PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
^*- —I u.!
O' ^ ► M o o c 2 o « □ - 5 r g
••j --
~ S sr
i-:	v-
t_	«
Poštnina plačana v gotovim Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 78 (12.110)
Trst, nedelja, 14. aprila 198
04
M
Protislovenska ofenziva desnice
BORIS RACE
strank, v kakšne
„ Problem naše manjšine je ponovno mesece predmet velike pozornosti. Povsem normalno bi bilo, če posveča-“o tej stvari veliko pozornost mi, Slo-y®ttci, saj je od tega, kdaj dobimo za-s''tei zakon in predvsem kaj bo tak ^«n vseboval, odvisno ali je naša Skupnost obsojena na to, da v krajšem ali daljšem obdobju izgine ali da ji dani pogoji za preživetje. Gre to-eJ za naše življenjsko vprašanje, zato s teko zavzetostjo spremljamo vse, kar se okrog tega vprašanja dogaja v se-®ate, kakšna stališča prihajajo na aan v razpravah, v krajevnih upra-a"> v izjavah političnih jteevnih in periodičnih listih, zveznosti so sprejete na mednarod-te ravni, kako se izpolnjujejo in podobno.
Pravice naše manjšine se seveda ne ,cejo samo nas Slovencev, je tudi Problem celotne skupnosti, je problem .dlijanske države, italijanskih soob-canov in 6. člen ustave italijansko družbo v tem smislu tudi zadolžu-te- Ugotoviti moramo, da v italijanski skupnosti te pozornosti ne manjka, toda — in tu je tisti veliki toda — Vzroki pozornosti posameznih skupin 80 različni. Pri prvi skupini je resnič--da skrb za usodo slovenske manjšine, prihaja do izraza v predloženih zakonskih osnutkih in v načelnih stališčih do manjšinskega vprašanja. Za drugo skupino je uzakonitev pravic slovenske manjšine več ali manj for-tealni akt, deloma zato, da se izpolnijo mednarodne obveznosti, deloma zate» da se uzakonijo nekatere elemen-[arye pravice in da se odpravijo naj-kdj očitne razlike. Tretjo skupino se-stevljajo tisti, ki imajo že nad sto let jtePisan© na bojni zastavi: izločimo i vence iz Trsta, Gorice in videm-ske pokrajine.
Ta skupina je danes najbolj aktiv-*te> glasna in napadalna. V namenu, da bi ustvarila sovražno razpoloženje ah Janškega prebivalstva do Slo-encev in jih tako osamila, da bi bi-d Prisiljeni odpovedati se svojim za-tevam, se poslužujejo sredstev in rditev, ki si jih prej ni bilo mogoče Predstavljati, dokler niso bili napisa-j rrno na belem v brošurah, listih d Predvsem v italijanskem tržaškem duevniku. Ali ni najbolj zgovoren do-az pravilnosti naše zgoraj povedane pene njihova trditev, da smo Sloven-1 v Italiji najbolj zaščitena manjši-da v Evropi?
( ...d'dtermiranega, a tudi naivnega i-..lanskega bralca sili taka informala do zaključka, da Slovenci resnič-0 stremimo po nadvladi, če nismo
zadovoljni z ravnanjem, kakršnega J deležna nobena druga manjšina v vropi. Seveda, za »nadvlado« je po-ebna tudi materialna osnova, zato Prikazujejo potrebo po dvojezičnem sebju na nekaterih mestih javne u-Prave in sodišča kot željo Slovencev P° monopolu v vseh javnih službah.
-. ®°lg je seznam naših zahtev in re-*tev v prid naši manjšini, ki jih sebujejo razni zakonski osnutki in ki Im ta skupina prikazuje kot neuteme-lene iu škodljive italijanskemu zna-
čaju mest in narodnostno mešanih območij videmske pokrajine, zato jih v celoti odklanjajo. Vsa njihova zavajanja, dramatiziranje in tudi potvarjanja služijo cilju, kak» pospešiti asimilacijski trend. Ob rezultatih »periodičnih preverjanj« o številčni moči nezaščitenih Slovencev bi se radi naslajali in pohiteli z zahtevami po postopnem odvzemanju tistih pravic, ki bi jih Slovenci še uživali.
Ko smo prebirali sestavke s takimi nehumanimi in nedemokratičnimi stališči, smo dobesedno onemeli. Predstavljali smo si, da bo že sam nivo razpravljanja razvrednotil vsebino in da bo vse skupaj omejeno na majhno kričečo skupino. Toda kričeči glas se je polastil tržaškega italijanskega dnevnika in prevpil razum in razsodnost. Nekatere sredinske stranke so v bloku sprejele, kar so jim ponudili; Krščanska demokracija, ki je izrazit predstavnik druge skupine, je pohitela s pojasnjevanjem, da njen zakonski osnutek ne predvideva dvojezičnosti in sploh tisto, kar so ji očitali; ministrica za šolstvo črta iz šolskega zakona odstavek o ureditvi slovenskega šolstva; poštni minister odloči, da morajo biti naslovi na pošiljke za Trst in Milje napisani »izključno v italijanskem jeziku«; tržaški župan zahteva od vlade tak zakon, ki bi potrdil sedanje stanje; tudi znani tržaški profesor postane žrtev nekaterih »cvetk«, ki jih je naštel »Odbor za obramb» italijanske identitete«, same-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
S
O
O
C
O
Prvi domnevni primer »evroterorizma« na
V BOMBNEM ATENTATU FBI Mahmno 18 SMRTNIH ŽRTEV IN 82 RANJENIH
Peklenski stroj nastavljen v restavraciji blizu baze ZDA
MADRID — V petek zvečer je bombni atentat nedaleč od Madrida po še ne povsem dokončnih podatkih zahteval 18 življenj in 82 ranjenih. Peklenski stroj je počil okrog 22.30 in strašno razdejal restavracijo »El descanso« (»Počitek«) v bližini 15. kilometra avtoceste, ki pelje proti Barceloni.
Ko je prišlo do eksplozije, je bila restavracija natrpana z gosti. Po vsem
sodeč je bila bomba nastavljena v stranišču, porušila pa je dve nadstropji, v katerih so bile jedilnice. Delo reševalcev je trajalo vso noč in se nadaljevalo še v dopoldanskih urah. Nekatera trupla so našli po daljšem iskanju pod ruševinami, zato je poteklo več časa, preden so ugotovili resnične razsežnosti krvavega dogodka. 'Ranjence so prepeljali v več bolnišnic v Madridu in okolici. Na zdrav-
ljenju so jih pridržali le 37, med temi tudi 11, ki so bili huje poškodovani.
Včeraj so že ugotovili istovetnost 18 smrtnih žrtev. Gre izključno za španske državljane, medtem ko je bilo med ranjenci tudi 15 ameriških. Gostišče »El descanso« stoji namreč le nekaj sto metrov od ameriške letalske baze v Torrejonu, tako da so bili njeni običajni gostje tudi ameriški vojaki.
Zaradi te okoliščine se preiskovalci odločno nagibajo k mnenju, da gre za atentat s proti ameriškim pečatom. Če je stvarem res tako, potem je treba krvavi dogodek povezati s pojavom evroterorizma, Id si v zadnjih mesecih sistematično izbira za tarče strukture NATO. Poudariti pà velja da bi to bil prvi takšen atentat na Španskem. Odprta ostaja zatorej možnost, da se za njim skrivajo teroristi z drugačnimi vzgibi, kot bi jih utegnili imeti separatisti baskovske ETA ali pripadniki skrajno leve organizacije GRAPO. Dejansko so se že oglasili nekateri, ki so prevzeli odgovornost v njunem imenu, vendar preiskovalci dvomijo o njihovi verodostojnosti.
Španija je postala članica NATO leta 1982, a to zgolj na politični in ne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na zborovanju v Loretu govor tudi o manjšinah
LORETO — Na zborovanju v Loretu o spravi in človeški skupnosti, kjer Cerkev v Italiji ubira nove poti v prihodnost, tako na pastoralnem področju, kot v odnosu do družbe in pojavov v svetu, je odmevala tudi slovenska problematika. Po zaslugi delegatov iz tržaške in goriške škofije (ki sta jih vodila škof Bellomi in nadškof Bommarco), med katerimi so bili tudi slovenski zastopniki, so vprašanja, ki zadevajo manjšinske probleme, bila predmet razprav v nekaterih komisijah. Vseh komisij je bilo 26 in so zajela vrsto problemov, ki zadevajo najrazličnejše vidike življenja v Cerkvi in javnega delovanja vernikov in laikov.
Problemi krajevne Cerkve, kar zadeva odnose med manjšino in večino, so prišli na dan v 13. komisiji (^rc^ jevna Cerkev kot skupnost, ki je odprta Svetu) v dveh posegih izha,]a]oc iz svetopisemskih in antropoloških nagibov. Poudarjena je bila človeška prednost kulturne identitete, kar je Cerkev zgodaj spoznala in tudi dosledno branila v svoji notranjosti, ra-
zen v trenutkih in dobah, ko je prevladal pritisk od zunaj in ko se je znašla v senci civilne družbe. Poudarjena je bila potreba vo temeljitem raz-čiščenju odnosov in po iskanju pastoralne metode, ki naj potrdi enotnost Cerkve, ne da bi pri tem spravili v nevarnost narodno identiteto, ampak, da bi jo celo ovrednotili.
Razni vidiki težkega sožitja med večino in manjšino so prišli na dan tudi v 26. komisiji (mednarodno sodelovanje in mir), kjer je bilo poudarjeno, da je zaščita manjšine dejanje pravičnosti in obenem tudi dejanje miru, saj neposredno prispeva k odpravljanju mednarodnih žarišč napetosti. Istočasno je bil orisan položaj v naši deželi z najnovejšim razvojem, tudi glede na nezanimanje za probleme furlanske jezikovne manjšine. Nakazana je bila tudi zamuda cerkvenih krogov glede tega vprašanja in poudarjena potreba in koristna vloga, ki jo lahko opravi Cerkev z dolžno spravo v svoji notranjosti, ki bi gotovo pozitivno učinkovala tudi na družbo sploh.
Vizzini v Gorici o Slovencih
GORICA — Tako v pogovoru na goriškem županstvu kot na otvoritvi sedeža PSDI v Gorici je minister za deželno problematiko Vizzini, ki je otvo-ril volilno kampanjo socialdemokratske stranke, dejal, da bo vlada počakala s sestavo svojega osnutka za zaščitni zakon za Slovence na zaključek avdicij posebne komisije rimskega senata. Vizzini je praktično potrdil to, kar je že svoj čas povedal enotni slovenski delegaciji. Dejal pa je tudi, da bo zakonski ‘ osnutek odprt dodatnim popravkom in da npa, da bo tako vladne kot opozicijske sile.
NA 8. STRANI
vladni zadovoljil
Občine Iržiškega okoliša za našo globalno zaščito
GORICA — Na skupščini javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah so zastopniki vseh občin tržiškega okoliša soglasno sprejeli resolucijo z zahtevo po hitri odobritvi zakona o globalni zaščiti Slovencev. Predstavniki teh občin so zahtevali tudi sprejem pri senatni komisiji, ki preučuje zakonske predloge o tem vprašanju.
NA 8. STRANI
Kandidati občini in	PSI v repentabrski v Devinu-Nabrežini
	NA 5. STRANI
Na neugodnem gostovanju v Farli ju
Dragocena zmaga jadranovcev
PORLI’ — Jadranovi košarkarji so sinoči v Porli ju osvojili izredno dragoceno, obenem tudi težko zmago proti moštvu, ki se na vse kriplje bori pred izpadom iz lige. Naši fantje so si novi točki povsem zaslužili, saj so igrali v zelo neugodnem okolju. Telovadnica v Forliju je namreč izredno tesna, podlaga pa cementna in spolzka tako da so bili pogoji za igranje zares težki, poleg tega tudi sodnika nista bila ravno naklonjena jadranovcem, saj so vsi naši fantje imeli po več osebnih napak.
Vse pa se je izteklo v najboljšem redu. Žagarjevi varovanci so pokazali, zvrhano mero požrtvovalnosti in odločnosti. Zopet pa se je izkazal Marko Ban, ki je bil najboljši strelec srečanja, čeprav so mu domačini poskrbeli poseben »tratman«. Sicer
pa so za zlata vredno zmago, ki o-mogoča našim košarkarjem, da so še naprej sami na drugem mestu lestvice, zaslužni vsi fantje. Ne gre tudi prezreti, da so jadranovci sinoči nastopili brez Štefana Guliča, ki si še ni opomogel po poškodbi.
Srečanje se je začelo dokaj ugodno za naše, ki so v 6. minuti že vodili z 19:6. Z dobro igro so nadaljevali vse do 15. minute, ko so vodili še s 27:19. Tedaj pa so domačini z agresivno obrambo in z nekaterimi uspešnimi meti iz razdalje (trojke Santa-rellija) zmanjšali razliko na samih 5 točk (22:27). Medtem pa so si nekateri naši košarkarji nabrali osebne napake in tako je Mauro Čuk že v 15. minuti imel 4 osebne napake. Jadranovci pa so vendarle uspeli v prvem polčasu ohraniti lažjo prednost.
V nadaljevanju so domačini bili zelo uspešni in v 24. minuti stanje izenačili (43:43). Tudi Peter Žerjal si je medtem nabral štiri osebne napake (22. min.). Srečanje je bilo nato izredno napeto in razburljivo. Našim košarkarjem pa je vendarle u-spelo ohraniti lažjo prednost.
Zadnje minute so bile skoraj dra-
NADALJEVANJE NA 10. STRANI V GOSTEH V FERRARI
Meblo premagal slabega nasprotnika
NA 10. STRANI
Spet polemika med SZ in ZDA
WASHINGTON, MOSKVA — V ZDA si sledijo nihajoče reakcije na zelo odmevno ponudbo Gorbačova o enostranski prekinitvi nameščanja jedrskih izstrelkov srednjega dometa v Evropi, ki je očitno spravila Reaganovo upravo v precejšnjo zadrego pred lastnim in mednarodnim javnim mnenjem. Včeraj se je oglasil zunanji minister George Shultz, ki je omalovažujoče pozval sovjetske voditelje, naj opuščajo »razne propagandistične manevre« in naj rajši odgovorijo na ameriške predloge o občutnem zmanjšanju jedrske oborožitve.
Glede srečanja med Reaganom in Gorbačovom je Shultz dejal, da je preuranjeno, saj ženevska pogajanja, ki naj bi bila glavni predmet pogovorov, še niso prišla v vsebinsko fazo, dopustil je pa možnost, da bi se srečala ob generalni skupščini OZN.
Sovjetska agencija TASS pa je obtožila Reagana licemerstva, ker sprevrača ponudbe SZ v propagandistične manevre, ki naj bi imeli namen sejati razdor v zavezništvu NATO, s čimer skuša prikrivati svoj namen, zaostrovati oboroževalno tekmo, dasi na račun visokega državnega primanjkljaja. Iz Romunije pa prihaja pohvala pobudi Gorbačova, ker gre v smer popuščanja napetosti v Evropi.
Po obsodbi v Osijeku v- teku postopka v Varaždinu in Zagrebu
Na zatožni klopi sedijo ustaški teroristi iz kriminalne mreže z izvorom v tujini
ZAGREB — Sodišča na Hrvaškem so v zadnjem času sprožila tri sodne postopke proti ustaškim skupinam oziroma posameznikom. V Osijeku so pred kratkim obsodili na 14 let zapora ustaškega terorista Iva Tuba-noviča, na varaždinskem sodišču teče postopek proti teroristu Stjepanu Deglinu in njegovim sodelavcem, začel pa se je še proces v Zagrebu proti enajstim članom sovražne skupine.
Vodja in ustanovitelj tajne ustaške teroristične organizacije »Hrvatsko borbeno zajedništvo« Stjepan De-
glin je pred sodniki brez najmanjšega kesanja ali slabe vesti opisal, kako je nastavil eksplozivne naprave v zagrebški blagovnici Nama, ob zgradbi občinske skupščine v Biogradu na morju in v parku pred domom JLA v Šibeniku. Deglin je našel v obtožnici »napako«: »Napačno je navedeno, da sem v državi ustanavljal teroristične trojke. Cilj moje teroristične organizacije je bilo ustanoviti ilegalno mrežo dvojic.«
Po obtoženčevih besedah- so člani njegove organizacije, ki so imeli jugoslovanski potni list, prihajali v
Jugoslavijo in novačili za ilegalno delo ljudi, ki so bili nezadovoljni z razmerami v državi. Te »kandidate« so obravnavali v štirih fazah. Najprej, nezadovoljstvo s položajem v državi, nato pogovor o dejavnosti e-migradje zaradi spremembe položaja na Hrvaškem, tretje — usmerjanje na posamezna področja delovanja ilegalne organizacije in četrto —-dejavnost sama. Tako so se novinci odločali za naslednja dejavnosti: novačenje novih članov, propaganda z letaki in tiskom, tretji so hranili o-rožje in eksplozivne naprave ter jih po ukazih delili, »najodgovornejši« pa so 'bili zadolženi za nastavljanje min in diverzantske akcije.
Teroristična organizacija je seveda skrbela za ilegalnost ljudi in vse mreže. Tako je član organizacije iz tujine takoj po novačenju pretrgal vse stike z novincem, ki ga je prevzel drug človek. Vač ali manj so se poznali le ljudje v parih, če je eden padel v roke organov za notranje zadeve, je drugi moral takoj odpotovati v tujino. Če bi ujeli tudi njega, pa ni mogel izdati nikogar, ker je poznal le svojo »zvezo« v tujini, ki ga je oskrbovala s propagandnim materialom oziroma orožjem in eksplozivom.
Že na varaždinskem sojenju pa so" omenjali tudi Filipa Bagiča, 36-let-
nega pravnika iz okolice Zagreba, ki je prvoobtoženi v zagrebškem procesu proti 11 ljudem. Te obtožnica bremeni Organiziranja sovražne dejavnosti, od sovražne propagande do pripravljanja terorističnih akcij, pomoči teroristom ali njihovo prikrivanje. V tej skupim so pretežno mladi ljudje (do 30 lat), visoko izobraženi ali obrtniki, doma iz okolice Zagreba, dva pa sta iz Dalmacije. V preiskovalnem postopku so ugotovili, da so bile eksplozivne naprave, ki jih je Bagič dobil od Deglina iz ZRN, brezhibne in z veliko rušilno močjo, namenjene pa so bile uničevanju stavb ter ubijanju oziroma povzroča: nju preplaha.
Bagiča obtožujejo, da je v Zagrebu in njegovi širši okolici ter drugod po Hrvaškem pripravljal teroristične akcije, nastopal pa je s pozicij razbijanja družbenopolitične u-reditve SFRJ in si prizadeval za u-stanovitev samostojne kapitalistične hrvaške države. S propagandnim gradivom, orožjem in eksplozivom je o-skrbel ostale obtožence, ki pa so na začetku sojenja zatrjevali, da niso sodelovali v sovražni dejavnosti proti Jugoslaviji in da jih je v posel pritegnil Filip Bagič.
Sojenji v Varaždinu in Zagrebu še trajata in bomo o njih še poročali.
B. L.
OSEBNA POSLANICA REAGANA PAPEŽU JANEZU PAVLU II.
VATIKAN — Včeraj zjutraj je skupina ameriških senatorjev, ki jo je sprejel papež Janez Pavel II., izročila poglavarju katoliške Cerkve osebno poslanico ameriškega predsednika Reagana. Vsebina Reaganovega pisma je za sedaj neznana in senator Dole, ki vodi ameriško delegacijo, je dejal, da je pismo samo izročil, ne da bi vedel za njegovo vsebino. Po nekaterih vesteh, naj bi pismo zadevalo trenutni politični položaj v Srednji Ameriki ter ženevska pogajanja o omejitvi jedrskega orožja. ■
Dola so novinarji vprašali, kaj misli o izjavah Bettina Craxija o predlogu Gorbačova, ameriški senator pa je odgovoril, da njegovo stališče ni v nasprotju s stališčem Bettina Craxija, vendar je dodal, da ljudje včasih ne vedo, kaj govorijo.
Sardinski bandit Mesina ponovno pobegnil iz zapora
CAGLIARI — Policija si še vedno ni na jasnem, kaj se je zgodilo z znanim sardinskim banditom Gra-zianom Mesino, ki se ni vrnil v zapor z obiska pri družim, za katerega mu jo sodnik dal posebno dovoljenje, upoštevajoč, da se je Mesina zadnja leta v zaporu zelo dobro vedel.
Domneve so najrazličnejše. Najbolj neposredna je tista, po kateri naj bi Mesina spet pobegnil, kot je to večkrat storil v preteklosti. Niso pa vsi prepričani, da je tako. Mesina, ki ima 43 let se je baje v zadnjih letih močno spremenil in ni nič več podoben predrznemu banditu, ki so ga pred leti poimenovali »kralj Supramonteja«. Mož se je baje umiril, tako da je celo upal, da ga bodo pomilostili in da bo lahko predčasno prišel na svobodo.
