žandarmerija pomagati. «i BOLIVIJA JE NAŠLA USTAVNO REŠITEV GOSPA PREDSEDNICA JANEZ PAVEL II. BO OBISKAL TURČIJO EN HLEV IN EN PASTIR Tine Debeljak (106) Med knjigami in revijami STEPINAC MU JE IME V knjižnici Hrvatske revije, ki jo urejuje Vinko Nikolič, je izšel zbornik o kardinalu Stepincu, ki nosi pomenljiv naslov Stepinac mu je ime... Vzet je iz citata znanega ameriškega škofa Ful-tona Sheena, ki je o njem pred tridesetimi leti napisal: „Stepinac, ki je šel na sodišče kot pastir Hrvatov, je izšel iz sodne dvorane kot splošni voditelj svojega naroda in kot vzor svetu... Rečem vam: Kardinal je storil, da tisoč kamenov s tisočerim odmevom vpije: Stepinac mu je ime... “ Naslovna slika prikazuje silhueto 'Stepinca pred sodiščem, ovitega v rdeč plašč, 3 like najvažnejših hrvatskih cerkva, ki predstavljajo tisto kamenje, ki vpije slavo hrvatskega „mučenika in svetnika“, oznaka, ki se v knjigi nenehno ponavlja in podčrtava. In ko berem na koncu zbornika spomine mladega učenca v komunističnih šolah v Hrvat-ski, kako mu s sarkastičnimi karikaturami in spolzkimi spisi vtiskujejo v spomin podobo Stepinca kot ustaša in fašista, vojaka s strojnico, naperjeno v delavno ljudstvo, okupatorjevega hlapca, ki blagoslavlja sovražno orožje..., si nenehno predstavljam podobo našega Rožmana v očeh sfanatizirane domovine. Prav tako pa mi je Rožman pred očmi, ko isti mladenič opisuje, kako je po obsodbi rastel v njem Stepinčev lik v vse drugačno podobo, ki jo je dobil potem fe dozorevanjem, let med narodom, ljudstvom, ki se je zatekalo k njemu z zat upanjem in prošnjami in ga je smatralo za svojega voditelja, mučenca in svetnika... Prav zato sem prihranil to poros čilo o knjigi tega „hrvatskega Rožmana“, da spregovorim o njej zdaj za dvajsetletnico smrti „slovenskega Stepinca“, prav tako mučenca in svetea. O obeh velikih možeh imamo že posebno monumentalne življenjepise. Tako je o Rožmanu napisal tridelno delo dr. J. Kolarič lani, prav tako pa Hrvatom pred petimi leti tudi čez tisočstransko monografijo o Stepincu, p. dr. Aleks Benigar, Slovenec po rodu, polbrat našega patagonskega indijanskega „belega caciqua“ J. Benigarja, ki sta oba sinova slovenskega zagrebškega profesorja. Kljub njegovi obširni obdelavi je Hrvatska revija izdala sedaj I. zbornik novega gradiva o Stepincu, za katerega je gradivo začela zbirati že 1. 1964, pa je mogel iziti šele zdaj, Izid impozantne knjige lahko samo naznanimo, ne moremo pa o njej obširneje poročati, kar bo slednjemu razumljivo, če jo opišem kot zbornik, ki obse- ga 460 revijalnih strani, vsebuje 50 razprav raznih avtorjev, šestcelostran-skih večbarvnih umetniških prilog portretov, dela znanih umetnikov: Meštro-vica, Kljakoviča, Crnobora, Dulčiča in Lojzke TJltman; nato 27 strani raznih fotografij ter še posebej 8 strani faksimilov njegovih in nanj naslovljenih pisem. Knjigi je napisal uvod urednik prof. V. Nikolič, v katerem poudarja predvsem Stepinca kot „pravičnega in svetega moža“, o katerem so se z največjim priznanjem izrazili trije papeži — Pij XII., Janez XXIII. in 'Pavel VI., „kar samo je že dovolj za izhodišče gibanja za kanonizacijo kardinala, kajti treba je novemu času nuditi lik sodobnega svetnika in ga dvigniti na oltar za vzpodbudo in vzor, kako je treba za ideale trpeti, žrtvovati se in umreti. Stepinac je tako vzvišen in svet, da je vreden predstavljati pred 'Bogom in svetom tisoče hrvaških neznanih in nepriznanih mučenikov in svetnikov, ki so v stoletjih in v zadnji vojni živeli in umirali za ideale Boga in Hrvaške.“ Zbornik je razdeljen na tri dele. V I. delu — Avtoportret Alojzija Stepinca — 'so ponatisnjeni najvažnejši dokumenti, s katerimi se je sam najlepše predstavil. So to njegov govor pred najvišjim sodiščem, pozdrav knezu Pavlu in poglavniku Paveliču pred katedralo, okrožnica kleru ob začetku vojne, razne predstavke za obrambo preganjanih, protest 'zaveznikom proti bombardiranju Zagreba, kakor tudi njegove tri oporoke. II. del predstavlja njegovo življenje, kakor so ga videli in spoznavali razni pomembni ljudje, ki 'so kakor koli prišli z njim v stik, kakor Meštro-vič, Kljakovič, Krnjevič, p. Sakač, Ete-rovič, Radiča, škof išarič, p. Mandič, ban in drugi. III. del prinaša dokumente in članke, ki se nanašajo na njegov „prežalostni proces“ v Zagrebu: ponatis obtožnice, dobre zagovore od vlade postavljenih zagovornikov, obsodbo, izjave po obsodbi raznih svetovnih veljakov kakor so Churchill (oče in sin), Claudel, Mauriac, Toynbee, Seton-Wat-son... Tem slede izjave o kardinalovem razmerju do 'Srbov in Židov (Maček, Šumanovič, Oraški) ter prav tako o razmerju do Slovencev (p. Valerijan Učak, Pavle Horvat, dr. čuo, J. Vrtačnik, dr. Lackovič, dr. A. šumanovič, O. Wüster in dr. J. Poduje). Važni so članki v zvezi s procesom, ki so jih napisali Magdič, 'Ciliga, D. Žanko, predvsem prav-no-politična študija o NDH, ki naj opraviči Stepinčevo bazo v zagovoru, da ni dolžan zagovarjati se pred komunistično vlado za svoje delo pred 8. majem 1945. letom. IV. del predstavljajo članki, ki opisujejo 'Stepinčevo življenje v zaporu v Lepoglavi (čudovit je opis njegovega prihoda k nastopu kazni v Lepoglavi). Vodstvo jetnišniee je zbralo vse jetnike v špalir, jim pod obeti raznih u-godnosti dalo v roke gnila jajca, paradižnike itd., da naj jih mečejo v „največjega sovražnika ljudstva“, ki bo stopil med nje. 