4.mednarodnakonferencaMoodle.si viktorija sulˇ ciˇ c UniverzanaPrimorskem,Slovenija SlovenskiuporabnikiMoodla,odprtokodnegaspletnegauˇ cnega okolja,soseletošnjegamajasreˇ cali na4.mednarodnikonferenci Moodle.si,kiseodprejšnjihkonferencrazlikujepredvsempo veˇ cjemšteviluprispevkov.Veˇ cji jebiltudiodzivuporabnikovMo- odlaiztujine,sajsosekonferenceudeležili uporabnikiMoodlaiz Avstrije, ItalijeinSrbije. Kljuˇ cnebesede: MoodleMoot,Moodle,moodle.si Uvod Moodle (http://www.moodle.org) je odprtokodna spletna rešitev za podporo e-izobraževanja v razliˇ cnih okoljih – akademskih in ne- akademskih, neprofitnih in profitnih. Sistem, kakršen je Moodle, imenujemo lms(angl. Learning Management System) oziroma sis- tem za podporo uˇ cenja. Poleg Moodla na trgu e-izobraževanja ob- stajajo številna druga sorodna okolja. Nekatera uˇ cna okolja so ko- mercialna, kar pomeni, da morajo uporabniki za uporabo takšnega okolja plaˇ cati uporabnino, druga pa, kot Moodle, odprtokodna, kar pomeni, da za njihovo uporabo ni treba plaˇ cati uporabnine. Od- prtokodne programe lahko v skladu z licenco odprte kode med drugim prosto distribuiramo, imamo dostop do izvorne kode, ki jo lahko integriramo v lastne rešitve itn. (veˇcoodprtikodinajdete na http://www.coks.si/index.php5/Vse_o_Odprti_kodi). Najbolj raz- širjen primer komercialnega spletnega uˇ cnega okolja je nedvomno BlackBoard(http://www.blackboard.com).PolegMoodlastamedod- prtokodnimi rešitvami poznani še Sakai (http://sakaiproject.org) in Dokeos(http://www.dokeos.com). Slovenski uporabniki Moodla se na pobudo Centra za e-izobraže- vanje Fakultete za management Koper v skupnosti Moodle.si zdru- žujejožeodleta2007,karjerelativnozgodaj, ˇ cevemo,dajebilaprva razliˇ cica Moodla uporabnikom na voljo šele od avgusta 2002 (Sulˇ ciˇ c 2007, 268). Navada je, da se uporabniki Moodla v posameznih drža- vah sreˇ cujejo tudi na letnih sreˇ canjih, ki se imenujejo MoodleMoot. Center za e-izobraževanje Fakultete za management Koper sloven- skasreˇ canjaMoodleMootorganiziravsakopomladvKopru.Letosse jetakoizvedelže4.MoodleMootoziroma4.mednarodnakonferenca Moodle.si. management 5 (3): 293–296 293 Viktorija Sulˇ ciˇ c Poleg skupnosti Moodle.si in letnih konferenc pa k širitvi uporab- nikovMoodlavSlovenijiprispevatudiprojektE-šolstvo(http://www .sio.si/sio/projekti/e_solstvo.html),vokvirukateregasevsausposab- ljanja in izobraževanja izvajajo prek Moodla. Moodle je vkljuˇ cen v tudi v Slovensko izobraževalno omrežje (omrežje sio– http://www .sio.si). TakoskupnostMoodle.sissvojimidejavnostmikottudiprojektE- šolstvostanajbržvplivalanato,daseještevilonamestitevMoodlav Sloveniji v zadnjem letupoveˇ calo za39 (konecjunija 2010je bilo na uradni spletni strani Moodle – http://moodle.org/sites – zabeleženih 253slovenskihnamestitev). Dogajanjena4.mednarodnikonferenciMoodle.si Do zdaj je Center za e-izobraževanje Fakultete za management Ko- per s partnerji organiziral tri mednarodne konference. Po doseda- njih izkušnjah organizator