Po drugi domnevi naj bi Mesina imel še nekaj odprtih računov na Sardiniji, računov, ki jih je hotel poravnati. Vsiljuje se tudi tretja domneva:	Mesino je morda ugrabila *
kakšna zločinska tolpa, ki ima baje odprte račune s sardinskim banditom. Da bi se dokopal do svobode
naj bi Mesina bil namreč pripravljen povedati policiji vse, kar ve o prekupčevanju z mamili in o ilegalni trgovini z orožjem.
Kakorkoli že, Mesina bi se moral vrniti v zapor v petek ob, 21. uri. Direktor kaznilnice je počakal 3 ure, kot pravi pravilnik, nakar je zadevo prijavil policiji in karabinjerjem, ki zdaj že več kot 24 ur zaman iščejo pobeglega bandita.
Ramiz Alia novi albanski vodja
TIRANA — Ramiz Alia je bil včeraj izvoljen za prvega sekretarja albanske delavske partije namesto Enverja Hodže, ki je pred dnevi umrl. Vest je sporočil tiranski radio, ki je še dodal, da so izvolitev Ramiza A-lie sporočili po 11. plenumu centralnega komiteja albanske partije.
• V bombnem atentatu pri Madridu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
na vojaški ravni. Sedanja socialistična vlada bi rada pri tem tudi ostala, vsekakor pa bo dokončna odločitev sprejeta po referendumu, ki bo na začetku prihodnjega leta.
Na Španskem imajo ZDA štiri vojaška oporišča, med katerimi je tudi že omenjena letalska baza v Torrejonu. Deluje od leta 1955, v njej pa je pri-
bližno 4.500 ameriških vojakov. Med drugim razpolaga z najdaljšo pristajalno stezo za vojaška letala v Evropi, ki meri 4.200 metrov. Proti njej so že večkrat nastopili španski mirovniki, pa tudi nasprotniki vstopa Španije v NATO.
Omenimo naj še, da je od 6. do 8. maja letos predviden v Španiji obisk ameriškega predsednika Ronalda Reagana.
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G.B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo dne 9. aprila 1985, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. julijem 1985 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
serija št.
15 — 25 — 40 — 41 — 54 — 72 — 75 92 — 98
5	—	7 —	8 — 57 — 67 — 68 — 74
113 — 116 — 124 — 128 — 144
6	— 18 — 28 — 33 — 42 — 82 — 98
99 —	115 — 137 — 138
3 _ g _ 16 — 31 — 34 — 73 — 75 33 —	84 — 139 — 208 — 209 — 235
244 — 271 — 281 — 299 — 300
25 —	52 —	57	—	66	— 114 — 119
1 —	9 — 21	—	22	—	24	—	31	—	33
45 —	48 — 51	—	57	—	59	—	68	—	79
37 —	90 — 92	—	94	—	95	—	97
v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo od 1. januarja 1986 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
naziv posojila
6%	1966-1986	II.	emisija	(Ferraris):
6%	1968-1988	II.	emisija	(Fermi):
6%	1969-1989	II.	emisija	(Ohmi:
7%	1972-1992	II.	emisija	(Watt):
9%	1974-1994:
12%	1978-1985	IL	emisija	(Rontgen):
Obveznice, ki bodo predložene
• Protislovenska
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mu odboru je bila dana možnost, da je senatnemu odboru obrazložil svolje nasprotovanje globalnemu zakonu.
Stvar je torej resna. Desničarskim nacionalističnim silam je zopet uspelo, da diktirajo politiko do slovenske manjšine. Z vsakdanjim pritiskom vsiljujejo svoja stališča, ki se žal sama ne demantirajo, zato je prav, da dobijo primeren odgovor. Doslej so bili ti odgovori, predvsem v italijanr skem dnevniku, ki jih je milostno objavil, splošnega značaja. Pravijo, da je tam dokajšnje število prispevkov neobjavljenih, a ne glede na to je prav, da italijansko javnost še naprej, morda bolj specializirano, informiramo in utemeljujemo naše zahteve. Hkrati smo dolžni sistematično informirati in oborožiti z argumenti slovensko javnost in utrjevati prepričanost o nujnosti resnične globalne zaščite, ki edina lahko našo skupnost ohrani.
PRISMA
kristal - porcelan - darila
V Ulici Carducci 1 elegantna trgovina
za najzahtevnejše kliente.
POROČNI SEZNAMI —
PORCELAN: KOPENHAGEN — HEREND — LIMOGES — ROSENTHAL.
KRISTAL: BACCART — ST. LOUIS — ORREFORS in BOEMIA.
Ugodna menjava dinarja.
BORIS RACE
Osnutek za odpravo vinkulacij | na nepremičnine na področjih podvrženih vojaškim služnostim
Senator Nereo Battello je predstav-niKom tiska obrazložil osnutek zakona, ki je bil predložen lani v senatu ui ki predvideva odpravo različnih vinkulacij, še zmeraj veljavnih v nekaterih občinah goriške, tržaške in videmske pokrajine (kjer so uvedene vojaške služnosti), glede prenosa lastninskih pravic na nepremičnine, ki se nahajajo na območju, ki je podvrženo služnostim. Na osnovi veljavnih zakonov (iz leta 1931, 1935 in 1976) je prenos lastništva nepremičnin na področen. ki so podvržena vojaškim služnostim, vezano na posebno avtorizacijo Prefekture, bodisi, če gre za prenos lastništva med zasebniki, italijanski-nu državljani, ustanovami, družbami un. Avtorizacija prefekture je obvezna v vsakem primeru. Po do sedaj veljavnih določilih pa se v slučaju negacije avtorizacije prizadeti pritožijo lahko le po hierarhični lestvici (na vlado), nimajo pa možnosti drugačnega načina ugovora, kakor je sicer predviden v naši družbeni ureditvi.
Zakonski osnutek, ki so ga poleg Battella podpisali še senatorji Mascagni, Morandi, De Sabbata in Gerbče-Va, obsega samo en člen, ki v bistvu spreminja, oziroma nadomešča člen P" zakona št. 898 z dne 24. decembra 1976.
V kolikor bo zakon odobren, po novem ne bo treba predhodne avtorizacije prefekture, oziroma mnenja v°jaških oblasti, za prenos lastninske Pravice med različnimi ustanovami (tud; krajevnimi). Ista določila bodo veljala tudi za zadruge in družbe, katerih večina članov ima italijansko državljanstvo.
V osnutku zakona je tudi odstavek, ki predvideva, da mora biti negacija avtorizacije (v primeru prenosa lastninske pravice med zasebniki) moti virana, v vsakem primeru pa predvi dena možnost priziva in to na način, ki velja v splošni upravni in sodni praksi.
Prof. Helga Glušie v sredo v Vidmu
VIDEM — Na fakulteti za vzhodnoevropske jezike in literature J.I.N. Baudouin de Courtenay prirejajo tudi razna predavanja in druge prireditve. S tem se ukvarja tudi inštitut za slovenski jezik. Običajno imajo tu v vsakem akademskem letu dve predavanji. Lani sta predavala Tine Logar o zahodnih slovenskih narečjih in Boris Paternu o sodobni slovenski liriki. V tem akademskem letu je sodelavec SAZU Fran Jakopin predaval o slovenskih izposojenkah v slovenskem jeziku.
To sredo, 17. aprila, pa bo na vrsti še eno tako predavanje. V Videm pride literarna zgodovinarka prof. Helga Glušič z ljubljanske univerze. Predavala bo o temi: »Delež obsoških pisateljev za slovensko pripovedništvo«. Govorila bo o delih Franceta Bevka, Ivana Preglja in Cirila Kosmača. Predavanje bo v sredo ob 16. uri v prostorih inštituta v Vidmu, Ul. Antonini 8.
Na predavanje so seveda vabljeni vsi študentje, poleg teh pa tudi drugi, še zlasti šolniki, ki jih zanima ta problematika. (mw)
Mario Magajna v Vidmu
mmmmm
VIDEM — Kot sm» že povedali, so v petek v Vidmu v samostanu sv. Lucije «aprii razstavo fotografij našega fotoreporterja Marja Magajne. V sodelovanju z zgodovinskim odsekom Narodne in študijske knjižnice je razstavo Predila Univerzitetna furlanska knjižna zadruga, ki je s tem začela nov c‘klus predstavitev fotografske umetnosti širši publiki. _	.
Magajnova razstava je že ob sami otvoritvi vzbudila precejšnje žani-nianje. Razlog temu je zelo enostaven: tržaški fotograf namreč »pripoveduje« ?	polpretekli zgodovini na način, kakršnega je posredoval v svoji
knjigi »Trst v črnobelem«. Pravzaprav je to tudi naslov videmske razstave, n.a kateri je sodeloval med drugimi tudi urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos. Na otvoritvi so tudi predstavili odmevno Magajnovo knjigo, ki s Posluhom in zgovorno konkretnostjo fotografije obeležuje senene m sončne strani tržaškega življenja.	,.. .	, t
Ob tej priložnosti je izšel še ličen katalog, M v italijanščini predstavlja “«tgajnovo delo in njegovo izrazno moč, natisnjen pa je tudi odlomek eseja Marka Kravosa.
d os p 85 # dosp 85 # dosp 85 • dosp 85 I
Učni kader in učbeniki - žgoči vprašanji srednje šole italijanske manjšine v Kopru
•VB|
13.D0SP
Med šolami, ki se bodo v soboto, 20. aprila, v Trstu pomerile na tradicionalnem Dijaškem obmejnem srečanju Primorske, velja še posebej omeniti Srednjo družboslovno - jezikovno šolo z italijanskim učnim jezikom iz Kopra. Šola italijanske manjšine na Koprskem, ki jé prav zaradi svoje nacionalne specifičnosti tako podobna našim šolam v Italiji je prvič obogatila DOSP pred štirimi leti, od takrat pa redno sodeluje na • DOSP.
»Našo šolo obiskuje 40 dijakov, ki so porazdeljeni v štiri razrede,« je povedal ravnatelj šole Leo Fusilli. »Šola je začela delovati že v petdesetih letih kot italijanska gimnazija in licej, z uvedbo srednješolske reforme pa je pred štirimi leti dobila sedanje ime. Pred dvema letoma smo na šoli odprli dodatno pedagoško smer; to je bila za nas obogatitev : novi oddelek služi za pripravo učiteljev za nižje razrede v osnovni šoli.«
Šola se srečuje s številnimi problemi: med najpomembnejšimi velja gotovo omeniti vprašanje učnega kadra in učbenikov.
Učni kader
Profesorji, ki poučujejo na Srednji družboslovno-jezikovnd šoli z italijanskim učnim jezikom v Kopru, niso vsi stalno nameščeni na šoli. Za stalno namestitev je namreč potrebnih 20 ur pouka tedensko. »Ker naši profesorji zaradi majhnega števila razredov ne izpolnijo tega kvoruma na naši šoli, dopolnjujejo teh 20 ur s poukom na osnovni šoli v Kopru ali na ekonomski šoli v Izoli,« pravi ravnatelj Fusilli. »Na šoli pa poučujejo tudi nekateri profesorji iz slovenske srednje šole, na primer nemščino in tehnični pouk; tudi to zaradi majhnega števila učnih ur.«
Učbeniki
Vprašanje učbenikov je po mnenju ravnatelja Fusillija sploh največje vprašanje, ki sedaj tare italijansko srednjo šolo v Kopru. »Do uvedbe reforme smo razpolagali v glavnem z vsemi predvidenimi učbeniki. Mnogo smo jih imeli tudi iz Italije, ker so bili učni programi dokaj podobni.
S prehodom na usmerjeno izobraževanje, s spremembo programov, smo ostali kar čez noč brez učbenikov.
Danes v Nabrežini kongres mladih SSk
V Grudnovi dvorani v Nabrežini bo danes ob 16. uri drugi deželni kongres mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Po otvoritvi zasedanja bodo delegate pozdravili gostje, nakar bosta na dnevnem redu pokrajinski poročili za Trst in za Gorico, nato deželno poročilo, razprava, odobritev statuta in volitve. Kongres se bo zaključil s kulturnim programom.
Niti slovenske šole nimajo še vseh šolskih knjig; mi smo v tem pogledu še na slabšem. Sedaj čakamo na nekaj učbenikov; šolskih knjig italijanske gimnazije na Reki ne moremo uporabiti, ker predvideva šolska reforma na Hrvaškem drug program kot reforma v Sloveniji. Od učbenikov iz Italije pridejo za nas v poštev le šolske knjige za italijanski jezik, druge ne,« je obrazložil Fusilli.
Učni program
Učni program italijanske srednje šole v Kopru je podoben učnim programom slovenskih srednjih šol. »Specifičen program imamo le za italijanski jezik in za zgodovino in zemljepis. V učni program teh predmetov so vključena posebna poglavja, ki obravnavajo italijansko zgodovino in zemljepis Italije,« je povedal še Fusilli.
Izpopolnjevanje
Italijanski šolniki izpopolnjujejo svoje znanje na vsakoletnih seminarjih za učitelje in profesorje. Le ti potekajo že več let v Portorožu in v Trstu. Na teh seminarjih obravnavajo vprašanja italijanskega jezika in literature. Izpopolnjevalnih seminarjev in tečajev za druge predmete v italijanščini ni; profesorji se zato dopolnilno izobražujejo na seminarjih skupno s slovenskimi šolniki; ti seminarji potekajo seveda v sloven ščini.
Koprska italijanska srednja šola vzdržuje dobre stike s slovenskimi srednjimi šolami v Kopru. Z zamejskimi šolami v Italiji so se doslej italijanski dijaki srečali le preko sodelovanja na DOSP, srečanj z italijanskimi šolami v Italiji pa skoraj ni bilo.
»Doslej pravzaprav niti ni bilo poskusov v to smer,« je pojasnil ravnatelj Fusilli. »Več stikov kot mi imajo osnovne šole. Morebitni obiski, gostovanja, srečanja, so močno odvisna od financ. Brez tega ne gre; naši predračuni pa ne predvidevajo takih stroškov.«
Skupen nastop
Na Primorskem delujeta še dve italijanski srednji šoli poleg koprske: srednja ekonomsko - trgovska v Izoli in srednja naravnoslovno - matematična v Piranu.
»Na DOSP smo doslej vedno nastopali samostojno, letos pa bomo prvič nastopili skupno, z izolsko in piransko italijansko šolo,« je ob koncu pogovora napovedal ravnatelj Fusilli. »Zaradi majhnega števila dijakov je bilo težko kombinirati ekipe, ki se bodo pomerile v Trstu. Naše zastopstvo bo kljub temu solidno, več pa ne morem povedati; tudi zato ne, da ne bi odkrili naših 'adutov’,« je zaključil ravnatelj Srednje družboslovno - ekonomske šole z ita-Ujanskim učnim jezikom iz Kopra Leo Fusilli:
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z.z n.j.
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 20. aprila 1985 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 21. APRILA 1985
ob 9.30 v dvorani SKD IGO GRUDEN, Nabrežina št. 89 z naslednjim
DNEVNIM REDOM:
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	razprava o poročilih in obračunu, odobritev poročil, obračuna in porazdelitev čistega dobička;
4.	volitve nadzornega odbora, predsednika nadzornega odbora in določitev honorarja nadzornikom;
5.	določitev najvišjega zneska posojila, ki se ga lahko posredno ali neposredno podeli posameznemu zavezancu;
6.	določitev višine doplačila na deleže za nove člane;
7.	določitev ozemeljskega delokroga Hranilnice in posojilnice;
8.	sklep o preknjiženju rezerve s posebno namembo v redno rezervo;
9.	slučajnosti.
člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
UPRAVNI SVET
FRAN MILČINSKI
Butalci
5.
V BUTALAH SEJEJO SOL Butalcem je bilo sitno, da so morali sol kupovati tako daleč. Pot stane, sol ni zastonj in še se zgodi, da je nimaš, kadar bi jo najbolj potreboval. Doma pa le zemlje dovolj in kakšne zemlje — na taki zemlji Pisnja vse mogoče! Pa so sklenili, da bodo sol pnae-
lovali sami dama.	7
Pa so spomladi vsak okoli svoje koče prekopali ^šo, jo povlekli in vanjo posejali sol, da jp bo gospodinja imela kar pri rokah kakor peteršiljcek in
drobnjak.
In potem je padal dež in je sijalo ljubo sonce in 80 Pričakovali in veselo pričakali: pognalo je mlado zelenje, bujno šlo v rast in obetalo bogato žetev.
Pa kar je pognalo in se tako šopirilo, so bile sa-Pio mlade koprive in nič drugega.
Pa s0 jih Butalci gledali in so jemali mlado perji-Ce na jezik: pošteno jih je opeklo! Zadovoljni so delali: »Ajsa! Mlada sol —- že sedaji je tako ostra! Kako b° šele slana, hvala bogu, kadar dozori!«
BUTALSKI JEŽ
Iz starih časov so se Butalcem ohranili marsikateri spomini, morebiti so resnični, morebiti niso.
Med take spomine spada tudi butalski jež.
Pravijo, v davnih dneh da so Butale vsako leto priredile pitanega ježa. O svetem Martinu so ga zaklali in mast in meso prodali in je bil dobiček tolikšen, da jim je zalegel za vse cerkvene potrebe.
Razdevali so ježa v koritu, to korito so potem iz-plaknili s kropom in je imelo vesoljno mesto mastno juho ves teden vse mesne dni. Kost bd pleča pa so si prihranili za pustni čas in so jo tedaj vtikale v lonce vsak dan druga gospodinja, da je dobil ričet žlahtnejši okus. Tolikšen je bil butalski jež!
Neko leto, pravijo, je bil jež tako nemarno debel, da jim je masti še čuda ostalo. Nasolili so jo in jo dali v zvonik. Nad zvonovi je bil obok, tjakaj nad obok so jo spravili, tam se jim ni bilo bati drznih tolovajev in požrešnih tatov.
Toda je bilo preveč masti in je bila pretežka. Predrla je obok nad zvonovi in je porušila še drugi obok pod zvonovi in bi bila kmalu predrla še tretji obok in porušila kor. Pa je bila nad tretjim obokom pajčevina — hvala bogu, da je mežnar ni bil ometel! V to pajčevino se je mast srečno ujela in je v nej obvisela, da sta bila tretji obok in kor obvarovana od razdejanja.
Včasih je le prav, če mežnar ji puste v miru kako pajčevino.
KOBILJA JAJCA
Pod milim nebom je čuda raznovrstnih stvari, živih in mrtvih, nihče vseh ne pozna.
Pa so bile buče taka stvar, ki je njega dni niso poznali v Butalah.
Zanese Butalca pot iz imenitnega domačega mesta v drugo, tam je bil semenj pa vidi kup buč. Zraven stoji kmet in jih prodaja.
Butalec ostrmi: »Oha, kakšna so to jabolka! Kolikšno bo šele drevo, ki jih rodi!«
Misli kmet, da se mož norčuje, pa mu odgovori: »Kaj se vam zdi, to niso jabolka, to so kobilja jajca!«
Se zavzame Butalec: »Jajca kobilja? Taka, da se konjska žival izvali iz njih? Konjske živali še nimamo v Butalah, dajte, prodajte mi jih par!«
Pa se kmet ni dal prositi in je prodal par in je izbral največji dve, da bosta v Butalah za pleme, in še je navrgel pouk: »Jajci je treba doma zakopati v gnoj, v gnoju ostaneta štiri tedne, ne ure več, ne ure manj. Pa ko preteče rok, boste zijali, kaj so kobilja jajca!«
Butalec je poslušal in razumel. Vzel je buči, vsako pod svojo pazduho, in se zadovoljen obrnil domov proti Butalam.
Buči sta bili težki in nerodni, pot je šla navkreber, pa ko je prišel vrh gore, kjer se pot obesi proti Butalam, je bil pošteno truden.
V naših krajih bo od 24. aprila do 1. maja
Priprave na prihod štafete »Bratstva in enotnosti«
Predvidena sta dva nastopa, 31. maja in 2. junija
Osrednja proslava 40. obletnice obnovitve slovenskega šolstva bo v Kulturnem domu
Od 24. t. m. dg 1. maja se bo v naših krajih mudila mladinska štafeta »Bratstva in enotnosti«, ki bo med svojim pohodom obiskala vse občine naše pokrajine. Treba je reči, da je obisk štafete (ki je svojo pot začela v Varaždinu, sklenila pa jo bo maja meseca v Beogradu) postal že tradicionalen dogodek, saj bodo mladi vrstniki iz Jugoslavije, oz. Slovenije letos prispeli v zamejstvo že tretje leto zapored. Pri tem velja pripomniti, da prihod štafete sovpada s proslavami 40. obletnice osvoboditve; za priprave skrbi tudi letos poseben koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo člani mladinskih in športnih organizacij s Tržaškega. Odbor je že sestavil program prireditev, zvrstile pa se bodo v okviru obiska štafete.