'Stepinac (v civilni črni o- bleki), jih je pozdravil „Hvaljen Jezus in Marija“, na kar so mu z istim pozdravom odgovorili, pokleknili in je on stopil dostojanstveno skozi špalir, blagoslavljajoč 'svoje sojetnike. 'Obiski v Krašicu spopolnjujejo to podobo, med njimi izpoved neznanega slovenskega obiskovavca, kakor je bila objavljena v Siju. Važne so izjave o-biskovavcev raznih svetovnih listov (Sulzberger, Pearson, Lessing, Monice-lli). Za konec so dodane še nove izjave Meštrovičeve o njem, njegov članek o Stepincu kot „duhovnem heroju“ in tudi faksimile njegovih pisem Stepincu in Stepinčevih njemu, kakor tudi I. Stepanoviču, kateremu je sporočil tri verzije svoje oporoke. Monumentalna knjiga, ki ji bo sledil še II. zvezek. Omenimo naj tu še iz zadnjega zvezka Hrvatske revije (zv. II. 1979): Na letošnjem romanju Hrvatov v 'Rim (a-prila) je zagrebški nadškof dr. Kuharič v pozdrav govoru papežu Janezu Pavlu II. prosil za kanonizacijo hrvaških svetniških kandidatov XX. stol., ki so: škof Lang (j-1924), provincial zagrebške province V. Vošnjak (fl933) in prof. I. 'Mertz. Takoj ža njimi 'je izrekel stavek: 'Spominjam tukaj velikega priče-vavca vere kard. Stepinca, o katerem je v tej baziliki papež Janez XXIII. imel ginljiv in pričevalen govor.“ Temu dodaja uredništvo: „ta nadškofova opomba se med Hrvati smatra za začetek procesa kard. Stepinca za proglasitev k blaženim.“ /^S^HIewSc, vložili 88 «vadb S za goispodarška|kazeiisli(i postopek m ije; ’ jerca Rozman, Bled; Alojz Pelan, dali 83 predlogov za prekršek. Med gejana; Alojzija Šinkovec r. Agrež, 92, snlošnimi opombami pa inšpektorji u- Hrastnik; Antonija Jereb, Slovenske gotavljajo, da je cestna Jnalizadja zanemarjena in zastarela, da je tezKo janez Potokar, bivši trgovec m po- priti do zanesljivih prometnih turi- - " ’ Tr‘"~ stičnih informacij, da manjka turističnih prospektov, da je v prospektih preveč neresničnih podatkov. CELJE — Že več kot pol leta je mi-v nilo od eksplozije, ki je razdejala zgrad- zanesljivih prometnih turi- sestnikj Trebnje; Franci Kern, up. strok. učitelj, Zagreb; Janez Toplišek, Golek pri Krškem; Marija Kovač, Podgorica; Janez Hrovatič, up., 67, Stranska vas; Ivana Kisovec, 84, Hotovlje; Ivan Pančur, 86, Domžale; Pepca Petrič, Novo mesto; Terezija Kredar r. Uzmah, 88, Trbs>. .-je. SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Krst: Krščen je bil v San Justu ve, Carapachaya, Berazategui in iz Ca-pitala, iz katerih je bilo razvidno, da so tudi posamezni odseki Zveze prid-Andrei^arko Juhant, sin Janka in ge. no delovali. Marije Ane roj Opeka. Botrovala sta Zvezna predsednica ga. Dobovskova ga Pavla Juhant in Alojzija Opeka st. je nato izrekla zahvalo vsem svojim Krstil e-a ie dr A. Starc, čestitamo! sodelavkam. Delovanje je zajelo veliko ^ J . področje: Od dobrodelnega, preko kul- Poroki: Poročila sta se v cerkvi sv. turnega in z družabnimi srečanji z; na- Bonifaciia gdč. Marija Pengov in Gu- MonVorii naneb ie sev V praznovanje narodnega osvoboje-nja je vključen tudi praznik slovenske zastave. Zastava, katero smo pred e-najstimi leti tukaj v Slovenskem domu v prisotnosti predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Kreka slovesno blagoslovili, naj nas tudi v bodoče združuje in naj bo nam vsem simbol, za katerega bomo po stopinjah naših prednikov delali in se zanj borili. 'Spodobi se, da danes izkažemo čast in izrečemo zahvalo vsem, ki so svoje moči in 'življenje darovali iz idealnega prepričanja za osvoboditev slovenskega naroda. Slava jim!