ohranja enodnevni izvedbeni okvir. Le- tošnja konferenca je potekala 21. maja 2010. Pri organizaciji in iz- vedbi konference, so poleg Centra za e-izobraževanje Fakultete za management Koper sodelovali še Artesia, d.o.o., Ljubljana; Šola za ravnateljeinApcom,d.o.o., Ljubljana. Osnovni namen konference je izmenjava primerov dobre prakse pri uporabi Moodla v razliˇ cnih okoljih ter prikaz možnosti nadgra- dnjeMoodlaoziromaprikazpovezavMoodlazdrugimispletnimire- šitvami. Uporabniki Moodla lahko svoje izkušnje prikažejo v obliki prispevka ali v obliki plakata. Prispevki morajo biti pripravljeni v skladuznavodiliinoddaniprekkonferenˇ cnegainformacijskegasis- tema,plakatepauporabnikipošljejoprekskupnostiMoodle.si.Tako prispevki kot plakati gredo skozi recenzijski postopek, kjer recen- zentiocenjujejoprimernostvsebineprispevkakottudikakovostpri- spevkainusklajenostprispevkaznavodili.Letosjeorganizatorpre- jel rekordnoštevilo prispevkov, zaradi ˇ cesarje programskiodbor na predlog recenzentov izbral 26 najboljših prispevkov (54,2-odstotna prehodnost) ter štiri plakate. Konferenca ima mednarodni znaˇ caj, zato so zlasti dobrodošli prispevki iz tujine, ki se predstavijo v med- narodni sekciji. Konferenca se je zaˇ cela s plenarnim delom, ki je bil namenjen predstavitvi dejavnosti pri projektu E-šolstvo. Janko Harej s Teh- niškega šolskega centra Nova Gorica je 63 udeležencev konference seznanil s potekom dejavnosti pri projektu, predvsem pa s konˇ ca- nimi dejavnostmi. Poudaril je podporo, ki jo šole lahko priˇ cakujejo od usposobljenih svetovalcev, posebno pri uvajanju spletnih uˇ cilnic Moodleinnjihovi uporabi pripouku. 294 management · leto 5 4.mednarodnakonferencaMoodle.si V drugem delu plenarnega dela je predstavnik podjetja Power- comsistemi,d.o.o., predstavilpripravoe-vsebinspomoˇ cjoaplikacij AppleiLife09. V nadaljevanju je konferenca v dopoldanskem ˇ casu potekala v dvehvzporednihsekcijah–Moodlepriizobraževanjuotrokinmladine ter Moodle pri izobraževanju odraslih. V sekciji Moodle pri izobraže- vanju otrok in mladine je bilo predstavljenih osem prispevkov – od primera uporabe Moodla pri pouku v 2. triletju do uporabe Moodla za podporo drugih dejavnosti na šoli, na primer za podporo razre- dništva.Moodlejemogoˇ ceuporabiti tudi prišportnivzgoji. VsekcijiMoodlepriizobraževanjuodraslihso,veˇ cinomavišješolski in visokošolski uˇ citelji, prikazali naˇ cin uvajanja Moodla v posame- zne izobraževalne zavode ter tudi primere uporabe pri posameznih predmetih.PrekMoodlasejemogoˇ cepripravititudinamednarodni izpitizkitajšˇ cine(izpithsk). V popoldanskem ˇ casu so bili v sekciji Moodle – na splošno pred- stavljeništirjeprispevki.Temesobilizanimivezauˇ citeljevsehravni, zato je bila sekcija uvršˇ cna v popoldanski del konference. Prednosti in slabosti Moodla v primerjavi s sistemom Wordpress so bile pred- stavljene na primeru pouˇ cevanja tujega jezika na ljudski univerzi. Moodle se je že veˇ ckrat pokazal kot veˇ cuporabniški sistem. Tako ga