Slavnostna proslava ob prihodu štafete bo tudi letos v Nabrežini. Zamejskim mladincem bodo štafeto predali člani občinske konference ZSMS iz Radovljice, ki so že več let pobrateni z devinsko-nabrežinskim krožkom ZKMI. Slavje je na sporedu v sredo 24. aprila, naslednjega dne pa je predvidena rokometna tekma za moške. Po kulturnem večeru, v petek, 26. t. m. v Repnu, bo dan zatem o srednja prireditev: na temo »Vloga javnih občil prj vrednotenju idej NOB med mladimi« bo »Pripravljalni odbor štafete Bratstva in enotnosti« v soboto 27. aprila v Nabrežini priredil okroglo mizo, na kateri bodo sodelovali zastopniki sredstev množičnega obveščanja. Pobuda je vsekakor zanimiva, saj bodo na njej razpravljali o pomenu, ki ga imajo javna občila pri osveščanju mladih s sporočilom in idejami osvobodilnega in odporniškega gibanja. Sledil bo plesni večer,
na katerem bo nastopil priznani ansambel »Bazar« iz Obale. Dva dni kasneje bo v Miljah zopet okrogla miza: tema razprave bo tokrat posvečena miru in sožitju med narodi, pri debati pa bodo poleg mladinskih predstavnikov iz zamejstva sodelovali tudi zastopniki Zveze socialistične mladine iz radovljiške, sežanske, koprske in bujske občine ter. iz Logatca. Na prvomajski predvečer bo nato v Trebčah kres ter družabnost, nakar bo 1. maja zvečer štafeta »Bratstva in e-nosti« odpotovala ter r.an kasneje že prispela na Hrvaško.
Pomen obiska mladinske štafete je nedvomno precejšen, saj bo njeno go štovanje vsekakor prispevalo k zbliževanju med mladimi tostran in onstran meje. (V.)
Na Proseku občni zbor združenja rejcev
V prostorih Cvetličarskega centra ERSA na Proseku bo danes zjutraj z začetkom ob 9.30 redni občni zbor pokrajinskega združenja rejcev goveje živine. Poročilo odbora bo podal predsednik Mirko Križmančič. Kot gostje bodo na današnjem občnem zboru sodelovali predstavniki kmetijskih strokovnih organizacij in nekaterih drugih zadružnih organizacij z živinorejskega področja.
• Tržaški pokrajinski svet je na svoji zadnji seji odobril naložbo 33 milijonov lir za potrebe socialnega skrbstva in službe v korist handikapiranih otrok.
Glavni odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva, ki ga sestavljajo predstavniki vseh komponent slovenske šole, je svojo zadnjo sejo posvetil preverjanju opravljenega dela in potrdil datume manifestacij, s katerimi se bomo spomnili te pomembne obletnice za vso našo narodnostno skupnost.
Prva prireditev v okviru proslav, 13. dijaško obmejno srečanje Primorske, bo v soboto, 20. aprila v Trstu. Napovedana je rekordna udeležba šol, saj se bodo poleg dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta
Spominska svečanost na openskem strelišču
Na openskem strelišču bo danes ob 15.30 spominska svečanost v počastitev spomina 71 antifašistov, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944 kot povračilo za atentat v openskem kinematografu, ki so ga obiskovali nacisti in pripadniki SS.
Na svečanosti bodo sodelovale vse italijanske odporniške organizacije iz Trsta, bivši politični preganjanci in deportiranci iz nacističnih uničevalnih taborišč. Govornika bosta Igor Tuta in Nico Costa, sodeloval bo mešani mladinski zbor Primorec -Tabor (Trebče _ Opčine).
in Gorice, Kopra, Pirana, Postojne, Ajdovščine, Nove Gorice, Sežane, Idrije in Tolmina srečanja udeležili srednješolci koprske družboslovne šole z italijanskim učnim jezikom in Državne gimnazije za Slovence iz Celovca.
Športni del manifestacije predvideva nastop v osmih panogah, ki gredo od košarke, odbojke, namiznega tenisa, atletike in ritmične gimnastike do šaha, deskanja in pohoda. V literarnem natečaju imajo dijaki na voljo pet različnih tem, ki se v glavnem nanašajo seveda na zamejsko problematiko in na 40-let-nico obnovitve slovenskega šolstva prj nas. Novost letošnjega DOSP je likovni natečaj, predvidena pa sta tudi glasbeni kviz in srečanje računalnikarjev.
Ker največja tržaška dvorana, gledališče Rossetti, ni na razpolago za določeni rok (uprava zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki je lastnica gledališča, je sporočila, da bodo v drugi polovici maja pričeli s preuredit-venimi deli), se je glavni odbor za proslavitev 401etnice obnovitve slovenskega šolstva odločil za Kulturni dom v Trstu. Sedežev pa v Kulturnem domu ni toliko, da bi bilo dovolj prostora za vso šolsko mladino, starše in širšo javnost, zato bosta dva nastopa. Proslava bo prvič v petek, 31. maja zvečer, ponovitev pa v nedeljo, 2. junija popoldne. Program predvideva nastop najmlajših iz otroških vrtcev, šolarjev in srednješolcev, obenem pa tudi nastop združenega pevskega zbora, ki šteje preko 250 dijakov. Slavnostni govornik bo prof. Lojze Rebula.
Da bi povečali pozornost javnega mnenja ob tej pomembni obletnici v zgodovini slovenskega šolstva pri nas, je glavni odbor sklenil, da bo publi; kacijo, ki bi živo prikazala razvoj naše šole v povojnem razdobju, predstavil na posebni manifestaciji ob začetku prihodnjega šolskega leta. ^ sedanji zamisli ne bo šlo zgolj za predstavitev dela kot takega, pač pa za širšo manifestacijo v sklopu proslav 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva.
Vse te pobude pa bo moč uresničiti le s skupnim delom in prizadevanji pri nabirki potrebnih finančnih sredstev.
Odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenske šole
Predstavitev knjige tržaških komunistov
Tržaška federacija KPI bo jutri, ob 11.30 v Novinarskem krožku predstavila javnosti tretjo knjigo iz zbirke o zgodovini in delu tržaških komunistov. Tretja knjiga, ki nosi naslov »Zgodovina in aktualnost Trsta v razmišljanjih komunistov«, sledi raziskavam o identiteti tržaške KPI in o Trstu kot vsedržavnem vprašanju. Pri zbiranju gradiva je sodelovalo več kot dvajset avtorjev, prvi dve knjigi sta naleteli na veliko zanimanje ne samo med levico, ampak med vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z najbolj aktualnimi tržaškimi vprašanji ter z zapleteno zgodovino tega mesta.
Zanje ni steza prijateljstva
Likovna razstava ob 40. obletnici obnovitve naših šol
Ob letošnji proslavi 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji bo v Kulturnem domu v Trstu razstava likovnih izdelkov učencev vseh slovenskih šol na Tržaškem. Pripravljalni odbor s tem v zvezi vabi vse slovenske otroške vrtce, osnovne, nižje in višje srednje šole k sodelovanju.
Zaradi tehničnih razlogov naj se vsaka šola udeleži pobude z največ desetimi izdelki, ki naj bi bili izraz sproščenosti, ustvarjalnosti, izvirnosti. Izdelki so lahko risbe, slike, grafike, kipi, lepljenke in mešane tehnike. Format in tehnika sta prosti.
Udeleženci naj pošljejo izdelke najkasneje do 4. maja na znanstveni licej Prešeren v Trstu (Vrdelska ulica 13). Vsak izdelek naj bo opremljen na narobni strani z imenom, priimkom, starostjo, naslovom, razredom in šolo. Komisija, ki bo izdelke pregledala, jih bo po svojem kriteriju selekcionirala.
• Mons. Josip Pavlišič, škof na Reki, bo danes maševal v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu v hrvaškem jeziku.
Kdor se podaja v čudovito okolje Glinščice s črno barvo in mazaškimi popadki, verjetno še zdaleč ni zmožen dojeti pravega pomena besede »prijateljstvo«, še zlasti ne, če je napisana v slovenščini. Tako so neznane ma-zaške roke pomazale napis »Steza prijateljstva«, ki dejansko že več let združuje ljudi dobre volje z obeh strani meje. Mimogrede so pomazali še slovenske napise »Draga« in »Jezero«.
SKD Slavec gostuje
■v
danes v Šmarjah
Na povabilo kulturno - umetniškega društva France Bevk iz Šmarij pri Kopru bo danes v tem kraju gostovalo SKD Slavec iz Ricmanj. Ricmanj-ci se bodo tamkajšnjemu občinstvu predstavili s koncertom mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Drago Pe-taros in pa z dramsko skupino, ki bo uprizorila šaljivo dvodejanko Antona Medveda »1. april« v režiji Drago Gorup. Nastop, ki se bo pričel ob 17. uri. bo v šmarskem, kulturnem domu.
Predavanje o Sahari
Po predavanju o Južni Ameriki, ki ga je pred kratkim imel Bruno Križman, bo v torek, 16. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah nov večer. Dr. Adrijan Sancin bo prikazal svoje filmske posnetke s štirih potovanj po Sahari. Med drugimi si je Sancin ogledal in posnel stenske risbe starih ljudstev južne Sahare in se mudil med nomadskimi tuaregi na jugu Alžirije in v Maliju ter obiskal območje hribovja Hogar. Predavanje se bo začelo ob 20.30 v organizaciji SKD Tabor.
•	Italijansko združenje naturalistov prireja v torek, 16.4. ob 17.30 v dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolò 5) razpravo na temo »Zelena področja: predlogi na deželni ravni«. Med poročevalci je tudi Vladimir Vremec.
•	Dolinska občinska uprava vabi na informativni sestanek v zvezi s preureditvijo javnih prevozov v občini,
ki b.o jutri ob 20.30 v Borštu.
•	Tržaška občina sporoča, da bo tudi letos dala brezplačno na razpolago občinske športne objekte za mladinske športne igre.
Bčfia
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ulica F. Filzi 10 —TRST
VABILO DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki se bo vršil, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 v prvem zasedanju dne 19. aprila 1985 ob 9. uri, v drugem zasedanju
V SOBOTO, 20. APRILA 1985
v istih prostorih in ob isti uri s sledečim dnevnim redom:
1.	prečitanje poročila upravnega sveta;
2.	prečitanje poročila nadzornega odbora;
3.	predložitev družbene bilance poslovnega leta 1984 in zadevni sklepi;
4.	razno.
Opozarjamo, da bodo na podlagi člena 4 zakona št. 1745 z dne 29.12.1962 delničarji imeli pravico glasovanja na občnem zboru samo v primeru pologa svojih delnic pri zavodu vsaj pet dni pred zasedanjem občnega zbora.
UPRAVNI SVET
80 PLODNIH IN DELAVNIH LET PAVLE KOLARIČ
Pavla Kolarič od Sv. Ivana praznuje danes pomemben življenjski jubilej — 80-letaico rojstva. Prav go tovo nismo prvi, ki ji ob tej priložnosti želimo vse dobro — veseli pa smo, da smo tudi mi med tistimi, ki ji lahko čestitamo in ki ob tem izražamo tudi željo vseh, da bi se temu rojstnemu dnevu pridružili še mnogi in da bi bila tako delavna, vestna, zavzeta za probleme svojega Sv. Ivana, kot je bila to vse svoje življenje.
Kajti naša današnja slavljenka je pristna, čistokrvna Svetoivančanka in je na to tudi zelo ponosna. »Moje babice in prababice so bile iz družine Gropajc, nekoč so tam rekli v Fedrigovcu. Moja babica se je potem poročila s Kolaričem iz Podlo-njerja. Kolariči so bili od tu, prebivali pa so tudi, kot je ugotovljeno, v Beneški Sloveniji — enemu mojih prednikov so rekli Tine Čeve-dakov (iz Čedada).«
Naš razgovor je stekel na njenem domu v Ul. Damiano Chiesa, kjer nas je pričakala s kavico, skupno s svojo sestro Tončko. Pred seboj je imela knjigo »Slovenska čitalnica pri Sv. Ivanu 1868-1968« in več zvezkov, v katere si z lepo, čisto pisavo, zapisuje vse, kar meni, da bi prišlo prav za zgodovino naših krajev, predvsem seveda Sv. Ivana.
»Ko sem bila v službi, ni bilo veliko časa za raziskave in čitanje. Vendar me je od nekdaj zanimalo vedeti, od kdaj smo tu, kako so naši predniki živeli, kako so ti kraji nekoč izglèdali. Lotila sem se pravzaprav prebivanja raznih knjig in zgodovinskih zapisov še ■ v času fašizma, ko so nam vzeli vse in ko nam je ostala le knjižnica v Marijinem domu, kjer smo imeli knjige na razpolago. Naletela sem tu na knjigo, ki je govorila o Poljski in o bojih Poljakov za svojo svobodo. Pa sem si rekla: kje smo pa mi, kdo pa bo še kaj o nas zapisal. Zanimali so me na primer kmečki punti. Začela sem iskati podatke po knjigali tržaških zgodovinarjev in ugotovila, da so bili takšni punti tudi v tržaški okolici. In sem to zbrala in zapisala.«
Malo je prekinila svoje spomine in pripovedovanje, pa se je hitro spomnila Draga Pahorja. »On me je vzpodbujal, naj kaj napišem, naj iščem podatke o zgodovini Sv. Ivana. In tako je nastala knjiga o čitalnici pri Sv. Ivanu, v kateri so navedeni nekateri pomembni Svetoivančani, kot na primer Josip Godina - Vrdelski, Štefan Nadlišek, pa Negode in še drugi. To so bili napredni in zaslužni možje, ki jih je vredno spoznati.«
Naša jubilantka je bila vedno aktivna v domačem kulturnem življenju ter
ji je danes najbolj žal, da ji zdravje ne dopušča, da bi še kaj pomagala. »Najbolj mi je žal, da ne morem v naš kulturni dom. Želim si, da bi se mi zdravje toliko izboljšalo, da bi lahko še obiskovala prireditve v njem.«
Kakšne pa so vaše želje za domače društvo, za vaš Sv. Ivan?
»Narodni dom bi morali na vsak način ponovno dobiti. To bi prav gotovo pomagalo dvigu naše kulturne dejavnosti. Mi starejši smo svoje že napravili. Želela bi, da bi si tudi mladi napravili načrt, kaj hočejo in da bi po tem tudi vnàprej delali.«
Svoj vsakdan nam je opisala takole:
»veste, vsakdo si mora urediti svoje življenje po svojih močeh in spo-Bobnostih. Še vedno redno čitam naš dnevnik, pa tudi italijanske časopise in knjige, ker želim vedeti, kaj se dogaja, kaj je v svetu novega. Ko sem bila poleti v bolnišnici, me je neka pacientka vprašala, kaj nam služi slovenski jezik. Odgovorila sem ji, da gremo lahko mi s svojo slovenščino po vsem slovanskem svetu, da pa smo ponosni, da znamo tudi italijanščino in druge jezike. Znanje jezikov je veliko bogastvo. Ne morem razumeti tistih, ki mislijo, da jim je dovolj, če znajo samo en jezik.«
Povedala nam je še, da je rada tudi na vrtu in da se sploh rada vedno s čim bavi. Ko smo ji iz srca zaželeli vse dobro, nam je odgovorila. »Hvala za dolere želje. Dokler sem še toliko pri moči, kot sem sedaj, dokler vem, da sem še komu potrebna, dokler me še toliko stvari zanima, dotlej je še vredno živeti.«
Ko smo se poslovili, nas je s stene pozdravila slika, na kateri so upodobljena svetoivanska dekleta in fantje v narodnih nošah, ko plešejo in ki jo je s svojo veliko ljubeznijo do Sv. Ivana narisala Tončka, sestra naše današnje slavljenke.
Neva Lukeš
V repentabrski in v devinsko-nabresinski občini
Colja in Tuta vidna kandidata slovenske komponente pri PSI
Pavel Colja
Napredna lista, ki je sad sodelovala med KPI, PSI in neodvisnimi, je Probno kot v zgoniški tudi v repenta-rski občini prva predložila na županstvu svoj simbol in seznam kandidatov. Nosilec liste je dosedanji ,uPan socialist Pavel Colja, medtem 0 je na drugem mestu komunistka i’onJa Baiss por. Marucelli, ki je v Pretekli rnadatni dobi opravljala funk-Bo podžupana. Med dvanajsterico andidatov zasledimo dve novi imeni, estava liste pa je dokaj heterogena m, če lahko tako rečemo, odprte-enačaja, kar odraža prizadevanja, p bi kandidati zastopali celotno re-Pantabrsko krajevno skupnost. To podnje tudi dejstvo, da je na njej kar pt neodvisnih kandidatov. Poleg Cole in Baissove kandidirajo še Domi-pk Bizjak (neod.), Vincenc Bevi-pcqua (KPI), Dušan Guštin (PSI), ^-arlo Gregoretti (neod.), Aleks Križ-pan (KPI), Zmaga MiUč por. Lazar '■NPl), Aldo Škabar (KPI) ter neod-psni predstavniki Ivan in Alojz Škabar ter Egon Škrk. Kandidate in pro Sram bodo predstavili v prihodnjih bneh na srečanju z občani.
V četrtek je predstavila svojo kandidatno listo tudi devinsko - nabrežin-ska sekcija PSI. Kot že napovedano, s° nosilci liste dosedanji podžupan in odbornik za javna dela Vittorino Caldi, slovenski sindikalist Igor Tuta in pkcijski tajnik Alfredo Burgher, o-s"pi kandidati pa so razporejeni po abecednem redu. Med kandidati ni reč Srečka Colje, ki je več kot tri-pset let sedel v občinskem svetu in K°t pošten upravitelj in zaveden Slo-renec v prvi osebi sodeloval v marsikateri politični bitki, med katerimi iz-topa boj proti povojnemu asimilacij-kemu pj-itisku do Slovencev, ki je i-rv3r za cdj spremembo narodnostne P°dobe občine. Glavni kandidat slo-siiskih socialistov v Devinu - Nabre-■ lr'i je tako Igor Tuta, sindikalist in avni delavec, doma iz Sesljana. Po-S 'Lite je na listi še sedem Sloven-t?v in sicer Neva Kariž, Joško Ferlan, r“a Gruden por. Bortolotti, Vittorio omar, Danilo Legiša, Mario Marche-k*. in Liliana Petelin. Ostali kandi-' b so še Fabio Coretti, Mario Gi-
Igor Tuta
raldi, Arduino Maizeni, Luigino Maschietto, Giovanni Santagati, Gianfranco Sgubbi, Gino Tordi, Walter Ulci-grai, Nicolò Zetto in Elio Zoli.
Na predstavitvi kandidatne liste je tekla beseda o volilnem programu in tudi o preteklem mandatu občinskega odbora, sad sodelovanja med KPI, SSk in PSI. Po mnenju nabrežinskih socialistov je bilo najpomembnejše politično dejanje občinske uprave sprejetje novega regulacijskega na-
črta, v programu KI pa je predvsem skrb za bodoči vsestranski razvoj občinske skupnosti. Glavne smeri tega razvoja so po mnenju PSI valorizacija gospodarskih panog, zlasti malih podjetij, obrtnikov in trgovin na drobno ter na drugi strani turizem na o-balnem pasu in tudi na Krasu. Dopolniti ali uresničiti bo treba razne kulturne in športne strukture, med katerimi prednjačita športni center v Vižovljah in zlasti kulturni dom v Nabrežini. Posebno pozornost bo treba posvetiti vsem etničnim in zgodovinskim komponentam v občini za vzajemno spoznavanje in za sožitje. Slovencem v občini bo treba po mnenju PSI nujno zagotoviti vse tiste o-blika gospodarskega, kulturnega in športnega udejstvovanja in povezovanja z vsemi zemljepisnimi realnostmi, kjer živijo Slovenci. Zato se bo PSI še dalje prizadevala za sprejetje pravičnega zakona za globalno zaščito.
Uradna predstavitev programa na-brežinske sekcije KI bo v petek, 19. 4., ob 18. uri, v občinski knjižnici v Nabrežini. Prisoten bo pokrajinski tajnik Seghene, uvodni poročili pa bosta imela Tuta in Caldi, (st)
Srečanje o odnosih med različnimi kulturami
Skupina 85 bo v okviru letošnjega programa priredila v torek, 16. aprila ob 18. uri srečanje na temo: »Raziskave o odnosih med italijansko, slovensko in hrvaško kulturo«.
Na srečanju bodo uvodoma spregovorili docent italijanske književnosti na tržaški univerzi prof. Elvio Guagnini, docent italijanske književnosti na ljubljanski univerzi prof. Attilij Rakar in docent ljudskih tradicij na tržaški univerzi prof. Giampaolo Gri. Srečanje bo v konferenčni dvorani Assicurazioni Generali (Ul. Trento 8).