“ Sledili sta obe himni, argentinska in slovenska. Nato pa sta nastopila gdč. Helena Bajda in Jernej Bajda ter menjaje in skupno recitirala De-beljakovo himno o slovenski zastavi. V imenu mlajšega rodu je govoril o našem narodnem osvobojenju INŽ. AGR. JANEZ GRINTAL Govornik je predvsem poudarjal, da naj se vedno, povsod in vsi zavedamo, da smo Slovenci. Slovenci, čeprav raztepeni po vsem svetu in številčno med najmanjšimi v vsej človeški družini, smo narod in to nas postavlja v isto vrsto in na isto višino z ostalimi velikimi narodi in nam daje iste in enake pravice, ki so vsaki človeški osebi in zato tudi narodu položene v njegovo lastno naravo. Vedno bolj prihaja do izraza veliki pomen istega in skupnega jezika, verskega prepričanja in narodovega čutenja. Veže in druži nas težka in žrtev polna zgodovina, ista usoda slave, a tudi hudega ponižanja in trpljenja, kar vse daje majhnim narodom še prav posebno veličino. V naslednjem delu je govornik poudarjal, da se imamo zahvaliti slovenskim političnim voditeljem, ki so v najtežjih urah pravilno vodili slovenski narod. Prikazal je versko tradicijo sloven- V govoru je posegel v opisu dogajanj nazaj v preteklost, da je bila slika razmer ob ustanovitvi in pomembnost Narodnega odbora za Slovenijo razumljivejša in jasnejša. GOVOR RUDIJA HIRSCHEGGERJA Poleg letošnjega praznika osvoboje-nja slovenskega naroda se letos spominjamo tudi '35-letnice ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo. Devetindvajsetemu oktobru 1918 se je pred 35 leti pridružil nov dan 29. oktobra leta 1944. Dan, ki ga nosi U-stanovna listina slovenskega Narodnega odbora. Za boljše razumevanje o nastanku NO se moramo pomakniti nazaj v leto 1941, v usodni čas nemškega udara na Jugoslavijo in razkosanja Slovenije. Tedaj so naši politični voditelji iz vrst SLS organizirali bojne vrste — Slovensko legijo. Vsi njeni člani so bili tajno zapriseženi. Bila je to organizacija borbenih enot — prostovoljcev v pripravljenosti, da rešijo v danem trenutku Slovenijo izpod okupacije sovražnih sosedov. Toda padel je v hrbet težko prizadetemu slovenskemu narodu lastni brat —• komunist. Začel je s pobijanjem zavednih in vernih, ki se komunizmu niso hoteli udinjati. 2600 žrtev je moralo biti zverinsko pobitih širom Slovenije, zlasti na ozemlju, okupiranem po Italijanih. čakali smo zakonitega varstva s strani zasedbenih oblasti, ki bi morale po mednarodnem pravu ščititi prebivalstvo; a tega varstva ni bilo. Samozvana OF je požigala, ropala in morila po slovenski deželi. Z lastnimi močmi smo se morali v silobranu postaviti proti zločinski KP in njeni laži-OF ter si varovati življenje in imetje. Ustanavljale so se vaške straže. Prve borce je dala vaškim stražam — Slovenska legija. Vaške straže so se po razpadu italijanske vojske organizirale v slovensko domobranstvo, ki je zmagovito preganjalo in do konca vojne slovensko zemljo domala očistilo partizanskih band, ki so služile le komunistični partiji po sovjetskih — Stalinovih ukazih. Voditelji političnih strank so morali v podzemlje. Vse politično delovanje se je umaknilo v zavetje, kajti okupator je budno pazil na vsak mig, ki bi mogel narodu dati kako navodilo. Za hrbtom je prežal komunistični terenec, ker si je KP lastila monopol „osvobodilnega gibanja“ in napovedovala neizprosno borbo protikmunističnim silam. Svet nas je v svoji zaslepljenosti sodil kot narodne izdajalce. Naivna poli-ka zahodnih zaveznikov nam je očitala sodelovanje — kolaboriranje z okupatorji — fašisti in nacisti. Glej Zbornik Svobodne Slovenije iz leta 1965! Tam bereš izjavo, ki jo je napisal ameriški državnik Davies in ki pravi: „Kdor danes zavzema stališče antikomunistične postojanke, se že uvršča v linijo hitle- stavo ...— • - - . , . „ sta se poročila v župni cerkvi v Case-rosu Karel Oskar Gojak in gdc. Maria Mercedes Regina. Za priči sta bila ženinova mati ga. Lojzka Gojak m nevestin brat Hugo Regina. Obema paroma čestitamo! Smrt: V Churruca je dne 9. novembra umrla ga. Marija Možina »j.Ci* in je bila pokopana na novem pokopa liscu občine Tres de Febrero Za njo žaluieio- mož Jože, sinovi Jože, lo ne Janez in Pavle ter ostalo sorodstvo, katerim izražamo globoko sožalje. rojaki. Največji uspeh je seveda skega naroda in razvijal misli o slo- rizma.“ Kako klavrno zvene te besede i _ X _ -1 ~ -rt». 1 rt-4-rtl rt vonclri Vnlfliri AT O fr» irt ivnirAvi 1 rt s]q_ X-. -----j ~ „ v: k!L 1 4._____________ 1--It Carbajal. V soboto 17. novembra tudi y tem> ker je naše delo naletelo venski kulturi. Nato je govoril o sle v • ».1-».! -rr _ v • -i 4 „ 1. o Vi Vi ^nornV» in tirt-jvin-nUi „.^rrt+nil-i BUENOS AIRES OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Na 13. letnem občnem zboru Zveze slovenskih mater in zena, ki je ' sredo 7. novembra popoldne ^ Slove ski hiši, smo z Veseljem ugotovili, da vedno na razumevanje naših rojakov zato tudi naša hvala za vso materialno in moralno pomoč! Delo smo izpolnjevale v smislu pravil Zveze. Osnovna misel je bila medsebojno spoštovanje in razumevanje naših teženj in potreb. Ker smo žene in ker smo matere — vodi naše delo predvsem ljubezen. Naše materinsko srce, še vedno krvavi ob misli na pobite rojake. Ker smo matere, ljubimo zemljo, katere sokovi so nas hranili in iz katere smo izšle. Na koncu je opozorila na štiri točke, ki so gibalna sila dela naše Zveze: 1. ljubezen in ponos do našega slovenskega