uporabljajotudizainformacijskopodporovodenjasistemakakovosti višješolevPostojni.ZvišješolevNovemmestusoprikazalinadgra- dnjo Moodla za izdelavo podrobnih poroˇ cil o dejavnostih uporabni- kov Moodla. Najveˇ c pozornosti je pritegnil prispevek s pedagoške fakultete v Ljubljani o naˇ cinu ugotavljanja plagiatorstva v Moodlu, saj se problem plagiatorstva pojavlja na vseh ravneh izobraževanja, vvišjeminvisokemšolstvupaješeposebno problematiˇ cen. Letošnja konferenca je bila zanimiva tudi zaradi poveˇ canega šte- vila prispevkov v anglešˇ cini, zaradi ˇ cesa je organizator izvedel dve mednarodnisekciji.Posebnozanimiveprispevkesopredstaviliupo- rabniki Moodla z dunajske tehniˇ cne univerze. Pozornost je pritegnil prispevek Gergelyja Rakoczija o študiji sledenja uporabnikove po- zornosti pri uporabi Moodla, saj so izsledki študije uporabni za uˇ ci- teljepripripraviuˇ cnihvsebin.AndreasHruska,pravtakozdunajske tehniˇ cneuniverze,jepredstavilnapolavtomatizirannaˇ cinspremlja- njadejavnostiuˇ ceˇ cihsevMoodlu.Sistemješerazvojniintestnifazi na tehniˇ cni univerzi, kjer že imajo pozitivne odzive nanj, predvsem pa se kažejopozitivni uˇ cinki na veˇ cjo dejavnost študentov, hkrati pa na veˇ cjo racionalizacijo ˇ casa, ki ga uˇ citelji namenjajo podpori štu- dentov. Konferenco je konˇ cala Alja Sulˇ ciˇ c s prikazom možnosti mo- bilneuporabeMoodla,kiomogoˇ cadrugaˇ cnemetodepouˇ cevanja,saj številka 3 · jesen 2010 295 Viktorija Sulˇ ciˇ c lahkouˇ ceˇ cisepomobilnihnapravah(naprimermobilnemtelefonu) opravljajosvojeuˇcneobveznostitudizunajuˇ cilnic,vrealnemokolju. Sklep Uporabniki Moodla se sreˇ cujejo enkrat ali pa tudi veˇ ckrat na leto nat.i.moodlemootih –konferencahpovsemsvetu.Junija sosetako sreˇ caliameriški, ˇ ceški,francoskiinjaponskiuporabnikiMoodla(glej http://moodle.org/course/view.php?id=33). Julija je bil MoodleMoot v Italiji, Avstraliji in še trije dodatni v Združenih državah Amerike. Dokoncaletapasebodosreˇ cali še uporabniki Moodla v Španiji in naJaponskem. Slovenska skupnost uporabnikov Moodla naglo narašˇ ca, saj je prek spletišˇ ca www.moodle.si prijavljenih že veˇckotdvatisoˇ c upo- rabnikov. Spletišˇ ce Moodle.si uporabnikom Moodla omogoˇ ca izme- njavo izkušenj, pridobivanje novih idej za prakso, reševanje more- bitnih težav in drugo. Prek moodle.si lahko vsi, ki jih uporaba Moo- dla zanima,dostopijo doprispevkov, objavljenih navsehdosedanjih konferencah Moodle.si, tudi z letošnje, 4. mednarodne konference Moodle.si.Zaradirekordnegaštevilaprispevkovjeletošnjiprogram- skiodborimelzahtevnejšonalogokotvprejšnjihletih.Organizatorja jerazveselilopredvsemveˇ cjezanimanjetujcev–takozapredstavitev kottudizasamobiskkonference.Takososeletošnjekonferenceslo- venskih uporabnikov udeležili uporabniki Moodla iz Italije, Avstrije in Srbije. Kot vsa leta do zdaj je organizator tudi letos razvijalcem Moodlanamenilpoenevroodvsakeplaˇ canekotizacije. Literatura Sulˇ ciˇ c,V.2007.SkupnostMoodlevSloveniji.Management2(3):267–272. 296 management · leto 5