•	Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je imel pred kratkim vrsto srečanj na deželni ravni o vprašanju odobritev tako imenovanega »paketa« v korist tržaškega gospodarstva.
•	V okviru manifestacije »Tržaška pomlad ’85« bosta jutri in v torek v evangeličanski cerkvi in v cerkvi Madonna del mare koncerta švicarskega mladinskega orkestra »Siggenthaler«. Pod vodstvom Walterja Bluma bo o-krog 40 mladih glasbenikov izvajalo Bachove in Handlove skladbe.
Zaključen dvodnevni posvet na Pomorski postaji
Soglasen da prihodnosti motorjev dizel
V kongresnem centru tržaške Pomorske postaje se je včeraj dopoldne z okroglo mizo zaključilo posvetovanje o proizvodnji dizelskih motorjev, kot razvojnem dejavniku nasploh in še posebej za Trst, ki s Tovarno velikih motorjev in obratom Isotta Fra-schini predstavlja največjo proizvodno strukturo motorjev dizel za ladjedelništvo v Italiji.
Ali ni morda dramatična kriza, ki je zajela ves sektor in še posebej tržaška obrata priložnost, da z resnim razvojnim pristopom in z uvedbo najnovejših tehnoloških pridobitev, proizvodnja dizel motorjev prav iz Trsta krene v novo ekspanzijo? Se lahko uresničijo predvidevanja nekaterih strokovnjakov, po katerih naj bi naše mesto postalo italijanska prestolnica dizelistike? Soglasen in prav nič prenagljen pritrdilni odgovor je prišel izza včerajšnje okrogle mize, za katero so med drugimi sedeli poslanca Coloni in Cuffaro, podpredsednik deželnega odbora Zanfagnini in vsedržavni tajnik kovinarjev Ai-roldi.
Če so udeleženci med sabo široko soglašali ob bistvenih ugotovitvah, pa je bilo čutiti precej nejevolje zaradi odpovedi udeležbe predsednika IRI Prodija na okrogli mizi in zaradi
odsotnosti predstavnikov finančnih družb ustanove IRI. Tudi tokratni posvet, ki je bil vsedržavnega značaja, je zabeležil namreč največjo hibo prav v dejstvu, da ni prišlo do neposrednega soočenja med političnimi institucijami. predstavniki gospodarskega življenja in delovnih sil na eni strani ter med zastopniki vrhov odločanja pri IRI in pri rimski vladi oziroma ministrstvu za državne udeležbe. Dokler ne bo prišlo do uresničitve sprejetih obveznosti in do konkretnih političnih odločitev v Rimu pa Trst kljub pogojem, ki jih ima za to, da se razvije v vsedržavno središče za proizvodnjo dizel motorjev, ne bo mogel uresničiti želja, ki so enotno in odločno prišle do izraza prav v zaključnem delu posveta na Pomorski postaji.
Tatičema želez j a odklenkalo
Agenti miljskega komisariata javne varnosti so včerai aretirali 38-letnega Luciana Zimarellija iz Ul. Flavia 12 in 34-letnega Maria Frausi-na (Milje, Stradella B/8) pod obtožbo večkratne kraje v obtežilnih okoliščinah. Agenti so zalotili oba moža-
karja ko sta hotela iz skladišča Albina Decarlija v Žavljah odnesti večjo količino železja. Decarli je agentom povedal, da je zadnji čas zmanjkalo iz skladišča že več materiala.
Včeraj v Ul. Commerciale
Honda v mini
Včeraj popoldne sta se 22-letni Duilio Dapelo iz Ul. Locchi 26/2 in 19-letna Martina Maiaroli iz Ul. Pucino 63 peljala na Dapelovi hondi po Ul. Commerciale navkreber. V križišču z Ul. Giaggioli je v hondo iz še nepojasnjenih razlogov trčnil mini minor rimske registracije, ki ga je upravljal 27-letni Giovanni Maria De Ne-gris iz Ul. Vernielis 46. V trčenju jo je skupila Maiarolijeva, ki se je pri padcu s honde potolkla po glavi ter se udarila v levo ramo. Na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh.
• V sredo, 17. aprila, bo miljska ob čina na tiskovni konferenci predstavila program kulturnih dejavnosti v občini v letošnji poletni sezoni.
I&ogat in razgiban likovni večer
«v
„ Nar zadeva likovno dejavnost in likovno stvarnost nasploh je bil si-0cnji, sobotni večer tako bogat in razgiban, kot že dolgo ne.
, , v Palači Costami so odprli že tradicionalno razstavo grafike, ki jo je „zelni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov tokrat pripravil že osem-Pestič. Do 26. aprila bo tako na. ogled 79 barvnih in čmo-belih grafičnih s °p, prav tolikerih mojstrov iz naše dežele.
, v galeriji Cartesius je sinoči odprl razstavo svojih novejših^ grafičnih e tržaški slovenski likovni mojster Edi Žerjal, ki sicer spada že v sred-generacijo, a 'je doslej razmeroma malo samostojno razstavljal, dokler p1 ni našel svoje likovne govorice, ki se na sedanji razstavi kaze v vsej °Ji prepričljivosti. Na razstavo je Žerjal dal kakih 30 svojih jedkanic. v galeriji II Tribbio se je sinoči predstavilo hkrati pet tržaških moj-trov nekako zrele generacije: Farna, Moretti, Sivini, Steidler in Stacca, seh pei mojstrov veže nekaj skupnega in sicer zelo moderni koncepti do-emanja likovne izraznosti.	.	.	.
j potrta sinočnja manifestacija, ki je povezana z likovnostjo, je i ?mfba likovnih del, ki jih je kakih 40 tržaških mojstrov poklonilo Zdru-.Jnju staršev neoplastičnih bolnikov, torej ljudi, ki bolehajo za ra om.
dvorani časnikarskega krožka na Korzu 12, je znana javna e av Fulvia Costantinides izklicevala že ne preveč številnemu občinstvu po-samezna dela . . .(fre)
Predavanje o Gonarsu na šoli I. Cankar
. Na povabilo ravnateljstva nižje srednje šole »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu LkVCeraj časnikar Jože Koren govoril dijakom 2. razreda o koncentracijskem tabonšču v Gonarsu za internirance iz Ljubljane in ako imenovane Ljubljam ske province pod italijansko okupacijo v letih 1942 - 1943. Pobuda se uvršča 0Kvir šolskih proslav ob 40-letnici osvoboditve.	4
Jože Koren je dijakom prikazal namere fašističnih okupa ouev „kuna t, u slovenskega prebivalstva, oborožen odpor slovenskega naroda proti okupa^ kTiern rx,d vodstvom Osvobodilne fronte in represalije.
krtere so sodila tudi taborišča za civilne internirance, ki so bda ra^es™a ^ JSeJ Italiji. Govoril iim je zlasti o razmerah v tabonscu v Gonarsu, kjer je stradato in umiralo okrog 5.000 nedolžnih slovenskih mladih ljudi, o “^anji o -OF, o znanem pobegu skupine internirancev skozi 60 m dolg rov n ?. Odhodu velikega dela internirancev naravnost v partizane ob kapitulaciji sjstične Italije.	.	,
> KSvoj° Pripoved, ponazorjeno s skicami, je sklenil z_ mislijo, da^> ana ^ ? sW?n° trPlJenje ni tako veliko, da ga ne bi bilo mogoče prenesti, ce ga pcdpira gjoboka zavest, da končno morata zmagati hoj za človeško in narodno svobode
, Dijaki so^pozornos^josiedili pripovedi in predavatelju zastavljali se vrsto uudatnih vprašanj.
Pridržana prognoza
MUDENIČ ZGRMEL Z 20 METROV VIŠINE V ŠKARPO NAD K0L0NJ0
Komaj 16-letni fant se je včeraj na podvečer hudo ponesrečil pri padcu v škarpo s kakih dvajsetih metrov Vikine v gozdiču nad športnim igriščem na Koloniji. Andrea Areno, ki stanuje v Ul. Bellosguardo 54, so v komi z rešilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki zanj strogo pridržali prognozo: fant si je zlomil več kosti, po vsej verjetnosti pa si je hudo poškodoval tudi hrbtenico.
Okoliščine nesreče niso še povsem pojasnjene. Po prvih vesteh naj bi Andrea med plezanjem po strmem, zemeljnatem pobočju v bližini Ul. Amendola, naenkrat zasul plaz kamenja in blatne zemlje, ki se je bil u-trgal s pobočja. Fant naj bi zgrmel za približno 20 metrov v globino in obležal negiben ob vznožju navpične strmine. Ob prihodu reševalcev — gasilcev, bolničarjev Rdečega križa in agentov javne varnosti — se je zbrala okrog prizorišča nesreče . truma kakih 20 Andrejevih vrstnikov, iz česar preiskovalci domnevajo, da je prišlo do nesreče med igranjem; policisti so takoj zaslišali nekaj mladeničev, vendar kaže, da ni nihče od njih videl kako se je pravzaprav vsa tragedija zgodila.
Med reševanjem nesrečnega fanta je prišlo do druge, na srečo lažje nesreče. S pobočja se je odkrušil kamen, ki je zadel enega od bolničarjev Rdečega križa, 42-letnega Dionisa Fio-■entina (Ul. Papaveri 33), v desno
amo. Tudi njega so prepeljali v ka-'inarsko bolnišnico in mu nudili pr-
vo pomoč. Zaradi poškodbe na rami se bo moral bolničar zdraviti 10 dni.
• V petek, 19. aprila, se bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestal rajonski svet za Skedenj' in čarbolo. Začetek seje ob 20. uri.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Viktor Kante
78 LET
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo: užaloščena žena Pina, nečakinje Nilda, Neva in Eda z družinami, svakinja Marija in svak Vittorio ter drugo sorodstvo.
Trst, 14. aprila 1985 (Občinsko pogrebno podjetje)
.	Dne 12. aprila nas je za-
pustila naša draga mama in * teta
Elena Ferfolja vd. Škerlavaj
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 12.30 iz cerkve sv. Jerneja na Opčinah na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: hči Ada in nečakinja Ani z družinama ter drugo sorodstvo.
Opčine, 14. aprila 1985
Dragi Anici izrekajo iskreno sožalje družine Furlanič, Šušteršič in Gruden.
,	Dne 2. aprila nas je v
Bergamu nenadoma zapustila ’ naša draga
Nada Rauber par. Bianchi
Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku V. Žerjalu, ki je daroval mašo zadušnico ter vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoče sestre Slava, Cvetka, Darinka, družine Rauber in Poropat ter drugo sorodstvo.
Opčine, Firence, Bergamo, 14. aprila 1985.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta
Romana Škerlavaja
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, daroval-ctTn cvetja ter v dobrodelne namene.
Žalujoča družina Trst, 14. aprila 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in none
Justine Bizjak vd. Milič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji med dolgo boleznijo pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Posebna zahvala g. duhovnikom, zdravniku dr. Grudnu, obema pevskima zboroma, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se pogreba udeležili.
Žalujoči: hčerki Justina in Milka z družino, sinova Anton in Alfonz z družino ter drugi sorodniki.
Zgonik, 14. aprila 1985
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Angele Rojc
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Albertu Miklavcu za pogrebni obred.
SVOJCI
Trst, 14. aprila 1985
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Marije Štoke por. Čuk
se iskreno zahvaljujemo dr. Petru Starcu, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoča družina Prosek, 14. aprila 1985
gledališča
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	torek, 16. t. m., ob 12. in 20. uri: F. X. Kroetz »Ne krop ne voda«. Predstavi v Kulturnem domu »Španski borci« v Ljubljani.
VERDI
Danes, 14. aprila, ob 16. uri (red D) peta predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
ROSSETTI
Danes, 14., ob 16. uri izven abonmaja, Venetoteatro predstavlja Giorgia Alber-tazzija v delu P. Comeilleja »II Cid«. Režija: Giorgio Albertazzi. Zadnja predstava.
Od 16. do 28. t. m. bo skupina Cooperativa Teatro Mpbile, ki jo vodi G. Bosetti, predstavila delo T. S. Eliota »Assassinio nella cattedrale«. Režiser: G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9.
TEATRO CRISTALLO
V	sredo, 17. t. m., ob 21. uri: Koncert Paola Conteja. Predprodaja vstopnic pri UTAT, Pasaža Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 16. t. m., ob 17. uri: Mladi mladim. Simfonični orkester RTV Ljubljana.
Mala dvorana
Jutri, 15. aprila, ob 19. uri: Avtorski večer Miše Čoha. Kratki filmi.
Srednja dvorana
V	sobota, 20. t. m., ob 21. uri: A. Boj-ten »Pogovori v hiši Karlstein«.
Okrogla dvorana
Jutri, 15. aprila, ob 19.30:	Recital
Darka Petrinjaka - kitara.
V	sredo, 17. t. m., ob 19.30: Koncert jazz kvarteta Schilippenbach, ZRN.
V	četrtek, 18. t. m., ob 16. uri: En-glish Teaching Theatre - Britansko pedagoško gledališče.
koncerti
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI — TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
Jutri, 15. aprila, ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopila skupina »Quartetto d’archi Accademica«.
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Brasil«.
Eden 15.30 — 22.10 »Hard babyes«.
Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«. Robert De Niro, Meryl Streep.
Nazionale Dvorana št 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Domi-nator«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Le ragazze lecca-lecca«! Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »2010 l’anno del contatto«.
Aurora 16.00 — 22.00 »Ghostbusters«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Lui è peggio di me«. R. Pozzetto, A. Celentano.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 (jutri ob 16.00) »II ragazzo di campagna«. Renato Pozzetto.
Lumiere 15.00 — 22.00 »Arancia meccanica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Segni particolari, bellissimo«.
Radio 15.30 — 21.30 »Bocche esperte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje prireja v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 koncert GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Sodelujejo: Žarko Hrvatič - violina, Aleksandra Pertot - violina, Pavel Ota - viola in Peter Filipčič - čelo. Spored: W. A. Mozart in A. Dvorak.
SKD Barkovlje vabi v soboto, 20. t. m., vse Barkovljane in prijatelje na tradicionalno POKUŠNJO SVOJIH DOMAČIH VIN. Pričetek ob 20. uri. Za informacije tel. 43819.
TFS Stu ledi obvešča vse člane, da so redne vaje ob sredah in petkih ob
20.30	v Dijaškem domu. Priporočamo točnost in ne pozabiti copat.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Danes, 14. t. m., ob 17. uri ponovitev igre »KROTKO DEKLE« F. M. Dostojevskega.
KD Vesna prireja v nedeljo, 21. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu gostovanje KD V. Vodnik iz Doline, ki bo uprizorilo delo Marija Čuka »Minuta tišine za vse, kar se tako tragično prepleta«. Režija Sergij Verč.
KD Slovan vabi na predavanje, ki bo v prostorih gozdne zadruge v torek. 16. t. m., ob 20.30 na temo »POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI«. Predaval bo Dušan Jelinčič, ki bo prikazal diapozitive iz Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Bolivije. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine prireja v torek, 16. t. m., filmski zapis dr. Adrijana San-dina »Čar Sahare in njenih ljudstev«. Začetek ob 20.30 v Prosvetnem domu.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se bo vršil tečaj kroja in šivanja, ki ga vodi Adrijana Regent. Vpisovanje na tel. 040/225-322 ah 813-152.
v petek, 19. aprila 1985, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu
SVEČANA PROSLAVA OB 75LETNICI USTANOVITVE GLASBENE MATICE V TRSTU
Vabljeni!
EKONOMIST — Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji
vabi na predavanje na temo
KAKŠEN GOSPODARSKI RAZVOJ V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI?
Govoril bo dr. EUGENIO DEL PIERO, direktor Zveze industrijcev videmske pokrajine.
V četrtek, 18. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20/n. nadstropje — Trst.
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
vabi
danes, 14. t.m., ob 17. uri v gledališče »F. Prešeren« v Boljuncu na revijo otroških zborov
VESELO ZAPOJMO
Nastopajo otroški zbori:	KD
SKALA - Gabrje, KD I. GRUDEN - Nabrežina, KD F. VENTURINI - Dom jo, KD PROSEK - KONTOVEL, GLASBENA MATICA, KD SLOVENEC.
Za zabavo bo poskrbel čarodej POGAČNIK.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v petek, 19. aprila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/n. nadst.), ob 20. uri predavanje o
HENRIKU TUMI
ob 50. obletnici smrti velikega planinca in politika. O Tumi bo spregovoril dr. TONE STROJIN iz Ljubljane.
Vabljeni!
šolske vesti
razstave
čestitke
Danes praznuje 80. rojstni dan teta ANGELA iz Repna. Vse najboljše ji želijo Marija, Julka, Lojzko in Ludvik.
MARKO FERI z Opčin je danes postal polnoleten. Vse najboljše in obilo uspehov v življenju mu voščijo mama, tata in sestrica Martina.
Jutri bo praznovala 8. rojstni dan MAJA PEČAR iz Boršta. Polno sreče, zdravja in veselja ji želijo mama in očka, sestrica Mirjana pa pošilja koš poljubčkov.
KD Rovte - Kolonkovec čestita svojemu odborniku VALERIJU SLAVCU ob rojstnem dnevu.
razna obvestila
Jutri, 15. aprila, ob 20.30 bo v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici št. 3 podelitev letošnje nagrade »Vstajenje« Saši Martelancu za knjigo novel »Melodija«.
O Tržaška občina obvešča, da zapade 30. aprila rok za vpis otrok v poletne kolonije. Prošnje je treba izročiti šolskim zdravstvenim asistentkam. Za informacije telefonirati na štev. 7368 int. 642.
Ravnateljstvo DTTZ žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki za trgovski zavod in oddelek za geometre po naslednjem razporedu. Torek, 16. t. m., ob 17.30: I.a, Ill.a, V.a, Il.b, IV.b, Le; II. in III. r. geometrov. Sreda, 17. t. m., ob 17.30: Il.a, IV.a, I.b, IILb, V.b, H.c; L, IV. in V. r. geometrov. Roditeljski sestanki bodo na sedežu zavoda.
GOSPODARSKO DRUŠTVO na KONTOVELU
sklicuje redni letni
OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 20. t.m., ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih.
MLADINSKA SEKCIJA
SLOVENSKE
SKUPNOSTI
II. DEŽELNI KONGRES
Danes, 14. aprila v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini z začetkom ob 16. uri.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednje izlete:
22. aprila na Majski koncert v Postojnsko jamo.
4. - 5. maja na otok Krk.
16. - 19. maja z avtobusom po Dalmatinski obali.
24.	- 26. maja na otok Rab.
25.	- 26. maja na Plitvička jeze-
ra ob »Ohceti pod slapom«.
Vabimo tudi na tedenska poletna bivanja v BOVEC in na MALI LOŠINJ (z ali brez avtobusa), na KRK, v POREČ in BRELO na Makarsld rivieri.
Vsak teden z letalom iz Ljubljane na otoke Rodos, Kreta in Kos v Grčiji, na Costa Bravo in Palmo di Mallorca v Španiji, Ham-mamet v Tuniziji in na Ciper.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »Aurora«, v Ul. Milano 20, telefon 60261.
Vsakovrstne ponovno uporabne odpadne materiale
pobira
BRUNA CARLI
Rottami ferrosi
TREBČE 131 (čez križišče drž. ceste 202 v Trebčah) - tel. 211-826 Zagotovljen nabiralni servis na dom.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tiki
foto-kino ( kontaktne ieče
d
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
V	umetnostni galeriji »Caffè Carlini« v Miljah bo od 15. t. m. do 4. maja razstavljal slikar Guido Antoni. Otvoritev bo 15. t. m. ob 18. uri.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta razstava petih tržaških shkarjev, in sicer Steidlerja, Morettija, Stocce, Famàja in Savinija.
V	Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 bo jutri, 15. aprila, ob
19.30	otvoritev razstave slikarke Veselke Šorli - Puc iz Ljubljane. Ogled razstave ob delavnikih od 18. do 20. ure.
Domači prispevek za kvalitetnejši odnos do zgodovinskega in političnega dogajanja v Trstu 1945 - 1980
JOŽE PIRJEVEC:
Tržaški vozel
O knjigi bo spregovoril BORIS GOMBAČ.
Na predstavitev, ki bo v TRŽAŠKI KNJIGARNI v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri, vas vljudno vabi
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 14. aprila VALERIJA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.49 — Dolžina dneva 13.28 — Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 13.52.
Jutri, PONEDELJEK, 15. aprila
ANASTAZIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 73-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Melania Mennuni,
Silvia Favento, Monica Rutigliano, Giuseppe Zona, Linda Babini, Nathalie Co-ghati.
UMRLI SO: 78-letni Emiho Taucer, 64-letna Angela Ogrin, 82-letni SaVatore Della Santa, 78-letna Giovanni Moretti vd. Martinese, 84-letni Vincenzo Miche-lucci, 77-letni Giovanni Debemardi, 79-letna Roma Ranzatto por. Bertuzzi, 87-letna Anna Brenko vd. Benkovič, 78-letni Vittorio Kante.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul.