porekla; 2. posredovanje naše tradicije, naših navad in običajev mlajšim generacijam; 3. pomoč osamelim rojakom; 4. zvestoba načelom, zaradi katerih smo pred leti zapustile našo rodno, ljubljeno domovino. V imenu nadzornega odbora se je predsednici zahvalila ga. Terezija Vor-šič in jo prosila za nadaljevanje akcije. v ’ ' «ñodiédati naših ko- , Zatem so bile volitve in je bila iz-zob casa ne m Zveze vedn0 voljena soglasno za predsednico ga. da je a ] ^ •„ na_ pavlina Dobovšek. Podpredsednici sta ga. Marija Eiletz ter ga. Ruža Šuc, tajnica Renata Sušnik, blagajničarka ga. Darina Šifrer, kulturna referentka ga. Marjeta Stariha, socialni referentki ga. Milka Pezdirc in ga. Marta Jeločnik; nadzorni odbor: ge. Terezija Voršič, Iva Vivod in Rezi Marinšek. Zastopnice krajevnih odborov so sledeče gospe: Ramos Mejía: Helena Ma-lovrh in Mari Makovec; San Justo: Marija Podlogar ter Cilka Urbančič; Pristava: Nataša Krečič, Kopač Marija. Mici Cerar; ’Carapachay: Helena Gričar, Majda Knap; Berazategui: Brigita Vidmar, Betka Vitrih, Pavla Korošec; San Martin; Marjanka Voršič in Angela Jenke ge ‘Marte"jeíoíñik,'tajnice gdč. Re- ko; Capital: Marija Cuderman, Lojzka natf Sušnik, kulturne referentke ge. Dimnik m Sonja Virmk. Marije Eiletz ter socialne referentke-----------------,--—-------------—--------“ ge. Milke Pezdirc. Poročilo nadzornega odbora je podala ga. Terezija Vorsic. Duhovni vodja Zveze g. Jože skertec je zatem v kratkem nagovoru P oh valil uspešno in požrtvovalno delo odbornic. Poudaril je, da je v skupnosti prav^tako važno in potrebno delovanje zena m mater, kakor so potrebne svojemu domu. Vabil jih je, naj se se naprej s pravtako požrtvovalnostjo udejstvujejo kakor doslej. . , Sledila so poročila krajevnih predsednic in sicer iz San Martina, San Justa, Ramos Mejía, Castelarja-Pnsta- venskih znanih in neznanih svetnikih in mučencih, pokazal na misijonsko delo, ko imamo po vsem svetu misijonarje in zaključil ta del govora z besedami: „Majhen slovenski narod je viden, navzoč, poznan in delaven po vsem svetu.“ V zaključnih besedah je dejal: „V naših družinah gojimo za vsako ceno slovensko zavednost. Ne glejmo na žrtve. Poiščimo si čas in voljo za slovensko čutenje, govorjenje, branje in pisanje. Slovenska pesem naj nas druži, istočasno pa predstavlja našo slovensko še danes; nevredne bi bile katerega koli državnika. Torej — vse je bilo le porazno za našo protikomunistično borbo. Kljub vsem umazanim očitkom in blatenju je pošteni del slovenskega naroda na postojankah za vzvišene ideale vzdržal ob svojih političnih voditeljih — in to za vsako ceno. V tem vzdušju skrajnega nezaupanja in v neprestani nevarnosti pred okupatorjem in pred komunističnimi morilci se je v najstrožji tajnosti delalo .na političnem polju med nekdanjimi demokratičnimi predstavniki slovenskih političnih strank. In prav v tem vzdušju je Miloš Stare videl nujno potrebo združitve demokratičnih političnih sil v skupnem vrhovnem političnem vodstvu. Moral je živeti v popolni ilegali, ker ga je iskal nemški Gestapo in pravtako slovenski komunisti ter njihovi privrženci. Njegovo življenje v slovenski prestolnici tedaj ni blio več varno, šlo je za korake, da ni padel v roke Gesta-pa, zato je moral na podeželje v kolikor toliko varno zavetje, ki ga je dobil za pet mesecev tudi pri Devici Mariji v Polju. Odvetnik Miloš Miloš Stare je bil v vodstvu SLS in v odsotnosti dr. Mihe Kreka, tedanjega predsednika stranke, njegov zastopnik v domovini. Izredna osebnost v tedanjem tako pomembnem delovanje je bil -— tudi član vodstva SLS — dr. Rlbin šmajd, kateremu se je posrečilo vrniti se iz nacistične konfinacije. Zavzel se je za posredovanje z ostalimi političnimi predstavniki. Skrajno tvegano je bilo to delo. Toda zavedali so se vsi, da so za dosego velikih ciljev potrebne tudi velike žrtve. Dr. šmajda so že po končani vojni leta 1945 na Primorskem ugrabili komunisti, ga odgnali v Ljubljano in ga tam po strašnem mučenju umorili. E-naka usoda bi bila skoro doletela Miloša Stareta, ki so ga pravtako komunisti v Trstu ugrabili, da bi ga vrgli v avto, ki je čakal ob cesti. Toda božja volja je bila, da se jih je z vso silo o-tresel in se rešil. Miloš Stare in dr. Šmajd sta izvedla vse priprave za ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo. Tudi predstavniki ostalih političnih strank so bili prikriti pred Nemci in komunisti, v kolikor jih Nemci že niso odgnali v koncentracijska taborišča ali pa so jih pobili komunisti pod oznako „izdajalcev“. Zato se je moralo vse to delQ razvijati neopazno. Vsled te prikritosti so čestokrat padali očitki —■ celo napisani so! —, da so slovenski politiki narod zapustili v najhujši stiski. Toda še smo na svetu žive priče njihovega vztrajnega dela iz ljubezni do naroda — tudi v najhujši stiski. Nato je govornik opisal nastanek Narodnega odbora in pobiranje podpisov, kar je kot priča in sodelavec dobro poznal. Zatem je nadaljeval: 35 let je tega. Narodni odbor še danes živi in imamo ga na čelu naše politične emigracije. Drugi narodi sodijo Slovence kot dobre organizatorje. To nam je lahko v ponos. Prirojeno nam je demokratično življenje in od starih rodov smo se učili vselej mirnega urejanja naših notranjih in zunanjih problemov. Zahtevali pa smo, in to za vsako ceno —, da nam vsakdo mora priznati človekove pravice po božjih zakonih. Zgodovina našega naroda to izpričuje ob raznih priložnostih. Nato je pokazal na ustoličenje, na upor proti komunizmu in na ustanovitev Narodnega odbora. Nadaljeval je: Dolžni smo našemu odboru hvaležnost, spoštovanje in podporo. Morda se vse premalo zavedamo velikega pomena te slovenske ustanove, ki je naše edino predstavništvo. Komaj pred mesecem dni nam je mož-Slovenec, ki živi na tej polobli, polagal na srce, naj se vedno zavedamo neizmerno velikega pomena, da imamo v svobodnem svetu Narodni odbor za Slovenijo. Zato z Narodnim odborom stojmo trdni v načelih in v zavesti: Če bo napočil 29. oktober, ko bo zasijala svoboda slovenskemu narodu! Za sklep je društveni predsednik povabil vse navzoče, da smo zapeli nav-duševalno budnico „Moja domovina“ — Oče, mati, bratje in sestre... 'Ob zvokih in besedah zaključne pesmi se nam je v srcu budila želja za naše mlade po besedah iz knjige Makabejcev: „Spominanjte se del svojih očetov, ki so jih izvršili v svojem času! Velike slave boste deležni in večnega imena.“ Bb. Pristavski dan renm in — --- , , . . Na obM zbor .o prihitele zastopaj-ce iz vseh Domov Velikega Buenos Airesa; tako da je bila udeležba rep lepa. Zborovanje je začela predsednica ga. Pavlina Dobovšek, ki se je na3Prej sP°m nila umrlih žena in mater v zadnji poslovni dobi. IPotem so bila soglasno sprejeta pozdravna pisma: m s gr. Antonu O reharju kot direktorju dušnih pastirjev, predsedniku Narodnega oJbora JBlosu Staretu in Božu Starihu kot predsedniku Zedinjene Slovenije ter ženam v Mendozi in Miramaru. Zatem so sledila poročila posameznih referentk in sicer blagajnicar- DRUGA RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI EXPOSLOV 79 je bila v Slovenski hiši od 9. do 18. novembra. Razstava je bila lepo pripravljena in deležna številnih obiskovalcev. V nedeljo 18. nov. ob 22. uri zvečer je bila sklenjena ob navzočnosti organizatorjev, razstavljalcev in občinstva. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Pristavski dan navadno praznujemo v lepem vremenu. Letošnja pomlad ni lepa in resno smo se bali za naš praznik. Nedelja 28. oktobra je prinesla sicer mrzel in vetroven, vendar še dokaj lep dan, tako da se je Pristavski dan lepo začel in končal. Malo pred 11.30 smo ob petju argentinske in slovenske himne dvignili argentinsko in slovensko zastavo, nakar je msgr. Anton Orehar začel sv. mašo, ki se na ta dan vedno daruje za žive in umrle člane pristavske družine. Število starejših se tudi pri nas vsako leto zmanjša. V pridigi nas je močno vzpodbujal k zvestobi do Boga, do ’Cerkve in naroda. Po maši je v prijetnem, prijateljskem vzdušju poteklo družinsko kosilo, katerega so se udeležili tudi predsedniki vseh slovenskih Domov iz Velikega Buenos Airesa. Popoldanski kulturni program se je začel na prostem ob 16. uri. Za uvod je predsednik Doma Franc Pernišek toplo pozdravil predsednika našega o-srednjeo-a društva Zedinjena Slovenija Boža Stariha in tajnika Emila Cofa, draga gosta iz Kanade Petra Markeša. in njegovega sina, predsednike vseh slovenskih Domov: šterbenca iz Berazategui ja, Jožeta Markeža iz Carapa-chaya, Matevža Potočnika iz Ramos Mejia, Marjana Bogataja iz San Justa, Franceta Fajfarja iz San Martina, Andreja Goljevščka iz Slovenske vasi, zastopnico Zveze slovenskih mater in žena go. Milko Pezdirčevo, zastopnika Kreditne zadruge Sloga Marjana Lobodo ter vse člane in vedno drage goste Pristave. V pozdravnem nagovoru je pojasnil geslo letošnjega pristavskega dneva: „Pozdravljam te, zemlja, sveta dedov-ska žara!