L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan. Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan. Bazovica, Žavlje.
VS£ OXUS£f]
foto kino ^t'enP optika
TRSI Ul Mo nini 5/
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel 200-121. Sesljan: teL 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	84	46	5	60	89
CAGLIARI	5	3	22	9	17
FIRENCE	49	68	9	87	43
GENOVA	47	5{!	64	88	55
MILAN	83	64	20	62	14
NEAPELJ	62	69	66	14	30
PALERMO	60	27	4	78	47
RIM	41	86	45	46	57
TURIN	41	54	63	52	75
BENETKE	79	55	73	72	62
ENALOTTO
2 1 X X 2 2 XXX 22 2 KVOTE
12 — 61.652.000 lir 11 — 1.249.000 lir 10 —	95.000	lir
Naše bralce, ki so se prijavili za izlet po Jugoslaviji, od 25. do 28. aprila, obveščamo, da lahko dvignejo jutri, v ponedeljek, in pojutrišnjem, v torek, programe potovanja v potovalnem uradu »Aurora«, v Ul. Milano 20, med 9. in 12. in med 16. in 18. uro.
Uredništvo
mali oglasi
DEKLE išče zaposlitev kot strojepiska ah varuška. Tel. 412-543.
OTROŠKO VARSTVO 7-letnemu fantu S pomočjo pri pisanju domačih nalog nujno potrebujemo. Tel. 744-897.
ČRNO-BELEGA PSA pasme springer-spaniel sem izgubila v okolici Prečnika ob državni meji. Tel. 767-767 ob uradnih urah. Bogata nagrada.
VEDEŽEVALKA iz kart sprejema po dogovoru. Tel. 731-074.
SLOVENKA 3/173 z otrokom situirana z dobro zaposlitvijo žehm zaradi po; manjkanja časa spoznati po tej poti zamejskega • Slovenca, izobraženca, brez obveznosti za skupno preživljanje vikendov in praznikov. Eventualna trajna zveza ni izključena. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Pomlad«.
ZLATO, zlate kovance kupi ah ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine Trst
KREMA SALINA iz morske soh in zeliščnih izvlečkov ti pomaga, da boš v kopalkah brez celulitisa in maščobnih blazinic. Parfumerija - Kozmetika 90, Opčine.
DUŠAN RADOVIČ vabi v Nabrežino na prigrizek in domačo kapljico.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Narodna 28, pri tramvajski postaji, nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami.
PRODAM talbot horizon, prevoženih 65 tisoč km. Telefonirati na št. 213-837 od 13. do 15. ure.
PRODAM mizarske stroje. Tel. 412-380 od 13. do 15. ure.
KUPIM flavto. Tel. št. 825-247 od 13. do 15. ure.
GOSTILNA NA KRASU išče kuhinjsko pomočnico. Tel. 226-129.
PRI SV. IVANU prodam hišo z vrtom potrebno popravil. Tel. 53522 popoldne.
PRODAM nezazidljiv teren. Tel. na št. 040/228-390.
KUPIM 450 strešnikov: širina 19 cm, dolžina 45 cm, tudi malo večje. Tel. na št. 226-518 popoldne.
INSTRUKCIJE iz matematike nudi izkušen inštruktor. Informacije po teL 003865/21972.
PRODAM FIAT 500. Tel. 040/226-614.
PRODAM traktor ford 3000 in goseničar fiat 335. Tel. 0481/84741.
NIŽJEŠOLCEM in VIŠJEŠOLCEM nudim lekcije po dogovoru. Tel. na št. 040/213-940 po 14. uri.
OSMICO ima Frandoh, Slivno 25.
OSMICO je odprl Alojz Mihč - Repen 49. Toči teran in belo vino.
NAD ROJANOM, z lepim razgledom na morje prodam 950 kv. m nezazidljivega zemljišča in 2.500 kv. m gozda. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Rojan«.
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico -sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
PRODAM trombon blessing, nov z jamstvom. Tel. 040/281-330.
PRODAM skoraj novo plinsko peč za centralno kurjavo, 30.000 kalorij, 15 m izdelane železne ograje in vhodna vrata. Tel. ob uradnih urah na št. 040/ 43713.
EDIL-PORFIDI TR ENTIN A
Trst-ul boveto 13- 41 6635
Prosek-skladišče- 2510 44
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 14. aprila
Ponedeljek, 15. aprila
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Nekoč je bilo. . . vesolje - ri sanka
10.50 En prvak, tisoč prvakov 1 do kumentarec
11.00	Maša
R-55 Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.15	TG 1’una - nedeljska rubrik: 11.00 Domenica in. . . - vodi:
Pippo Baudo
15.00, 16.25 in 17.25 Športne vesti 15.40 Discoring - glasba in plošče 17.50 Registriran polčas nogometne tekme B lige
18.20 90. minuta - športna rubrika 20.00 Dnevnik 1
20.30 Dodici lo chiamano papà -
22-00 Športna nedelja
23.15 Po cestah Kalifornije - TV film
W.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Komični film
10.15 Milan: odprtje 63. mednarodnega sejma
11.55 Gran varietà - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Una domenica di Blitz - popoldanski program
13.40 Piccoli ' fans - glasbena oddaja za otroke
15.30	Jolly goal - nagradno tekmovanje
17.15	Končni rezultati nogometnih tekem in lestvice
17.40	Jolly goal - zaključek
17.50	Mixerstar - zabavnoglasbena oddaja
18.40	Športne vesti
18.50	Registriran polčas nogometne tekme A lige
19.50	Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Športne vesti 20.30 Shaker - 3. del
vodi: Renzo Montagnani, sode-luje Daniela Poggi
21.50	Saranno famosi - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	Tedenska oddaja o medicini 23.25 Šola in vzgoja
23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
11.50	in 12.20 Glasbena oddaja
Tretji kanal
13.15	Lei è colpevole, si fidi! - od daja s Pinom Carusom
14.10 Cobra - film
15.20	Športne vesti
18.15	Sto italijanskih mest
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Rock glasba
20.30	Športne vesti
21.30	Rim kliče - dan v družbi gasilcev
21.50	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.15	Dancemania - glasbena oddaja
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55 Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella? - opoldanski program
13.30	Dnevnik 1
14.05	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.15 Italijani v vojni: bitke v letih 1940 - 1942
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Topo Gigio in druge risanke
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Popoldanski program
18.10	Osmi dan
18.40	Risanka
18.50 Večerna Italija - dogodki in o-sebnosti
Vodita P. Badaloni in E. Bonae-corti
19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Io e Duce - TV priredba
22.10	Dnevnik 1
22.20 Srečanje s kinamatografijo Neposredni prenos
22.25 Trideset minut kronike Vodi Enzo Biagi
23.05	Današnji pesniki: Attilio Bertolucci
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - glasba, aktualnosti
16.25	Šola in vzgoja - tečaj angleščine
16.55	Nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Di tasca nostra
21.25	Colombo - TV film
22.35	Dnevnik 2 - Nocoj
22.45	Protestantizem
23.10	Šolska vzgoja
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.10	Imola: motociklizem
15.50 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne športne vesti 20.05 šolska vzgoja
20.30	Starš - Pojeta Al Sano in Romina Power
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja
22.15	Ponedeljkov proces
23.20	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.35	Poročila
8-	40 živ žav - risanke, pravljice z
vseh vetrov
9-	35 Grizli Adams - TV nanizanka
10.00	življenje in dogodivščine Ni-cholasa Nicklebyja - TV nadaljevanja
10.55 Festival domače zabavne glasbe - Pulj 84
11.35	625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Pod lipo - prenos iz Krasnica
13.30	Poročila
15.00	Kože - TV nadaljevanka 16.10 Poročila
16.15 Pastir s hribov - film
17.50	TV kviz
18.50	Knjiga 19.05 Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
39.00	Geniji ah genijald - nadaljevanje in konec
21.00	Beseda da besedo - pogovor z Jurijem Guštinčičem
21.30	Gimnastika za pokal Ljubljane 85
21-50 športni pregled 22.40 Poročila
Zagreb
10.50	Poročila
11.00	Proslava ob 40 letnici prve ljudske vlade Hrvaške
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija, dober dan
13.30	Bataijon Hristo Botov - doku mentama oddaja
14.15	Proti vetru - TV nadaljevanka 15.05 Nedeljsko popoldne
17.15	Če se najdemo - film
19.30	TV dnevnik
20.00	Narasla reka - TV drama
21.00	Dnevi zmage
21.50	Športni pregled 22.35 TV dnevnik
Koper
14.15	Videomix
16.20 Reka Sv. Lovrenca dok. oddaja
16.50	Itahja: srce in spomin - dok. oddaja
17.50	Kralja Griča - TV film
19.00	Dokumentarna oddaja
19.30 Anno Domini 1573 - TV nadaljevanka
20.25 Operetni večer: Ples v Savoyu
22.00	Kondorjev let - dok. oddaja
23.00	Check-up - Medicinska oddaja
Ljubljana
8.45 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila 17.35 Pogled -
18.00	Zima v dolini ribnikov
18.25	Podravski obzornik
18.45	Zdravo mladi
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
20.05	Pogrešam ga -TV nadaljevanka
21.05	Spoznano - Neznano: Kidričevi nagrajenci 85
21.45	Mednarodni baletni gala koncert
22.20	TV dnevnik II.
Koper
14.15 TV Novice
14.20	Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Zlodejeve igre -
16.20	Trener Wolf
16.50	Zrakoplov - rubrika za mlade 17.25 Neznana obzorja
17.55 TV Novice
18.00	Športna oddaja
1.9.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30 TV D Stičišče
19.50	Osamljenost v Milanu - 2. del
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Uradna predstavitev kandidatnih list za upravne volitve OPČINE — Spominska svečanost ob obletnici usmrtitve 70 talcev NABREŽINA — Deželni kongres mladinske sekcije SSk
GORICA — Srečanje med predstavniki sindikatov Gorice in Nove Gorice
GORICA — Obisk ministra Vizzinija ŠPORT
REPEN — Košarka na vozičkih: Jugoslavija - Francija PROSEK — Košarka: Kontovel Electronic Shop - Alabarda TRST — Odbojka: Friulexport - Mar-tignacco
BAZOVICA — Nogomet: Zarja - Li-bertas
ŠTANDREŽ — Odbojka: Olympia -Bor
PEČ — Kotalkanje___________________
20.25 Dramski večer: »Trilussa Baza zar«
21.40 TV D - Vse Danes 21.50 Videmox -
ZASEBNE POSTAJE
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8-30 Quella casa nella prateria - TV „ film
9.30	Phyllis - TV film
JO.OO Programi prihodnjega tedna
10.30	Nonsolomoda - modna revija 11-30 Superclassoficashow - glasbena
oddaja
12.20 Punto 7 - informativni tednik
13.30	Buona domenica - vodita: Simona Izzo in Maurizio Costanzo
14.30	Orazio - TV film
14.50 Duona domenica - vodi: Maurizio. Costanzo 17-15 Buona domenica - vodita: Corrado in Roberto Gervaso
19.00	Signore e signori buonasera TV film
19.30	Buona domenica - vodi: Corrado
20.30	R cacciatore - film 23-30 Canale 5 News
24.00	Chigaco Story - TV film
retequattro
8.30	Luther - film
10.10 L’arciere di fuoco - film 12.0° Vegas - TV film
13.00	The Muppet show - lutkovna predstava
13.30	Jumbo Jumbo - dokumentarec
14-	00 Amici per la pelle - TV film
15-	00 La squadriglia delle pecore ne-
re - TV film
18.00	II grande gaucho - film 17-30 II cane infernale - film
19-15 Retequattro per voi - programi
prihodnjega tedna
19.30	Bravo Dock - TV film 20.00 Con affetto tuo Sidney -
fiIm
20.30	Le regole del gioco - film
22-	48 Vegas - TV film
23-	45 Duello neh’Atlantico - film
ITALIA 1
8.30 Hello Špank - risanka
Lo specchio magico - risanka Hello Špank - risanka Lo specchio magico - risanka 10.15 II re della prateria - film
12.15	Bit - .vse o kompjuterjih
13.00	Športna rubrika
14.00	Športna nedelja
16.00	Deejay Television - glasbena oddaja
19.00	Hazzard - TV film
20.00	Mister T - risanka
20.30	Drive In - TV variete
22.20	I racconti del brivido - TV film
23.20	Filmske novosti
TELEPADOVA
13.45 Illusione d’amore - novela
15.00	Lacrime di gioia - novela
15.15	Illusione d’amore - novela
16.00	Ronefor terapia
16.30	Risanke
18.00	Andromeda galassia perduta -film
19.30	Adolescenza inquieta - novela
20.00	Marcia nuziale - novela
20.30	Tre tigri contro tre tigri - film
22.20	Diego al cento per cento - TV film
23.15	Športna rubrika,
1.00	La mandarina - film
TRIVENETA
7.30	Film
9.00	Risanke
9.30	THE Cat - TV film
10.00	QP Coupon
12.30	Get Smart - TV film
13.00	Dražba
16.30	Dražba
20.30	Le spie - TV film
2130 Squadra speciale anticrimine -TV film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
Dokumentarna oddaja Si o no Športna rubrika Caric e briscule - televizijski turnir v briškoh Fogolar 3 - TV variete i športne vesti
i Da oni all’eternità - TV nada-
ljevanka
21.40 L’antimiracolo - film 23.15 Bamaby Jones - TV film
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	II favorito deha grande regina-film
11.30	Tutinfamigha
12.10	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degh animali - dokumentarec
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Help! - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Apocalypse Now - film
23.30	Šport
00.30 Chigaco story - TV film
RETEQUATTRO
8.50	Brillante - novela
9.40 All'orrtbra del grande cedro
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e pailettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro , TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e pailettes - novela
19.25	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.30	Pane, amore e ... - film
22.30	Italia parla - politična debata
23.30	Quincy - TV film
00.30 La feldmarescialla - film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	L’uomo che inseguiva la morte - film
11.30	Sanford and son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chip - TV film
14.00	Deejay Television - glasbena od daja
14.30	La rimaglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and son - TV film
16.00	Bim, bum, barn - otroška odd.
18.00	L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	Lady Georgie - risanka
20.30	Zodiaco - nagradno tekmovanje
22.30	College - TV film
23.00	Vse o kompjuterjih
23.30	I sogni muoiono all’alba - film 1.30 Mod Squad i ragazzi di Greer
TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14 30 Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Lacrime di Gioia - novela
15.30	Luisana mia - TV film
19.30	Adolescenza inquieta - novela
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Vogliamo i colonnelli - film
22.30	Nogomet
00.30 La sfida dei giganti - flim
TRIVENETA
13.00	Dick Van Dyke - TV film
13.30	Brothers and sisters - TV film
14.00	Dokumentarec
15.00	Film
17.00	Dick Van Dyke - TV film
17.30	TV film
18.00	Brothers and sisters - TV film
18.30	Garrison’s Commando - TV film
19.30	Šport
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine TV film
22.00	Padre e figlio investigatori spe ciali - TV film
23.00	Film
TELEFRIULI
14 30 Andrea Celeste - novela 15.20 Risanke
16.30	Šolske vesti 16.45 Si o no
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - novela
20.30	Nogometna tekma: Juventus -Udinese
22.15 TV dnevnik 22.35 Dracula - film
RABIO
Nedelja, 14. aprila RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Volk, začaran v dečka«, radijska igra; 11.45 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; Radijski koledar;
7.30	Za zdravje; Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 HI. prispevek iz zamejstva; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Naših 40. let; 16.15 Marika in Pepa; 16.30 Primorski dnevnik;
18.00	Športna nedelja.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.45 športna rubrika;.
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Bhtz; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program - Pesem tedna - Kaj je novega?
15.00	Open; 15.30 športne vesti.
Ponedeljek, 15. aprila
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 10.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon; 9.00 Dopoldanski program: .Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Beležka;
11.40	Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Smer: slovenske gore; 12.30 Glasbeni potpuni; 13.20 Zborovska revija v tržaškem Avditoriju: zbor »Vox Julia« iz Ronk vodi Sonia Magris Sirsen; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni hsti; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva ; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: viohnist Dejan Bravničar v Gallusovi dvorani v Trstu; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis;
13.00	Danes na valu Radia Koper;
13.40	Glasbene šole: Nagrajenci CGV Koper na republiškem tekmovanju;
14.00	Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.C0 V podaljčku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorska poje ’85 Revija v Škofijah.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Zdravo o-troci; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Zdravo otroci (ponovitev); 16.15 Glasba; 16.55 Pismo iz. . .;
18.00	Woomen in rock - glasbena oddaja; 18.32 W. A. Mozart: koncert za violino in orkester.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija;
7.30	Zdravo, tovariši vojaki; 8.05 Radijska igra za otroke; Gert Loschiitz: Janezek, morski volk; 9.05 še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce;
14.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna, Pavle Zidar: Kramljanje o umetnosti; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci;
17.05	Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Branko Hribar: Tekma želve in zajca; Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna.
Pomen dela dr. Henrika Tume
MARKO WALTRITSCH
Pred petdesetimi leti, točneje 10. aprila 1935, je v Ljubljani umrl dr. Henrik Tuma. Vsestransko razgledan in aktiven mož je pustil vidne sledove svojega dela v Gorici, na Primorskem, na Slovenskem nasploh, še zlasti se ga moramo spominjati Goričani, saj je pri nas preživel veliko let, bil zelo aktiven v življenju tukajšnje slovenske narodnostne skupnosti. V letih ob obratu stoletja, ko smo Slovenci v Gorici bili boj za premoč v mestu in bili že skoro na tem da postanemo prva sila v našem mestu, je bil prav Henrik Tuma, skupno z Andrejem Gabrščkom in dr. Antonom Gregorčičem, tisti, ki je vodil slovensko politiko v mestu in v deželi.
Gabršček in Gregorčič sta bila zelo sposobna v praktičnem izvajanju borbe za napredovanje Slovencev. Prvi predvsem na gospodarskem področju in s publicistično dejarmostjo, drugi pa s šolstvom in aktivnim delom v izvoljenih telesih, od deželnega sveta do dunajskega parlamenta.
Dr. Henrik Tuma je bil, enako kot Gabršček in Gregorčič, zelo praktičen mož. Vendar pa je k temu lahko dodal še veliko drugega. Bil je bister, zelo razgledan mož, imel je ideje, energijo da jih uresniči. Aktivno se je udejstvoval povsod, na različnih področjih. Zaradi tega, pa čeprav to nekaterim ne ugaja, moramo danes, toliko let po takratnem dogajanju, ugotavljati, da je bil Tuma največji politični mož, ki smo ga Slovenci takrat in najbrž kdaj koli imeli na Goriškem. Najbolj sposoben, najbolj agilen, najbolj učinkovit. Seveda s tem nočemo odrekati zaslug nikomur drugemu, ne prej imenovanima ne številnim drugim, ki so, vsak na svojem delovnem področju, delali za isto stvar.
Tuma je v Gorico prišel, kot sam pripoveduje v lepi knjigi »Iz mojega življenja« (najbrž jo bodo že prihodnje leto ponatisnili pri Slovenski matici), potem ko si je pridobil veliko znanja in ugleda v raznih primorskih krajih. V našem mestu je našel plodna tla za svoje udejstvovanje, tako v poklicu, najprej sodnijskem, potem odvetniškem, potem pa še na političnem, gospodarskem, kulturnem, socialnem, planinskem področju.
Bil je izvoljen v goriški deželni svet in tam bil za odbornika. Uspešno je opravljal to pomembno junkci-jo, dosegel veliko uspehov za slovenske občine, zaradi česar so ga mnoge imenovale za častnega občana. V tem svojstvu je spoznal nujnost gospodarske uveljavitve Slovencev v mestu in deželi nasploh. Aktiviziral je do takrat omejeno delujočo prvo slovensko banko, Goriško Ijvdsko posojilnico, dal pobudo za ustanovitev Trgovsko obrtne zadruge, močne banke, ki je zgradila Trgovski dom. Dal je pobudo za zgraditev Trgovskega doma, Dal je pobudo za ustanovitev številnih drugih zadrug. Ustanovil je Pevsko in glasbeno društvo, v sklopu tega pa glasbeno šolo in mogočni pevski zbor, ki je bil po kvaliteti drugi na Slovenskem. Razširil je do največje mere slovensko uradovanje na goriškem sodišču in drugih v goriški deželi. Bil je odličen planinec in poskrbel za slovensko nomenklaturo v naših gorah, še posebej na vrhovih onkraj takratne avstrijsko - italijanske meje.