“. Govor je izzvenel v spoštovanju in ljubezni do naše slovenske tradicije. Naši pradedje in dedje so slovensko zemljo ljubili, jo v trdem in neprestanem boju branili, da nam jo zemlje lačni sosedje niso vse pobrali. Ko so od truda in bojev omahnili, jih je enega za drugim, rod za rodom, sprejemala v svoje naročje, da ,se za vedno odpočijejo. Za njimi je ostala med nami sveta žara — slovenska tradicija. Narodno izročilo, ki ni nikjer bilo zapisano, a je ostalo bolj spoštovano in negovano, kakor kakršnokoli zapisana beseda. Iz roda v rod, do današnjih dni prehaja ta-žara. Ta so najprej naše narodne lastnosti in kreposti: ljubezen do rodne zemlje, trdna in živa vera v Boga, neomajna zvestoba Cerkvi, slovenski krvi in jeziku. Slavnostni govor je imel Božo Stariha. Poudarjal je narodno zvestobo, vztrajno in požrtvovalno delo za njegov obstoj, borbenega duha v obrambi njegovih naravnih pravic, predvsem pa vztrajno in odločno borbo za njegovo osvoboditev izpod komunistične tiranije, za popolno svobodo slovenskega naroda in demokratično ureditev življenja v slovenski domdvini. V govoru je tudi spomnil na narodni praznik 29. oktober, ljubezen in spoštovanje do neomadeževa-ne slovenske zastave, in zvestoba našemu najvišjemu narodnemu predstavništvu Narodnemu odboru za Slovenijo. Sledil je dramatiziran prikaz lepe pesnitve 'Severina Šalija „Spev rodni zemlji“. Zaradi močnega in mrzlega ve- tra se ta prikaz ni mogel izvršiti pod mogočnim ombujem, ampak v zatišju na stopnišču in pred obednico. Nastopilo je 43 igralcev. Zbor dekla-matorjev fantov in deklet, solisti in solistke, recitatorji, pevski kvartet mladenk pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve, kot spremljevalec kvarteta in solist je sodeloval Janez Mežnar in mala skupina deklic, ki so nastopale s simboličnimi vajami. Te je naučila in vodila ga. Kristina Jerovškova. Režiserju Mihi Gaserju je uspelo, da je s to pestro množico pripravil odličen prikaz dokaj dolge pesnitve, ki pa je kar prehitro minil, ©e bi radi gledali in poslušali harmonično prehajanje de-klamatorskega zbora na soliste in obratno, na vmesne oddihe, ki jih je izpolnilo ubrano petje mladenk in zopet razgibalo simbolične vaje deklic. Režiser je mojstrsko izpeljal to prehajanje in prelivanje in zopetno združenje celotnega zbora. Prikaz je od vsakega, ki je nastopil, terjal mnogo pozornosti in truda, zato je tudi izgovarjava bila izredno lepa in dovršena. Vsak je dal od sebe najboljše, kar je mogel. Zato gre vsem brez izjeme vse priznanje in najlepša zahvala za izreden kulturni užitek, ki so nam ga pripravili. Bila je to v resnici umetniška uprizoritev velike pesniške umetnine. Iskrene čestitke in hvaležno priznanje tudi režiserju Mihu Gaserju za tako lepo pripravljeno delo skupno s pristav-sko mladino, zlasti še, ko vemo, da je to delo pripravljal močno bolan in z velikimi telesnimi bolečinami. Naj mu bo tudi zato izrečeno še hvaležnejše priznanje. Po kulturnem programu se je razvila vesela družabnost. F. P. ¡■•■■■«■■■■■■■■■■a HaaaaBBaaaaaaai Razorožite v? Od ustanovitve Organizacije združenih narodov se rado govori o razorožitvi, prav tako se je govorilo v Zvezi narodov med obema svetovnima vojnama. Pred petindvajsetimi leti so na glavni skupščini OZN celo sklenili, da bodo vsako leto zadnji teden v oktobru posvetili svetovni razorožitvi. Ta sklep seveda tudi izvajajo, čeprav kakih posebnih uspehov ni bilo. Letos je predsednik glavne skupščine OZN Tanzanijec Samim v svoji poslanici za teden razorožitve zapisal: „Razorožitev je želja narodov po odstranitvi vojnih pripomočkov, ker ovirajo razvoj in celo grozijo s popolnim uničenjem sveta.“ Toda države le govore o razorožitvi, prav malo pa store proti oboroževanju. Svetovni vojaški proračun znaša sedaj 400 milijard dolarjev letno. Preizkušajo dan na dan nova orožja. Od konca druge svetovne vojne je bilo že 1164 poskusnih izstrelitev raznih jedrnih orožij. Poskusne eksplozije so sedaj sicer podzemske, le Kitajska je izjavila, da mora iz „obrambnih razlogov“ še opravljati zemeljske poskuse, da pa je pripravljena te poskuse ustaviti, če ostale države popolnoma uničijo svoje atomsko o-rožje. O razorožitvi tako konvencionalnega kot atomskega tipa najrajši govore predstavniki Sovjetske zveze, vendar prav ta država prednjači z vojaškimi proračuni. Tako je tudi pred tedni Brež-njev z vso slovesnostjo predložil Zapa-du delen umik čet ob železni zavesi. Se- veda ni težko razbrati iz raznih podatkov ,da s predlagano omejitvijo dejansko Sovjetska zveza ne zgubi vojaške premoči, ampak jo celo poveča. Po drugih podatkih je izza železne zavese naperjenih na Zahodno Evropo 2.000 jedrnih izstrelkov, njih število se bo v prihodnjih petih letih povečalo za 60 odstotkov. Če upoštevamo, da bo Sovjetska zveza te izstrelke zamenjala z modernejšimi, pridemo do ugotovitve, da bo udarna moč kar potrojena. Sedanji izstrelki S-4 in S-5 imajo le po en atomski naboj, novi SS-20 bodo imeli po tri jedrne naboje. Države, združene v Severnoatlantskem obrambnem paktu (NATO) imajo proti Sovjetski zvezi u-smerjenih le 500 podobnih orožij, katerim bi letos decembra, če bi članice pakta odobrile, ZDA dodala še 500. Pri teh za Zahodno Evropo neugodnih podatkih je nekoliko osvetlila obzorje izjava predstavnika Tehnološkega instituta 'Massachusetts (MIT) o ameriškem jedrnem orožju. Ta izjava pobije svetovno defetistično mnenje, ki