Ko se je v začetku stoletja ločil od liberalne Gabrščkove stranke si je prizadeval doseči socialno pravičnost in se pridružil socialistom ter kot tak nastopal kasneje v goriški, širši slovenski in tudi evropski politiki. Sodeloval je na socialistični konferenci v Stockholmu leta 1917 in nudil svojo pomoč pri politiki prizadevanja za mir v takrat vojskujoči se Evropi. Po vojni je nadaljeval svojo politično aktivnost na Goriškem v levem taboru, dokler se ni moral umakniti pred fašizmom v Ljubljano. Nadaljeval je politično delo s pisanjem člankov in razprav v razne levo usmerjene revije v planinsko literaturo.
Bil je samosvoj človek, zelo bojeviti, odločen, neustrašen. Prav zaradi tega si je nakopal marsikatero nasprotovanje in sovraštvo še zlasti med tistimi, ki mu niso bili kos. To pa se dogaja vsem, ki imajo v glavi več soli kot drugi. Zavist ni od danes. Tudi zaradi tega je bil dolgo let »pozabljen«. Čas pa je, da se njegovo delo pravilno oceni in ovrednoti. Tako v osrednji Sloveniji kot pri nas v zamejstvu, še zlasti v Gorici. S tem se že ukvarja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, s tem se ukvarjamo v Gorici.
Še eno zaključno misel. Za marsikaj tega za kar se je Tuma boril ob obratu stoletja se borimo tudi mi, zamejski Slovenci, danes. Časi se niso spremenili. Leta so šla mimo, problemi so ostali.
Ob včerajšnjem obisku v Gorici
Minister Vizzini o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine
»Imel sem že pogovore z zastopniki vladnih strank, nameravam jih v najkrajšem času imeti še s predstavniki opozicijskih. Za tem bom počakal na zaključek dela posebne senatne komisije, ki jih predsedujem in dokončno sestavil vladni zakonski osnutek o globalni zaščiti za Slovence. Ta bo seveda odprt nadaljnji razpravi zainteresiranih sil. Nadejam si, da bo vladni zakonski osnutek tak, da bo zadovoljil ne le vladne sile, marveč tudi opozicijske.«
To je novmarjem izjavil minister za dežele Vizzini, ki je prišel včeraj dopoldne na obisk v Gorico. Dejal je tudi, da je v zvezi s tem že govoril z enotno slovensko delegacijo. Dejal je tudi, da vlada ne namerava s svojim zakonskim osnutkom nekaj vsihti parlamentu. Vladni osnutek naj služi kot podlaga za razpravo, saj je znano, da so tudi znotraj vladne koalicije različni pogledi na to vprašanje. Vizzini je še dejal, da bi bilo prav, da bi se o stvari razpravljalo po sedanjih volitvah, ko bo mimo volilna mrzlica.
Stališča ministra Vizzinija so nam znana že od takrat, ko se je pogo-
varjal pred nekaj tedni z enotno slovensko delegacijo. V Gorico je prišel na otvoritev novega sedeža PSDI na Travniku. Sedež so poimenovali po pokojnem voditelju Germanu Com-pagnonu. Govorili so še mestni tajnik Gentile in pokrajinski tajnik Prauscello. Vizzini je v glavnem govoril o splošni politiki v državi. S tem so socialdemokrati dejansko začeli volilno kampanjo.
Pred tem je bil Vizzini tudi na županstvu, kjer so ga sprejeli župan Scarano in nekateri odborniki. Kot izhaja iz tiskovnega poročila občine, so tudi tu govorili o zaščitnem zakonu. Zakonski osnutek naj bo tak, je rečeno v poročilu, da potrdi solidarno in razumevajoče ter mirno sožitje tu živečih narodnosti. Po Viz-zinijevem govoru na sedežu PSDI mu je ing. Lodatti izročil neko spomenico, najbrž odbora za obrambo ita-lijanstva Gorice.
Na goriškem županstvu ni bila včeraj predstavljena nobena lista. Izvedeli pa smo, da so listo PSI po trdili v direkciji te stranke v Rimu. Na tej so trije nosilci liste, in sicer podžupan Delben ter svetovalca Bru
nello in Waltritsch, torej trije dosedanji svetovalci. Drugi kandidati bodo na listi po abecednem redu. Na listi je tudi več slovenskih kandidatov.
V Gorici je bil včeraj tudi podtajnik Fioret. Sestal se je z demokrist-janskim vodstvom, potem pa je bil gost na županstvu.
Na števerjanskem županstvu je bila včeraj predstavljena lista 12 kandidatov občinske enotnosti. Na čelu liste je Ivan Humar. Poleg njega kandidirajo še Ivan Mikluš, Emesto Mahnič, Silvano Cibini, Rudolf Koršič, David Klanjšček, Franc Komic, Alojzij Juretič, Franc Maraž, Silvan Fittoli, Jožko Vogrič, Florijan Pla-ninšček. Ponovno kandidirajo vsi trije dosedanji občinski svetovalci te liste.
Fašisti so nadaljevali s svojo provokacijo. Včeraj je njihov pokrajinski tajnik Ritossa vložil v listo treh kandidatov tudi na sovodenjskem županstvu, to so Karla Desenibus, Fulvio Savini in Giovanna Maria Tuzzi. Vsi trije imajo bivališče izven občine.
SLOVENSKO $*i*£Ì5a#,STALNO „ „ ^^^^‘!GLEDAUSCE
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
ETTORE PETROLINI
CHICCH1GNOLA
komedija v treh dejanjih
Prvič v slovenščini
DANES, 14. aprila, ob 16. uri —
ABONMA RED A
JUTRI, 15. aprila, ob 20.30 —
ABONMA RED B
v torek, 16. t.m., ob 20.30 —
ABONMA RED C
v Kulturnem domu v Gorici
SKD »HRAST« DOBERDOB
danes
PRAZNIK POMLADI
—	ob 16. uri ex tempore za o-troke;
—	ob 17. uri kantavtorja Igor Tul in Sergij Štoka;
nastop mladinskih zborov iz Mirna, Bilj, Orehovelj in Vrtojbe;
ples z ansamblom TAIMS
V petek ponoči
Štiri osebe ranjene (dve hudo) v nesrečah v Tržiču in Gradišču
Zahtevajo globalno zaščito
Razvejana večletna dejavnost kulturnega centra v Ronkah
Štirje ranjeni, od teh imata dva zelo težke telesne poškodbe, je obračun dveh prometnih nesreč, ki sta se pripetili v petek ponoči. V Tržiču, na križišču med ulicama Napoli in Bonavia sta silovito trčila fiat ritmo, ki ga je upravljal 47-letni Germano Cidin iz Tržiča, Ulica Pa-rini 23, in lancia, v kateri se je peljal 36-letni Ugo Barzan, prav tako iz Tržiča, Ulica Fermi 3. Zelo hude
Claudio Martin iz Manzana, medtem ko je bil Di Biaggio v avtomobilu sam. Do nesreče naj bi prišlo zaradi neupoštevanja prometnih predpisov. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Di Biaggio z renaultom pripeljal iz Ulice Aquileia, namenjen proti središču Gradišča, in na omenjenem križišču naj ne bi upošteval prednosti. Preis kavo vodijo karabinjerji iz Gradišča.
Občine tržiškega okoliša namenjajo premalo denarja Javnemu večnamenskemu kulturnemu središču v Ronkah. Ta je bil ustanovljen z namenom, da koordinira kulturno delovanje v vseh občinah ter da tudi sam prireja kulturne manifestacije. Do< ustanovitve konzorcija je prišlo takrat ko je bilo v teh občinah le malo kulturne dejavnosti (izvzeti so doberdobska in še kaka druga v katerem so za kulturo skrbela razna društva). Kasneje, ko je prišlo iz deželnih in pokrajinskih skladov več denarja za kulturne dejavnosti, so občine same vzele v roke pobudo za kulturo. Župani in odborniki so namreč ugotovili, da je kultura »volivno« rentabilna. To se je pokazalo še zlasti v Tržiču, kjer so v zadnjih letih razvili veliko dejavnost na tem področju, še zlasti odkar imajo na razpolago mestno gledališče. Zaradi tega so nekateri občinski možje center v Ronkah potisnili nekoliko v ozadje. Lan; so mu občine namenile le 5-odstotni povišek prispevka,
O tem je bil govor na redni skupščini članov — zastopnikov občin. Poročali so predsednik Sergio Bozzi, podpredsednik in urednik revije 11 Territorio Rinaldo Rizzi in direktor Romano Vecchiet. Center je sicer veliko napravil: razstave, kulturne prireditve, aktiven je bil v publicistiki, pomagal je društvom in občinam. Hočejo pa tudi sodelovati pri upravi tržiškega gledališča Govorili so tudi o slovenski problematiki. Tudi tu je center aktiven. To je še zlasti važno za Slovence živeče v Laškem. Izdali so slovenski prevod italijanske ustave, sodelovali oz. dali pobudo za razne prireditve, o katerih smo skrbno poročali. Na skupščini so izvolili nove člane slovenske komisije centra. V njej so Karlo Černič, Aleksandra Devetak, Lilijana Vižintin, Karlo Mučič in Robert Pahor.
Sprejeli pa so tudi resolucijo v prid hitri odobritvi globalnega zaščitnega zakona. V njej so poudarjena nam že znana stališča o nujnosti take zaščite, ki bo veljala povsod kjer Slo-
venci živimo, kar je v duhu ustave italijanske republike. V njej je tudi rečeno, da je treba zaščitni zakon o-dobriti čimprej, da se preprečijo mahinacije nam nasprotnih sil. Resolucijo so poslali predsedniku senatne komisije sen. Geribaldiju in zahtevali avdicijo pred to komisijo.
razna obvestila
V Gabrjah bo v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 na sedežu KD Skala posvet o načrtovanju grezničnega omrežja v Gabrjah. Sklicuje ga občinska uprava.
prispevki
V sklad za gradnjo kulturno športnega središča na Vrhu daruje Franc Černič iz Zdravščine 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Danilu Lupinu daruje sekcija VZPI Štan-drež 30.000 lir za pevski zbor O. Župančič iz Štandreža.
kino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »2010 l’anno del contatto«.
VITTORIA 15.00—22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«
CORSO 15.30—22.00 »Rombo di tuono«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »Phenome-na«.
COMUNALE 16.00-22.00 »Gli impiegati«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Učna leta izumitelja polža«. 16.00—18.00—20.00 »Obračun na zlati galeji«.
SVOBODA 16.00 »Učna leta izumite-
telesne poškodbe je v nesreči, ki se je pripetila okrog 19.30, zadobil Cidin, ki so ga zaradi poškodb na glavi in prsnem košu, sprejeli v trži-ško bolnišnico s pridržano prognozo; 20 dni pa se bo v isti bolnišnici zdravil voznik lancie. Preiskavo o vzrokih nesreče vodijo karabinjerji iz Tržiča.
Okrog dveh ponoči pa je prišlo do silovitega trčenja tudi v Gradišču, na križišču državne ceste in Ulice Aquileia, v neposredni bližini mosta čez Sočo.
Zelo hudo se je pri nesreči poškodoval 40-letni Valter Di Biaggio iz Gorice, Ulica Parcar 16, saj se zdravniki nad njegovim zdravstvenim stanjem še niso izrekli. V isti nesreči je bila ranjena tudi 22 letna Liliana Tavagnacco iz Manzana, Ulica Orsaria 10, ki se bo zdravila 7 dni. Tavagnaccova se je peljala v golfu, ki ga je upravljal 26-letni
SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA
odbor za doraščajočo mladino
prireja letovanje v ŠKOFJI LOKI od 25. junija do 10. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 16. leta in letovanje v PUN-TIŽELI pri PULJU od 26. junija do 7. julija za otroke od 8. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/HI, tel. 744249 in na sedežu SKGZ v Gorici — Ul. Malta 2, tel. 84644 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure.
Upravni svet Kmečke banke iz Gorice je na svoji zadnji seji odobril osnutek bilance za poslovno leto 1984. Navajamo vam nekatere pomembnejše podatke:
	Lit.		%
Vloge na tekočih računih in hranilnih knjižicah 61.758.143.881		+	25,30
Naložbe	18.180.656.426	+	30,76
Lastne vrednotnice	29.568.191.326	+ 122,50	
Družbeno premoženje	5.502.824.853	+	20,37
Čisti dobiček	508.854.562	+	21,17
» Banca Agricola Gorizia * ^ 3 Kmečka banka Gorica •
SKPD »S. B. Sedej« v Števerjanu vabi danes ob 16. uri na
koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora
ob, 10-letnici delovanja. Koncert bo v Sedejevem domu v Števerjanu.
Ija polža«. 18.00—20.00 »Smoki razbojnik«.
DESKLE 17.00 »Meč kralja Arthurja«. 19.30 »Zarota v San Franciscu«.
POGREBI
Jutri v Gorici: ob 9. uri Amalija Trevisan vd. Ganeva iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH
vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 19. aprila 1985, ob 9. uri v KULTURNEM DOMU v Sovod-njah, ob prvem sklicanju in v NEDELJO, 21. APRILA 1985, OB 10.45 v istih prostorih, v drugem sklicu in s sledečim dnevnim redom:
1) pozdrav predsednika upravnega odbora; 2) izvolitev zapisnikarja in dveh skrutinatorjev; 3) poročila upravnega odbora z obrazložitvijo bilance za leto 1984 ; 4) poročilo nadzorstva; 5) odobritev bilance za leto 1984 in porazdebtev čistega dobička; 6) določitev pristopne vloge za nove člane; 7) določitev najvišjega možnega posojila za posameznika; 8) izvolitev dveh odbornikov; 9) nagrada nadzornikom; 10) razno.
Ob otvoritvi bodo predstavili tudi Univerziado 87
Jutri odprtje zagrebškega spomladanskega velesejma
Zastopane države s treh celin, vključno z Italijo - Poseben del posvečen prikazu najnovejših dosežkov na področju kmetijske mehanizacije
V glavnem mestu SR Hrvatske bodo jutri odprli tradicionalni mednarodni spomladan-skj zagrebški sejem, ki se u-vršča med najpomembnejše sejemske prireditve ne le v Ju-Spslaviji, temveč širše v Evropi. Na sejmu, ki bo trajal do
vključno nedelje 21. aprila, bo nastopilo 1.835 razstavijalcev z najrazličnejših področij, med temi 1.620 Iz Jugoslavije in 215 iz tujine. Države, ki bodo nastopile na letošnji prireditvi in med katere se uvršča tudi Italija, bodo »zastopale« kar tri
» Banca Agricola Gorizia^. ) Kmečka banka Gorica
VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
GORICA (Italija) - Korzo Verdi 51 Telefon: 84206/7 Telex: 460412 AGRBAN
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 C.P. 185
Filiala GORICA:
Piazzale Martiri per la Libertà d'Italia 5
OMNIA COMMERCE
di S. Savarin
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
§|J\X - SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62176 Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213
Veneta	import - export
	Pizzi Rita
• ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI	
• GROSISTIČNA PRODAJA	
	TRST Ul. Mazzini 18 Tel. 65946 (3 linije) Telex: 461030 VENETA 1
svetovne celine. Letošnji spomladanski sejem v Zagrebu bo zadobil posebno obeležje tudi zaradi tega, ker bodo na njegovi otvoritvi — kakor je poudaril na nedavni tiskovni konferenci njegov direktor mr. Bohumil Bernašek, predstavili tudi Univerziado 87, ki bo čez dve leti v tem mestu.
Obiskovalci sejma si bodo letos lahko ogledali — poleg domače — še osem mednarodnih razstav, med katerimi velja posebej omeniti razstavo blaga za široko potrošnjo, razstavo prehrambene industrije, razstavo opreme in tehničnih naprav za omenjeno industrijo ter razstavo pohištva. Poseben poudarek bo nadalje na sejmu namenjen prikazu proizvodov in opreme za tekstilno industrijo, medtem ko bo prav tako poseben del sejma posvečen prikazu najnovejših dosežkov na področju kmetijske mehanizacije in naprav, ki pridejo v poštev za sodobno opremljanje obratov, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov. Ob naraščajočem pomenu, ki ga ima danes v Jugoslaviji tako imenovano drobno gospodarstvo, to je predvsem obrtništvo, bo ustreznim dejavnostim namenjen obsežen razstavni prostor, na katerem se bodo obiskovalci lahko seznanili z vsemi ustreznimi novostmi, predvsem seveda tehnične narave, in to domačega in tujega izvora. Kakor že na dosedanjih sejmih, so organizatorji tudi za letošnjo spomladansko prireditev poskrbeli za primeren prikaz najnovejših naprav za promet in zveze, medtem ko bosta za zahtevnejše obiskovalce privlačni predvsem razstavi tehničnih novosti in regulacijske tehnike.
Kakor vsako leto, tako bo tudi tokrat za časa sejma cela vrsta strokovnih srečanj in posvetov, med' temi tudi nekaj z mednarodno udeležbo, tako da računajo, da se bo raznih simpozijev udeležilo skupno o-krog 4.000 strokovnjakov, raziskovalcev in znanstvenikov z raznih področij. Kar zadeva število obiskovalcev, pa si organizatorji spomladanskega sejma obetajo, da bo njihovo število letos znatno prekoračilo 400.000.
Kar zadeva italijansko udeležbo na letošnji prireditvi, je treba zabeležiti, da je v zadnjem času opaziti med italijanskimi poslovnimi krogi naraščanje zanimanja za vsestransko gospodarsko sodelovanje s sosedno Jugoslavijo, kakor se je izkazalo tudi na srečanju o novem jugoslovanskem
zakonu o tujih naložbah v organizaciji združenega dela iz SFRJ, ki je bil nedavno tega v Milanu. Na obeh straneh je opazna pripravljenost na okrepitev blagovne menjave — ta je v lanském letu zabeležila 941,4 milijona dolarjev smeri
iz Jugoslavije v Italijo in 964,5 milijona dolarjev v nasprotni smeri — kakor tudi na prehod k zahtevnejšim oblikam gospodarskega sodelovanja, k čemur v veliki meri prispeva prav nastopanje na specializiranih sejemskih prireditvah.
B
r
Sar

REŠIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
Ulica Cicerone 8
34100 TRST P.P. 101
Tel.: 61241 - 61478 - 62112 - 62995
Telex: 460561
FILIALA:
Korzo Italia 205 34170 GORICA Tel.: (0481) 30840
uvoz - IZVOZ predstava ištva
(Mirini m |m:x
S. p. a.
TRST — Ulica Geppa 9/111 Telefon: 68802 - 64489 - 62254
Telex: 460231
FRATELLI	PRIOGLIO...
MF	MEDNARODNA ŠPEDICIJA TRST — Ul. Cellini 2	
TRST — Administracija	RABUJEZ (Rabuiese) —
Tel.: 040-631107/08	Tel.: 040-231134, 225202/3/4
Telex: 460055 PRISPD	Telex: 460373 PRIPRO TABLJA (Pontebba) —-
PROSEK — Tel.: 040-225202/3/4	Tel.: 0428-90425/6 KOKOVO (Coccau) —
OPČINE — Telex: 460373 PRIPRO	Telex: 450028 PRIPON FORTEZZA — Tel.: 0472-48656/7
FERNETIČI —	Telex: 400055 PRIFOR
Tel.: 040-213366, 225202/3/4	VIPITENO —Tel.: 0472-65081 int.760
Telex: 460 373 PRIPRO	Telex: 400445 PRIVIP
S. R. L.
IMPORT EXPORT
TRST/TRIESTE . UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex 460517 TECHNA I
BČIKB
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA
TRST - Ulica Filzi 10
Košarka: povratne tekme »play- off«
Kljub povprečni igri združena ekipa boljša od Putinatija
Tudi danes presenečenja?
Danes bodo na sporedu povratna četrtfinalna srečanja »play-offa« italijanskega košarkarskega prvenstva. V prvih četrtfinalnih srečanjih je bilo mnogo presenečenj, saj je le milanski Simac doma premagal lanske državne prvake Granarola iz Bologne.
Turinski Berloni je namreč doma za točko izgubil z Jollycolombanijem, iz Cantuja in je pričakovati, da mu bo v gosteh še bolj trda predla.
V Bologni se bo skušal Granarolo oddolžiti milanskemu Simacu za pekoč poraz v prvi tekmi. D’Antoni, Carrol, Meneghin in tovariši so premagali prvake za celih 24 točk,
Do presenečenja je prišlo tudi v Va-reseju, kjer je Tanjevičev Indesit premagal domačine z 89:85. V Caserti ima torej drevi Indesit idealno priložnost, da dokončno obračuna z renomiranim! nasprotniki.
Na j več,je presenečenje pa je v Rimu pripravil Scavolini iz Pesara, ki
je za celih 13 točk premagal domačo Bancoromo, ki je regularni del prvenstva celo sklenila na prvem mestu lestvice. Prav gotovo pa se Rimljani ne bodo kar tako predali.
Morebitna tretja tekma četrtfinala bo na sporedu v četrtek, 18. t.m. Polfinale bo nato konec tega meseca, finale pa v začetku maja.
Uribe odšel v Peru
Perujski nogometaš Cagliarija Uribe se je včeraj vmd domov in s tem končal triletno kariero v Italiji, ki je bila zanj vse prej kot uspešna.