ga ustvarjata deloma brezbrižnost deloma preračunana sokrivda, in pravi, da bo ZDA v kratkem dosegla nadmoč v pro-tipodmorniški vojni in da bi enote ZDA v nekaj urah uničile vse podmornice držav Varšavskega pakta. Iz drugih objavljenih podatkov je razvidno, da je ameriški jedrni arzenal že dosegel moč 8.000 megafonov v 30.000 jedrnih izstrelkih, ki so razpostavljeni v Ameriki, Evropi, Aziji in na svetovnih ocea- m m m m : B NA PRISTAVI B B ■ B B ■ ■ © V soboto, 1. decembra, ob 21. uri bo pripravila mladina MIKLAVŽEVANJE ZA ODRASLE ■ B a a - : e V nedeljo, 2. decembra ob 19. uri: SKLEP ŠOLSKEGA LETA in OBISK SV. MIKLAVŽA ZA OTROKE ■ B B a ■ Lepo vabljeni! aaaaaaaaaaBaaBBBaBBaaaBaaBaaBBaaBaaBBaaaaaaaaBaaBaaBaaaBaaBaaaBBBBaaaaaaBaBaaaBaaaBaaaaaaBaaaBBBaaaaBBBaaBaa* B * B NOVA MAKSIMALNO MOŽNA KOMBINIRANA \ POSMRTNINA V “SLOGI” - $ 1.809.000 a Upravni odbor SL’OGE je v skladu s programom, ki ga je nakazal na zadnjem občnem zboru, da bo višino posmrtninske podpore stalno skušal držati v soglasju z realnimi življenjskimi stroški, na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se maksimalno možna kombinirana posmrt-ninska podpora zviša od dosedanjih $ 1.400.000.— na $ 1.800.000.—, in sicer pod naslednjimi pogoji: 1) Nova posmrtnina bo stopila v veljavo z dnem 1. januarjem 1980 za vse tiste člane, ki so vstopili v zadrugo do vključno 15. novem- j bra 1979. Ne velja to določilo za tiste člane, ki so vstopili v zadrugo po 1, oktobru 1975 in ki so ob svojem vstopu že izpolnili 65 let starosti. 2) Za pridobitev pravice do nove maksimalne posmrtnine od dne 1. januarja 1980 dalje in sicer brez vsake karenčne dobe bodo dosedanji člani morali imeti najkasneje do 31. decembra 1979 vloženih j $ 300.000.— v vezanih delnicah, kar jim bo dalo pravico do po- : smrtnine v znesku '$ 900.000.—. Pravico do dodatnih $ 900.000.— j posmrtnine bodo imeli vsi tisti člani, ki bodo z ozirom na svojo starostno dobo do istega datuma imeli vloženega navadnega nevezanega kapitala v znesku $ 75.000.— ali $ 150.000.— ali pa $ 225.000.—. 3) Za vse nove člane, ki bodo pristopili po 15. novembru 1979, ostane ! v veljavi karenčna doba, in sicer v primeru vezanih delnic 90 dni in v primeru navadnega kapitala pa 180 dni. I Zaradi bolje preglednosti vseh pogojev nove maksimalne kombinirane posmrtnine, objavljamo razpredelnico vseh potrebnih podatkov z ozirom na starostno dobo in višino naložbe, ki je za to potrebna. Članom, ki nimajo vezanih delnic, se od njihovih letnih obresti odraču-■ na skromna letna premija, ki je razvidna iz zadnje kolone objav-javljene razpredelnice. Starostna doba Posmrt. = krat naložba Potrebna naložba za polno posmrt. Letna premija 9/00 Letno Do 30 let 12 krat $ 75.000 6 $ 5.400 31 do 50 let 6 krat $ 150.000 12 $ 10.800 Nad 50 let 4 krat $ 225.000 18 $ 16.200 Vezane delnice 3 krat $ 300.000 Brezplačna PO ŠPORTNEM SVETU JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA reprezentanca je 31. oktobra premagala Romunijo z 2:1 v Kosovski Mitroviči v tekmi za uvrstitev v evropsko prvenstvo. Prejšnji teden je odpravila še Ciper s 5:0. Po teh izidih vodi s točko naskoka pred Španijo, ki mora v zadnji tekmi igrati s Ciprom. Možnosti Jugoslavije za uvrstitev v finalno tekmovanje so torej prav minimalne: Ciper mora s Španijo igrati vsaj neodločeno., da se uvrsti Jugoslavija. NA JESENICAH je 27. oktobra v prvi tekmi za hokejsko državno prvenstvo lanski prvak Oliffipija izgubila z Jesenicami s tesnim 2:3. V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI vodi po osmem kolu lanski drugoligaš Mercator z Viča s sedmimi zmagami in enim neodločenim rezultatom. Mercator je zlahka zmagoval na domačem terenu in v gosteh, a v 8. kolu je Izoli, ki je na drugem mestu, le uspelo izvleči neodločen rezultat. DVA PLANINCA, ki sta bila študenta za geodezijo, sta z izmero Triglavske severne stene zaslužila naslov inženirja geodezije. Roman Novšak iz Sevnice in Stašo Vešiglaj sta za izmero triglavske stene porabila vsak po 1500 ur. Premerila sta steno po dolgem in počez, premerila sta tudi vse plezalne smeri. Stena je široka 4 km, visoka 1424 metrov. Nova inženirja sta tudi izdelala naris stene v merilu 1:2500 in tloris v merilu 1:5000. nih. Skupna destruktivna moč le-teh znaša 600.000 bomb, ki -so jih ob koncu svetovne vojne vrgli na Hirošimo. Sovjetska zveza izda za vojsko 15 odstotkov iz proračuna, dočim države v Evropi namenjajo za vojaške izdatke in oboroževanje od 2,5 do 4 odtotke. Pri vsem tem se zavedajo evropski politiki, med njimi tudi nemški kancler 'Schmidt, da bi morali bolj odločno nastopiti proti sovjetski nevarnosti, saj imajo za seboj nad 300 milijonov ljudi, ki so bolje gospodarsko in tehnološko pripravljeni. Toda so neodločni. '■■•••■••■■■«■■BaMatSMIIIIIBIlIBBaBIBBIIBIIIBIIBM ■ _ B B s : SFZ Carapachay SDO I ! b 5 vabita na NA KEGLAJŠKEM prvenstvu v Beogradu sta se med prvo desetorico u-vrstila le dva Slovenca: znani slovenski tekmovalec, večkratni prvak Miro Steržaj je bil tretji, Kranjčan Marinšek pa deveti. OBVESTILA SOBOTA, 24. novembra: Zaključna proslava Slov. Srednješolskega tečaja „ravn. Marka Bajuka“ v Slovenski hiši. V Slovenskem domu v San Martinu komedija „Cvetje hvaležno odklanjamo“. V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. V Slov. domu v Carapachayu mladinski ples ob 21.30 uri. V Slomškovem domu ob 19 zaključek šole. NEDELJA, 25. novembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. birma ob 9.30. SOBOTA, 1. decembra: Na Pristavi miklavževanje za odrasle ob 21. uri. V Slov. domu v San Martinu zaključek šole ob 18. uri, nato miklavževanje. NEDELJA, 2. decembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 prvo s v. obhajilo. V slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša v spomin Jožeta Musarja, Branka Vrčona in Jožeta Jenka. Nato kosilo. Na Pristavi sklep šolskega leta in obisk sv. Miklavža za otroke ob 19. SOBOTA, 8. decembra: Proslava ob 20-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. NEDELJA, 9. decembra: Mladinska maša v slov. cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30, nato proslava Brezmadežne in 30-letnice SDO in SFZ. DRUŠTVENI OGLASNIK Šolska kolonija Zedinjene Slovenije bo od 26. decembra 1979 do 11. januarja 1980 v domu dr. Hanželiča. Dokončna cena za otroke članov je $ 180.000, za ostale pa $ 200.000. Predplačilo $ 100.000 je treba plačati do 10. decembra, ostanek najkasneje do 21. decembra. Kdor ni oddal še vseh potrebnih podatkov, naj to stori čimpreje. Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! Spominska proslava ob 20 — letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana ■ V SOBOTO, 8. DECEMBRA, NA PRAZNIK BREZMADEŽNE V SLOVENSKI HIŠI O ob 19. uri v cerkvi Marije Pomagaj: koncelebrirana sv. maša • po maši v dvorani: spominska proslava pod geslom: KRIŽA TEŽA IN PLAČILO K udeležbi vse rojake prisrčno vabita Zedinjena Slovenija in Dušno pastirstvo ESLOVENIA LIBRE Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino $ 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 35 USA dol.; obmejne države Argentine 30 USA dol.; Avstralija 45 USA dol.; Evropa 38 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 30 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. KREDITNA ZADRUGA "SLOGA" z o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. Prof. dr. JUAN .IESUS RLASNÏK Specialist za ortopedijo in travmatologijo | Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 • Ordinira v torek, četrtek in soboto l od 17. do 20. Zahtevati določitev : ure na privatni telefon 666-4366. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 : MLADINSKI PLES : B » v soboto, 24. novembra, ob 21.30 v našem Domu. a * Izbrana diskoteka: polke, valčki in moderna glasba. Pridite! Ne bo vam žal! V nedeljo, 2. decembra v SLOVENSKEM ZAVETIŠČU dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša v spomin na pokojne: Musarja Jožeta, Jenka Jožeta in Vrčona Branka — nato kosilo. Gospe od Zveze žena in mater nam bodo pripravile bogato obložen ♦ Kot je tiho in mirno med nami živel, nas je tudi po daljšem trpljenju v svojem 87. letu tiho zapustil naš zvesti član, gospod Franc Glavan V nedeljo 18. novembra po sv. maši v Slomškovem domu je bilo njegovo truplo položeno v zemljo na pokopališče Villegas, kjer čaka večnega plačila. Molimo za pokoj njegove duše! Ramos Mejia, 18. novembra 1979. Slomškov dom MIKLAVŽEV ŠT ANT t GOSPODINJSKI APARATI • ZVOČNE NAPRAVE ® LASTEN UVOZ ® POHIŠTVO © DEKORACIJE • Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-2291/3058 • Laprida 398, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-6060 • Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295-1197 • Avda. 25 de Mayo 136, C. SPEGAZZINI 'Sporočam vsem prijateljem in znancem, da nas je dne 9. novembra 1979 zapustila in odšla po večno plačilo k Vsemogočnemu naša draga žena in mati, gospa Marija Možina roj. Čuk K večnemu počitku smo jo položili na pokopališče v Tres de Febrero. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo v bolezni obiskovali in culi pri njej na kliniki 0’Donell in v bolnišnici Thompson.. Tudi se zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli pokropit, ki so darovali cvetje, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Bergantu za pogrebno sv. mašo in g. Francu Gromu za lepe poslovilne besede in za vodstvo pogreba. Prisrčna hvala pevcem iz Churruke za prelepo poslovilno Mariijno pesem. Molimo za pokoj njene duše! Churruca, 10. novembra 1979 Žalujoča družina Možina