La Vite zapustN bolnico
GENOVA — Giuseppe La Vite, ki so ga po EO, ki ga je doživel proti Marcu Gallu, takoj odpeljali v bolnico, je po obveznih pregledih že odšel domov. Izvidi so namreč pokazali, da ni utrpel nobene poškodbe.
V Ferrari četrta zmaga Mebla
Putinati Ferrara — Meblo T:3 (7:15, 15:4, 6:15, 6:15)
TRAJANJE SETOV: 14, 15, 13 in 11 minut.
MEBLO: Vida in Lia Legiša, Cergol, Mira in Neva Grgič, Gadio, Maver, Klemše in Kralj.
Meblo je v slabi uri, ne preveč lepe igre, premagal Putinati iz Ferrare s 3:1. Nizka ekipa iz Ferrare je tako osvojila svoj drugi set v tem delu prvenstva (prvega je iztržila Tregaro-janiju) in to prav proti naši ekipi, ki je do pred kratkim bila eden favoritov za napredovanje v A-2 ligo. Kako to? Naša dekleta so igrala demotivirano, niso se znašla v telovadnici s cementnim podom in motilo jih je tudi zahajajoče sonce, ki jim je v drugem setu sijalo naravnost v oči. Ta set so naše igralke tudi gladko izgubile, potem ko so prvega osvojile brez težav.
Tretji in četrti set sta bila drug
Vida Legiša je s servisi strla odpor Putinatija
drugemu podobna kot kaplja kaplji. Vse do 6:6 sta si ekipi s težavo priborili točke, nakar je obakrat Vida Legiša z natančnimi servisi, ki nasprotniku niso dovolili graditi igre, vlila svojim soigralkam samozavest in se-
tov je bilo kmalu konec.
Torej nadaljni točki za našo združeno ekipo in upajmo, da se bodo dekleta čez teden dni zopet srčno borile proti kakovostni in značajni ekipi iz Nervese, da v zadnji letošnji prvenstveni tekmi dokažejo zvestim navijačem, kaj je lepa odbojka.
Po tekmi smo trenerja Drasiča vprašali za krajšo izjavo: »Povprečni ekipi smo dovolili, da je osvojila set. V glavnem zaradi sonca. Tega pa ne jemljem kot opravičilo, ker je bila kakovostna razlika med ekipama prevelika.«	N. K.
OSTALA IZIDA: Nervesa - Pordenone 2:3; Torrefranca - Tregarofa-ni 3:0.
LESTVICA: Pordenone in Torrefranca 16, Nervesa 10, Meblo 8, Tre-garofani 4, Putinati 0.
SKUPINA ZA OBSTANEK: Fratte - OMA Linea Vogue 3:1.
kratke vesti - kratke vesti
Moška C-2 liga: z Olympio Terpin
Borovcem tudi drugi derbi
Maratonski SP v Hirošimi
Italijanke odlične
HIROŠIMA — Vzhodna Nemka Katrin Doerre je zmagovalka prve izvedbe svetovnega pokala v ženskem maratonu. Uveljavila se je v konkurenci 116 atletinj iz 37 držav, na cilju pa je za 47” prehitela Sovjetinjo Ivanovo, medtem ko se je na tretje mesto uvrstila Madžarka Szabo. Odlične so bile tudi Italijanke, ki so s četrtim mestom Foglijeve, šestim Marchisiove in 11. mestom Scaunicho-ve osvojile ekipno zmago pred Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Danes bodo na vrsti moški, Italijani, s Pizzolatom na čelu, pa računajo, da bodo najboljši med Evropejci.
Motociklist v komi
Italijanski 31-letni motociklist Lorenzo Ghiselli je v globoki nezavesti, potem ko je padel med prvo preizkušnjo za državno prvenstvo v kategoriji do 500 ccm, ki je bila včeraj v Imoli. Dirko je osvojil Franco Uncini na suzukiju. V kategoriji do 125 ccm se je uveljavil Ezio Gianola.
Kontovel Electronic Shop — Alabarda 77:78 (41:42)
KONTOVEL: Ban 1, Emili 17, U-šaj 1, Pertot, Lisjak 9, Štoka 9, Čuk 7, Devetak 10, Starc 24, Sedmaik.
PON: Lisjak, Štoka; 3 TOČKE: Devetak 2, Starc, Emili.
V zadnji prvenstveni tekmi so Kon-tovelovi igralci narodno izgubili proti drugouvrščeni Alaha rdi. Tekma je bila vseskozi izenačena, v prvem polčasu pa so domačini dobro izvajali sheme, tako da so nasprotniki le po sreči ob koncu prvega dela igre vodili z eno točko razlike.
Tudi drugi polčas je bil izenačen, vendar so naši le imeli rahlo prednost. V 10. minuti drugega dela igre so Kontovelci vodili s 66:59. To razliko so nato nasprotniki nadoknadili ter prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca.
Kontovelci so se odlikovali po požrtvovalnosti. Za igro v obrambi bi
Tenis v Portorožu za »pokal Casinò«
PORTOROŽ — V Portoroškem zalivu so na mednarodni jadralni regati za »pokal Casinò« včeraj ob u-godnem vremenu izpeljali dve preizkušnji. V razredu finn je po treh regatah na prvem mestu Spličan Viali, v razredu 470 sta prva Madžara Nia-ri - Koiez ter v razredu FD prav tako Madžara Pometz - Gaborjan, v razredu 470 sta bila Koprčana Antončič - Borštnar druga, Italijana Bra-daschia - Lonza pa tretja.
(J. Kreft)
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Inter	3:0
(15:6, 15:6, 15:3)
1. MOŠKA DIVIZIJA Sistiana — Bor	0:3
- (5:15, 8:15, 13:15)
UNDER 15 ŽENSKE Ludnico — Sovodnje	2:0
(15:10, 15:6)
V finalu znova
Jugoslavija - ZDA
MANHEIM — Z zmago proti švedski s 100:91 se je Jugoslavija uvrstila v finale mladinskega košarkarskega turnirja v Manhedmu. V drugem polfinalu so ZDA s 101:66 odpravile Turčijo. V finalu bo torej Jugoslavija igrala proti ZDA, katere je že premagala v 3. kolu z 89:80. Italija se je na tem turnirju morala zadovoljiti s 5 mestom, potem ko je v zadnjem srečanju s 77:61 premagala Anglijo.
Danes Pariz - Roubaix
CAMPIEGNE - Kar šest italijanskih ekip z okrog 40 tekmovalci se bo udeležilo današnje tradicionalne kolesarske dirke od Pariza do Rou-baixa. Eden od glavnih favoritov je tudi Moser, ki je že zmagal v letih 1978, 1979 in 1980 in ki ga bodo bodrili številni navijači, saj je iz Veneta in Trentina krenilo na pot kar deset avtobusov. Poleg Moserja pa ne gre
pohvalili Lisjaka, v napaku pa Emilija. (Damir Starc)
1. MOŠKA DIVIZIJA Kontovel B — Breg 60:89 (17:43)
KONTOVEL: Perini 22, Pertot 4, Prašelj 6, R. Kneipp, Danev 1, Gre-gori, Luxa 21, Starc 2, Guštin.
BREG: R. Zeriali 22, Mallè, Mene-ghetti 30, Barut 8, Pertot 8, Sosič 2, Strajn 2, Labjani 2, M. Zeriali, Zobec 15.
V slovenskem derbiju med ekipama, ki imata v tem prvenstvu različne ambicije, je Breg gladko premagal Kontovelovo vrsto. Slednja je vodila le v 4. minuti prvega polčasa,
Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni spremenila, tako da so na koncu Brežani visoko slavili. V vrstah Kontovela sta se izkazala Perini in Luxa, v vrstah Brega pa R. Zeriali in Menoghetti. (D. Starc)
JADRAN
matične. Dve minuti in 30 sekund pred koncem so naši še vodili za 7 točk (76:69), minuto in 40 sekund pa je b,il rezultat le 76:74 za Jadran. Naši košarkarji pa v poslednji minuti in pol niso izgubili glave in so uspeli zmagati z dvema točkama razlike.
Veselje v našem taboru je bilo seveda nepopisno in tudi med malimi skupinicami naših navijačev (igralke Mebla). Domači navijači pa niso znali skriti svojega razočaranja in so izžvižgali naše fante in jih tudi obmetavali z raznimi predmeti. V prihodnjem kolu (v nedeljo) bodo jadranovci igrali zopet v gosteh in sicer v San Donaju
BRANKO LAKOVIČ
Celli Fulgor Porli — Jadran 76:78 (31:38)
CELLI FULGOR PORLI’: Came-rani, Lolli 12 (4:5), Assirelli, Sonora 2, Santarelli 17 (1:2), Ballarinì 2 (0:2), Violini 6 (2:2), Celli 16 (2:3), Minghetti 12 (3:4), Rabiti 9 (5:7).
JADRAN: Klavdij Stare 6 (2:2),
pozabiti na Vanderaerdena, Andersona, Planckaerta, Kuiperja, Lemonda, Kellyja, Mutterja, na Italijane Contini ja, Bontempija, Čarolija. Skupno bo na startu kar 188 kolesarjev, ki bodo morali prevoziti 265,5 km dolgo pot.
Teodori peti naslov
REGGIO EMILIA — Tudi v povratni tekmi končnice italijanskega ženskega odbojkarskega prvenstva A-l lige je Teodora premagala Nel-sen s 3:2 (15:9, 15:13, 8:15, 13:15, 15:5) in tako petič zapored osvojila državni naslov. Tekma je bila izredno izenačena in tudi kakovostna, potrdila pa je tudi velik napredek italijanske ženske odbojke.
Metaloplastiki prva tekma
ŠABAC -r- V prvi finalni tekmi rokometnega pokala prvakov je Metalo-plastika iz Šabca z 19:12 (9:6) premagala Atletico Madrid. Povratno srečanje bo čez šest dni v Madridu.
V SREDNJI KATEGORIJI
Hagler - Hearns dvoboj stoletja
LAS VEGAS — Mnogi poznavalci napovedujejo, da bo jutrišnji dvoboj za naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji med prvakom Marvinom Haglerjam in izzivalcem Thomasom Heamsom srečanje stoletja. Hagler bo za dvoboj zaslužil pet milijonov dolarjev, kar je rekord za to kategorijo. »Match« se bo odvijal v 12 krogih, toda oba boksarja napovedujeta, da se bo končal mnogo prej. Tekma bo po italijanski TV ob 5.40 v torek zjutraj.
Lendl in Connors v polfinalu
DALLAS — Američana Connorsa in Čehoslovaka Lendla ni doletela usoda McEnroea in Wilanderja, ki sta nepričakovano izpadla v četrtfinalu teniškega turnirja v Dallasu. Včeraj je Lendl s 3:6, 7:6, 3:6, 6:1, 6:2 premagal Šveda Edberga, Connors pa s 7:5, 6:2, 6:3 rojaka Kricksteina. Polfinalna para: Nystroem - Mayotte, Connors - Lendl.
Ivo Starc 8, Rauber 10 (3:5), Ban 32 (8:9), Čuk 6, Daneu 8 (2:2), Žerjal 8 (2:2), Sosič, Vremec, Kojanec.
SODNIKA: Milazzo (Marsala) in Galla (Trapani). PM: Fulgor 17:25, Jadran 17:20; ON: Fulgor 24, Jadran 23; PON: Daneu (33), Lolli (40), Bonora (40); TRI TOČKE: Santarelli 3, Ban 1. GLEDALCEV: 200.
OSTALA IZIDA: Americanino Vicenza - Ceam Bologna 94:68; Basket Ravenna - San Dona 94:92.
Rokomet — mladinske igre
Kosovel v play-offu
Kosovel — Centro Olimpia Na-zario Sauro 45:6 (23:4)
KOSOVEL: Bacchi 1, Berdon 3, Biber 3, Calzi, Černe 3, Fonda 3, Paulina 6, Andrej Škabar 1, Igor Škabar 10, Marko Škabar 3, Riccardo Škerk 8, Sandi Škerk 3, Vremec 1, Vocchi.
Rokometaši openskega Kosovela so zabeležili še eno visoko zmago in se tako uvrstili v play-off za osvojitev pokrajinskega naslova. (Inka)
Olympia Terpin — Bor JIK banka 1:3 (15:2, 10:15, 12:15, 11:15)
OLYMPIA: Batistič, I., M. in Š. Cotič, S. in D. Terpin, Špacapan, Prinčič, Dornik.
BOR: Stančič, Furlan, Budin, D. in G. Gasparro, Gombač, Pernarčič, Škabar, Zubin.
Zmago so si Tržačani zaslužili, saj so kljub odsotnosti Grilanca pokazali večjo voljo do igre, medtem ko se je pri Olympii poznala utrujenost, ki je bila razvidna v zadnjem, ključnem delu srečanja. Resnici na ljubo sta obe ekipi pokazali povprečno igro Prvi set so domačini zlahka zmagali in to potrjuje sam rezultat. Borovci so prišli na igrišče preveč napeti in so mnogo grešili. Podobno kot v prvem, a obratno kar zadeva ekip, je bilo v drugem nizu, ko so borovci vodili že 10:0. Ob tem rezultatu so gostje nekoliko popustili in Olympia je prišla do desetice, ni pa utegnila zmagati. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu.
Gotovo je bil najlepši četrti set, ko sta ekipi pokazali nekaj več borbenosti in tehnične pripravljenosti.
(R. Pavšič)
Friuli — Val 3:2 (5:15, 11:15, 15:4, 15:7, 15:10)
VAL: Faganel, Plesničar, Petejan, Černič, Vogrič, Zavadlal, Mučič, Ju-ren, Lavrenčič, Allesch.
Val je bil že na pragu zmage, saj je v prvih dveh setih nadigral nasprotnika, ki bo prestopil v C-l liga. Domačini niso pričakovali takega odpora in so se morali pošteno potruditi, da so stanje v setih izenačili. Postal je tako odločilen peti set, ki je navdušil sicer maloštevilne gledalce. Set je trajal celih 33 minut in smo prisostvovali vrhunski odbojki. Val je celo povedel, a Friuli je izkoristil domače igrišče in predvsem višino svojih igralcev, tako je osvojil set in končno zmago. Valu ostaja zadoščenje dobrega nastopa, škoda pa le, da so v tem drugem delu prvenstva plavo-rdeči izgubili že tri tekme s tesnim izidom 3;2. (Zip)
ŽENSKA C-1 LIGA Torriana — Breg	1:3
(13:15, 2:15, 15:0, 12:15)
TRAJANJE SETOV: 28, 10, 8 in 23 minut.
BREG: Stepančič, D., K. in V. Kocjančič, Rauber, Furlanič, Slavec, Debenjak, Kus.
Tradicija je tudi tokrat obveljala in Brežanke so še četrtič v letošnji sezoni premagale Torriano. Tekma sama s tehničnega vidika ni bila nič posebnega. Vzrok za to gre iskati v dejstvu, da sta si obe ekipi že predčasno zagotovili obstanek v ligi, poleg tega pa je v drugem in v tretjem setu sonce oviralo normalen potek tekme tako, da se na eni strani igrišča ni videlo ničesar. To odražata tudi dedna izida v drugem in tretjem setu, ko igre praktično ni bilo. V prvem in četrtem setu pa so Do-linčanke izkoristile svojo premoč ob mreži in zasluženo slavile. (R. Gruden)
Sloga — Cento 2:3 (15:9, 14:16, 15:11, 14:16, 5:15)
TRAJANJE SETOV: 20, 24, 19, 21, 13 minut.
SLOGA: M. in T. Križmančič, Malalan, Sosič, S. in V. Vidah.
V svojem zadnjem domačem nastopu je Sloga zapravila izredno priložnost, da bi osvojila prvo prvenstve-
no zmago. Kljub okrnjeni postavi so slogašice razen v zadnjem nizu, ko so povsem popustile, res dobro igrale. Kot kažejo tudi delni izidi posameznih setov, je bil boj za točke izredna oster in le trohica športne sreče bi bila dovolj, da bi Sloga prijetno presenetila. (Inka)
ŽENSKA C-2 LIGA Friulexport — Martignacco 2:3 (12:15, 15:10, 6:15, 15:9, 7:15)
TRAJANJE SETOV: 23, 20, 14, 22 in 20 minut.
FRIULEXPORT:	Venier, Pertot,
Žerjal, Ukmar, Umek, D’Ambrogio, Mauri in Stoper.
Tudi vdrugič je Friulexport klonil odličnemu drugouvrščenemu Marti-gnaccu le po petih setih igre. S to zmago so si gostje zagotovile napredovanja v višjo ligo, naše mlade i-gralke pa so dokazale, da so jim e-nakovredne. Žal je v odločilnih trenutkih zmanjkalo sape in odločnosti.
MOŠKA D LIGA Pastificio Crisci — Naš prapor 1:3 (12:15 11:15, 15:8, 6:15)
TRAJANJE SETOV: 31, 28, 27, 19 minut.
NAŠ PRAPOR: Pintar, Černič, F. Sošol in M. Legiša, Bevčar, Komel, Mikluš, Mervič, Klanjšček.
V mestnem goriškem derbiju je Naš prapor zasluženo slavil zmago. Brici so tokrat nadigrali nasprotnika,
Pripomniti pa moramo, da se sodniška dvojica tokrat ni najbolje obnesla in je zlasti v prvih dveh setih ustvarila na igrišču nepotrebno napetost.
ŽENSKA D LIGA CUS Trst — Sovodnje Central-sped 1:3 (13:15, 16:14, 14:16, 5:15)
SOVODNJE CENTRALSPED : Pe-tean, E. in N. Černič, Giuhana in Gabriela Lo Presti, Luvisutti, Gian, Vižintin, Počkar.
TRAJANJE SETOV: 20, 23, 28 in 18 minut.
Odbojkarice Sovodenj Centralspe-da so na drugem zaporednem gostovanju v Trstu pospravile sedmi par točk, vendar ne brez težav. Marjan Tomšič, ki je pomožni trener in je tokrat vodil ekipo, nam je po srečanju povedal: »Igra sama ni bila posebej kakovostna. Po porazu s Killjoyem pred štirinajstimi dnevi je bjlo pri igralkah videti veliko bojazni in nezaupanja. Sele na koncu so zaigrale tako kot znajo. Poudariti pa moram, da smo nastopih v okrnjeni postavi.« (G.F.)
Corridoni — Bor	2:3
(6:15, 11:15, 15:6, 15:12, 10:15)
BOR: Košuta, Montanari, Vodopivec, čač, Centazzo, Favaretto, Jazbec, Godina in Superina.
Tudi tokrat so borovke z odlično igro premagale enega favoritov. Po prvih dveh setih so plave pokazale odlično igro v obrambi, s katero so lahko gradile in uspešno zaključevale akcije, ki so jim prinašale dragocene točke. V tretjem setu so borovke prepustile igro nasprotnicam in jim dale tako možnost do zmage. Četrti set bi bil lahko zadnji, ampak sodnika našim nista bila naklonjena. V petem setu so »plave« pokazale zagrizeno igro in zasluženo zmagale. Vredne pohvale so prav vse i-gralke, posebno pa sta se na mreži izkazali Centazzova in Košutova po zaslugi dobrih podajačic.
Zadnje kolo promocijskega košarkarskega prvenstva
Kontovelovci za las izgubili
• nadaljevanje s prve strani
Tokrat obe točki na tujem?
Triestina v Varese ju
V italijanski nogometni B ligi bo od vodilne peterice, ki se bori za prestop v A ligo, v današnjem 29. kolu doma igral le Lecce. Pomeril pa se . s Pescaro, ki je eno večjih prijet-wh presenečenj lige in se nahaja na Povsem solidnem sedmem mestu. Zna torej biti nevaren, čeprav lahko tudi demotiviran, saj nima težav v zvezi z obstankom.
Težja so vsekakor gostovanja osta-hh vodečih. Med temi je tudi Triesti-r®,_ ki gostuje v Vareseju. Domače toostvo je na dobri poti, da si zagotovi obstanek v ligi, saj ima dve točki Prednosti nad 17-uvrščenim Campobas-Solri. S porazom pa bi Varese kaj-P®k svoj položaj poslabšal. Zato čaka triestino, ki bo igrala brez De Falca, dokaj težka naloga.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Bo-togna, Cagliari - Genoa, Campobasso -
Monza, Catania - Empoli, Cesena -Perugia, Lecce - Pescara, Parma -Padova, Sambenedettese - Bari, Taranto - Pisa, Varese - Triestina.
V ITALIJANSKI A LIGI
Za UEFA in obstanek
Spored današnjega 25. kola italijanske nogometne A lige (ob 15.30), v katerem se boj omejuje le še na uvrstitev v pokal UEFA in obstanek v ligi, je naslednji: Avellino - Atalanta, Como - Lazio, Cremonese - Napoli, In-ter - Fiorentina, Juventus - Udinese, Roma - Ascoli, Sampdoria - Milan, Verona - Torino.
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
V Splitu važna tekma med Hajdukom in Sarajevom
Vse oči ljubiteljev jugoslovanskega nogometa bodo drevi uprte v splitski derbi kola med Hajdukom in Sarajevom, praktično edinima kandidatoma za osvojitev državnega naslova. Hajduk, ki ima točko manj od Sarajevčanov, ima hkrati namreč že štiri pike prednosti nad tretjeuvrščenim Željezničar jem. Ni torej težko napovedati, da bo današnja tekma 24. kola v dobršni meri odločala o državnem prvaku, še zlasti, če se bo sreča nasmehnila gostom.
DANAŠNJI SPORED: Željezničar -Iskra, Dinamo - Crvena zvezda, Rijeka - Sutjeska, Partizan - Radnički, Budućnost - Osijek, Vojvodina - Priština, Sloboda - Vardar, Hajduk - Sa rajevo, Dinamo - Velež.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v sv. Frančiška v četrtek, 18. t. m., °b 20. uri.
SK DEVIN
]jabi člane in prijatelje na 11. REDNI ttBcNj ZBOR, ki bo v sredo, 17. t. m., dvorani I. Gruden v Nabrežini v pr-j?? sklicanju ob 20. uri in v drugem nka niu °k 20.30. Dnevni red: izvolitev Predsedstva, poročila, pozdravi gostov, mskusija, razrešnica odboru in volitve.
2 S š D I
^‘šča, da ja, jutri, 15. aprila, ob «.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazo-rerU Seia “ogometne komisije. Dnevni e(*: L sestava mladinskih ekip za sefu« 1985/86, 2. druga trofeja ZSŠDI, • mednarodni turnir.
ŠPORTNA ŠOLA TRST Poroča, da bo za učence, ki so se prl-JPVUi za podaljšek plavalnega tečaja Potekal pouk vsako sredo po naslednjem redu: Katinara in Dom jo od 17. do 18., Vs' ostali od 16. do 17. uri.
TPK SIRENA
obvešča, da bo tajništvo kluba na f žpolago članom in prijateljem vsak ddn (razen ob sredah, nedeljah In Praznikih) od 18. do 20. ure.
Na prvem atletskem tekmovanju sezone
Za začetek dve zmagi članov Bora Infordata
Na prvem atletskem tekmovanju sezone, ki je bilo v Trstu, so nastopili tudi predstavniki Bora Infordate in dosegli dve zmagi. Prva je bila namreč Maja Pečar, ki je kroglico zalučala 25,64 m daleč, v isti disciplini pa se je uveljavil tudi Iztok Pečar z dobrim 43,30 m. Boljših rezultatov tudi ni bilo pričakovati, saj je to prva tekma v dobro obetajoči sezoni.
Dečki
MET KROGLICE: 1. Iztok Pečar 43,30 m; 2. Dean Oberdan 39,56 m; 3. Igor Stopar 30,42 m (vsi Bor Incordata). SKOK V DALJINO:	1.
Stulle (S. Giacomo) 421 cm; 7. Igor Stoper (Bor Infordata) 366. 1200 m: 1. Peditto (CSI) 3’30”1; 10. Paolo Hrvat (Bor Infordata) 4’17”4.
Kadeti
80 m: 1. Robba (CSI) 10’'2; 9. Paolo Hrvat (Bor Infordata) 10”9.
Deklice
MET KROGLICE: 1. Maja Pečar 25,64 m; 4. Emanuela Crevatin 17,90 m; 9. Erika Poljak 14,47 m (vse Bor Infordata).
Kadetinje
80 m: 1. Tedesco (ACT) 10”7; 11. Maša Pilat (Bor Infordata) 12”0. DALJINA:	1. Neoloetto (Edera)
496 cm; 12. Analiza Bavčar (Bor Infordata) 391 cm. HOJA: 1. Gregori (S. Giacomo) 11’14”7; 3. Analiza Bavčar (Bor Infordata) 12’48”2.
(L. Glavina)
Prva bo 25. aprila, drugi pa 1. maja
Pravilnika avtomobilske vožnje in orientacijskega pohoda
TO ZSŠDI in Mladinski odbor prirejata ob praznovanju štiridesetletnice osvoboditve tri skupne pobude
a)	avtomobilsko orientacijsko vožnjo
b)	družabni večer z nagrajevanjem in kresom
c)	planinsko - orientacijski pohod.
Avtomobilska orientacijska vožnja bo 25. aprila v jutranjih urah. Nagrajevanje in kres z družabnim večerom bosta 30. aprila v večernih urah. Planinsko - orientacijski pohod bo 1. maja zjutraj.
Pravilnik avtomobilske orientacijske vožnje
Moštva so lahko moška, ženska ali mešana.
Sestavljajo jih voznik ter dva ali trije potniki.
Moštva se vpisujejo preko svoje osnovne organizacije na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2, do petka, 19. aprila. Vpisana moštva imajo prednost pri startu. Zamudniki se lahko vpišejo na dan tekmovanja pri spomeniku v Jamljah.
Vpisnina znaša 5.000 lir.
V vsakem moštvu mora nekdo, ki zna voziti, imeti tudi veljavno listino za prehod državne meje.
Vsako moštvo naj razpolaga vsaj z enim kompasom.
Tekmovanje nima hitrostnih prvin; predvideva razreševanje nalog, orientacijo, poznavanje osnov iz zgodovine in poznavanje ustanov naše narodnostne skupnosti.
Prireditelja ne odgovarjata za morebitne poškodbe na vozilih in osebah, niti za morebitne prometne prekrške.
Ostala in podrobnejša navodila dobijo udeleženci in udeleženke na startu.
Pravilnik planinsko - orientacijskega pohoda
Moštva so lahko moška, ženska ali mešana.
Razdeljena so v dva tekmovalna razreda: do petnajst in nad petnajst let.
Sestavljena so od štirih do šestih pohodnikov.
Vpisovanje bo 1. maja od 8.30 do 9. ure na startu, ki bo pravočasno določen in sporočen.
Vpisnina znaša tri tisoč lir.
Vsako moštvo naj razpolaga vsaj z enim kompasom. Oprema naj bo primerna za hojo tudi po brezpotju.
Nagrajevanje bo 1. maja popoldne na Dvoru v Števerjanu.
Prireditelja ne odgovarjata za morebitne poškodbe, ki bi se pripetile med tekmovanjem.
Za kombinacijo se lahko v posebnem tekmovalnem razredu prijavijo moštva iz avtomobilske orientacijske vožnje, katerim je dovoljeno zamenjati enega člana posadke.
Ostala in podrobnejša pojasnila dobijo udeleženci in udeleženke na startu.
ZLATARNA P O R C E L A N - K R I S T A L
Sossi Viviana
Narodno ulica 44 —
OPČINE (Trst)
DARILA — POROČNI SEZNAMI —
BONBONIERE (poroke, krsti, obhajila, birme in druge priložnosti)
Velik uspeh pionirk košarkarskega kluba Cimos Senožeče
Republiški naslov prvič na Primorsko
Nedelja, 7. aprila 1985, bo ostala za-Pjsana v kroniki ženske košarke na ritnorskem z velikimi črkami. Kako udi ne. V metropoli Prekmurja so ffde košarkarice ŽKK CIMOS Se-ozeče, sicer učenke in dijakinje iz lvače in Sežane osvojile nič manj f H.^slov republiških prvakinj v ka-eSoriji starejših pionirk za leto 1985.
rcJa-ve^ uspeh je bil dosežen po iz-' zmagi v velikem finalu nad pr-Wi favoritom prvenstva ISKRA DEL-1V .Ježtoa iz Ljubljane, ki že nekaj k kroji vrh slovenske ženske košar-V finalu so mlade košarkarice iz fivače pokazale, da so resnično naj-Lise v Sloveniji, saj so ekipo iz Ljub-Jane, v kateri so zbrane najboljše iz [feh osnovnih šol Ljubljane, prekaša-- v vseh vrlinah, ki krase vrhunske Portnice. Sama tekma je potekala v fftoem vodstvu Primork, ki so na-Protnicam vsilile svoj slog igre. Brez-
kompromisna obramba, hitri nasprotni napadi in fanatična borbenost, bi spravili na kolena tudi še boljšo ekipo kot so bile Ljubljančanke. Te so sredi drugega polčasa sicer izenačile, toda zaključek tekme je potekal v znamenju C1MOSOVK, ki so osvojile tudi domače gledalce, kateri so glasno vzpodbujali mlade Primorske. Po zadnjem sodnikovem žvižgu veselju ni bilo konca. Solze, objemi, čestitke in dolg spontan aplavz domačih gledalcev in razočaranih nasprotnic. Naslov je prvič v zgodovini ženske košarke v Sloveniji odšel na Primorsko. To obeta lepše čase in boljše rezultate tudi pri starejših selekcijah, saj je potrebno poudariti, da so mlajše pio? nirke ŽKK CIMOS Senožeče osvojile naslov republiških prvakinj v letih 1983 in 1984. To kaže tudi na zelo dobro delo v tem klubu, ki je hkrati tudi edini predstavnik Primorske, poleg KK Salonit iz Deskel - Anhovo, v I.
slovenski košarkarski ligi. Nosilci strokovnega dela so trenerji Janko Sila, Igor Meden in Ivan Bregar, ki so tudi najbolj zaslužni za nedeljski triumf.
ŽKK dobro sodeluje z žensko ekipo KK Polet iz Opčin. Iz tega sodelovanja bo mogoče vzklil napredek ženske košarke v zamejstvu, kar bi bila velika obogatitev sicer že bogatega telesno kulturnega življenja v zamejstvu.
Naj še predstavimo republiške prvakinje Slovenije: Andreja Perhavec (kap.), Vanja Bizjak, Katja Žvab, Barbara Trebeč, Verica Opatič, Ne-brijana Roma, Aleksandra Prekrsky, Barbara Tominc, Nadja Čokelj, Sonja Čilag, Mirjana Petrič (iz Sežane), Ivanka Gajšek, Dragana Dikič (iz Sežane).
Zaželimo mladim košarkaricam iz občine Sežana še veliko podobnih uspehov.
domači šport
Danes
NEDELJA, 14. aprila 1985
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Repnu: Polet - Ferroviario
1n 1. MOŠKA DIVIZIJA
m.00 na stadionu »1. maj«: Bor B -Varso; 11.00 v Gorici: Essegi - Dom
„	PROPAGANDA
U.30 v Istrski ulici 53: Don Bosco B - Bor
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30 v Bazovici: Zarja - Libertas; •>■30 v Križu: Vesna - San Sergio
3.	AMATERSKA LIGA
i c-Vw.'D v Sesljanu: San Marco - Mladost;
V S ta rancano: Staranzano - Kras; ir ," v Fossalonu: Fossalon - Primorje; ir ," v Trebčah: Primorec - Romana; w.30 y Dolini: Breg - Olimpia; 15.30 na var1fah: Gaja - Rabuiese; 15.30 v So-koonjah: Sovodnje - Medea: 15.30 v štan-ezu: Juventina - Jalmicco
NARAŠČAJNIKI
v ir'?® v Križu: Vesna - San Luigi; 10.30 " Miljah: Fortitudo - Zarja; 10.30 v Do-lmi: Breg - Muggesana
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA 11.30 v Reziji: Val Resia - Kontovel Electronic Shop
MOŠKA D LIGA
11.00	pri Banih: Sloga - Jamlje SO BEMA
ŽENSKA D LIGA
15.00	v Trstu, telovadnica šole Petrarca: Cortina Sport - Sloga
UNDER 15 — MOŠKI
11.00	v Tržiču: Fincantieri Tržič - O-
lympia Terpin; 9.00 v štandrežu: Jamlje SOBEMA - Naš prapor
Jutri
PONEDELJEK, 15. aprila 1985
ODBOJKA
__ UNDER 15 — ŽENSKE 16.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Dom Agorest - Ronchi
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK
ZA SEZONO 1984/85
trofeja *IL GIARDINO*
ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98.800 MHZ - 99,100 MHZ -90.600 MHZ)
PRIMORSKI DNEVNIK
1.  ----——— --------------
2. -----------------------1
S. ——---------------------
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
plastinaua
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampijike, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.)	60682
Sedež in laboratorij: Ul. Carletti 10	827064
A. PERTOT
pomladne novosti
□ METRSKO BLAGO □ PLETENINE □ ZAVESE

□ PODLOGE
□ GALANTERIJA
TRST — UL. GINNASTICA 22 — TEL. 795-998
PREPROGE
PREŠITE ODEJE
PERNICE
RAZNO BLAGO ZA STANOVANJE
Ob v. občini 10. 1. 1985
lTdtP,
. LMr
te/- rffs>
VELIKA ZNIŽANA PRODAJA
POPUSTI ! POPUSTI ! POPUSTI !
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 inodul (šir 1 st,		
lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb-	viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi		TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.	2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA		Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1
	18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu.		Tel. (0481)83382-85723
	Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro-	Wmwr®m m mm M	11^	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Poštni tekoči račun za Italijo	čajo pn oglasnem oddelku , PUBLIEST - Trst. Uk	»11 11 H H Hii fHH	Tel. (0432) 731190
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348	Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST 1. iz	mm il 11 ii liti mm	ti	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11: nad. - telefon 223023	vseh drugih dežel v Italiji, pri podružnicah-SPI	M.	dnevnik	Izdaja L. .J ZTT	^lan JtaIiiansk* in tiska	^ Trst	|H|9n *vezs časopisnih založnikov FIEG
14. aprila 1985
Nezgoda sodnika v Trentu
TRENTO — Zaradi petih zadavljenih kokoši, ki so jih prinesli na sodišče za dokazno gradivo, se bo moral sodnik Corrado Pascucci zagovarjati zaradi poneverbe. Ker niso našli lastnika je Pascucci kokoši daroval zavodu za nepreskrbljene otroke, ki ga vodi duhovnik Dante Clauser. To je naredil zato, ker na sodniji niso imeli hladilnika, da bi v njem shranil kokoši in jih tako obvaroval pred razpadajem.
Mario Fedrizzi, odvetnik Romov, ki so se morali zagovarjati zaradi tatvine, je v sodnikovem ravnanju videl kršitev kazenskega zakonika, ki za takšne primere predvideva prodajo blaga in položitev izkupička na hranilno knjižico lastnika, ki ga v tem primeru ni bilo, kajti nihče od kmetov kraje ni prijavil.
Razboriti branilec je na sodišču že vložil prijavo proti pretorju.
Nežni spol si je
MOSKVA — Kaže, da je zaradi ženske emancipacije tudi v SZ vse manj ustrezna tradicionalna opredelitev, po kateri je ženski spol »nežni«. Tako vsaj ugotavlja glasilo komunistične mladine »Komsomolskaja pravda« v enem izmed člankov, ki jih v teh dneh posveča obravnavi nezaželenih posledic procesa izenačevanja spolov.
Člankar uvodoma navaja pismo 40-letnega mladeniča, ki se podpisuje kot Tambov in je doma iz osrednje Rusije. Takole pravi: »Ko sem se nekega večera vračal domov, sem naletel na štiri lepo oblečena dekleta. Vprašale so me, če jim lahko ponudim cigarete, a še preden bi lahko odvrnil, da sem nekadilec, sta me dve s pestmi udarili v obraz in trebuh, ostali dve pa sta me napadli za hrbtom. K sreči sem kar krepak in sem jih naposled
zavihal rokave
ukrotil, presenetil pa me je bes, s katerim so se me lotile.«
Glasilo komunistične mladine pripominja, da na žalost ne gre za osamljen primer. »Ženske ne dvigajo rok kot nekoč samo nad pijanimi možmi in nadležnimi petelinčki,« ugotavlja člankar, »ampak se pretepajo iz užitka.« V podkrepitev te trditve navaja pisma drugih bralcev, med katerimi je tudi direktor neke diskoteke, ki pravi: »Vsak večer gledam dekleta, kako se prerivajo, presenetljivo pa je, kako pri tem uživajo.«
»Zagotovo vemo,« zaključuje člankar, »da se velika večina žensk ne obnaša tako. Toda problem obstaja in postaja vse bolj pereč.«
Zdravnik izsiljevalec
MILAN — Zadeva je sedaj pojasnjena. Znano milansko trgovsko mrežo maksimarket GS sta z eno milijardo lir izsiljevala zdravnik in njegov prijatelj. Karabinjerji so štoriji prišli do kraja s potrpežljivim delom. V njihove mreže sta padla zdravnik 33-letni Luigi Stefano Tonti iz Scie pri Vicenzi in njegov prijatelj, brezposelni 33-letni Giovanni Bau.
V začetku leta sta ravnateljstvu veleblagovnice GS pričela pošiljati vsakovrstna, na roko izpisana grozilna pisma, da bosta zastrupila hrano. (Kdo ve, če se tega nista naučila v časopisnih vesteh o podobnem primeru na Japonskem). V zameno sta zahtevala milijardo lir. Podjetju sta tudi sporočila, naj svoj odgovor posreduje pq malem oglasu v Corriere della sera. »Riba je prijela« in izsiljevalca sta si iz zadovoljstva že pričela meti roke.
Prvi stik je bil poskusnega značaja. Zaupnik GS je v skladu z dogovorom, na odročnem kraju v bližini Vi-cenze, preko skritega radijskega oddajnika najavil svoj prihod. Zaradi previdnosti se tokrat na drugi strani linije ni oglasil nihče.
Ko pa je po prvi generalni vaji šlo zares, sta se izsiljevalca po zvezi oglasila in zaupnika vprašala, če je prinesel denar. »Zaupnik« je bil karabinjer, ki je ob pomoči drugih izsiljevalca vklenil.
Če bi akcijo slabo izpeljali, bi to izsiljevanje postalo ohrabrjujoč precedenčni primer. Pred petimi leti so karabinjerji aretirali štiri osebe, ki so na podoben načm izsiljevale veleblagovnico Ešselunga.
Tri pasje zgodbe iz francoske kronike
PARIZ — Po zanimivem naključju so v teh dneh pritegnili pozornost francoske javnosti kar trije psi s svojimi nekoliko nenavadnimi zgodbami. Eden izmed teh je nemški ovčar Prisca, ki je lani raztrgal upokojenca. V zgodovino bo šel Kbt prvi pasji primerek, za katerega je francosko sodstvo določilo psiho-afektivni pregled. To je zahteval odvetnik njegovega lastnika Pautot, da bi ugotovili, ali so Priscovi možgani poškodovani.
Pred sodno oblast so v teh dneh pripeljali tudi 2-letnega Aleksandra, ki je pirenejske pasme, sicer pa iz Poitiersa. Krajevna organizacija za zaščito živali je namreč obtožila njegovo lastnico, da ga vlači naokrog privezanega za avtomobil. Obramba skuša dokazati, da v resnici ne gre za trpinčenje živali, nasprotno. Gospa iz Poitiersa je namreč storila vse, da bi spoštovala pasjo pravico do sprehodov, a kaj ko pa Aleksander rad napada ovce.
Tretji pes, ki je v središču francoske javne pozornosti, ima drugačne ambicije: postal je občinski uslužbenec. Gre za mešanca Gamina, ki ga je v svoje varstvo vzela občina Saint-Parres-aux-Tertres, potem ko se je več časa klatil po njenem ozemlju. O njegovi usodi je temeljito razpravljal občinski svet in naposled sklenil, da ga bo vzdrževala občina.
Lnifiolio
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
NOVI POMLADNI MODELI:	kostimi, jakne, dežni
plašči, čudovite obleke vseh velikosti in po različnih cenah.
M. Muster:	v
CIKAGO
AIDS na pohodu
WASHINGTON — Preučevanj0 bolnikov AIDS v Afriki je pokazalo, da se je mogoče okužiti tudi s čisto navadnim dotikom bolnih ljudi, ki živijo v istem stanovanju. O tem novem spoznanju piše Washington post v včerajšnji številki. Začetni rezultati, zbrani med preiskavo v Zairu, so pokazali, da se s to skorajda neodzdrav-Ijivo boleznijo nista okužila samo zakonca, ampak tudi ostali člani družine, ki stanujejo pod isto streho. Možnost njihove okužbe je neprimerno večja kot okužba sosedov, ki živijo v drugih hišah.
Doslej je obstajalo prepričanje, da je okužba z AIDS samo s spolnim občevanjem, okuženimi injekcijami in transfuzijo krvi.
Združenje ima kot svoj namen to, da druži in koordinira šolske ustanove, ki si prizadevajo, da bi zagotovile najvišji nivo učenja angleškega jezika in kulture v Italiji. Pri tem zahteva najvišjo stopnjo strokovnosti in popolnosti tako na didaktičnem kot na upravnem in informativno-reklamnem področju.
Študentu jamči:
1.	Strokovno napredne šole z rednimi kontrolami;
2.	kvalificirano in sposobno učno osebje
3.	pri učenju uporabo vseh najmodernejših obveznih in dopolnilnih pripomočkov.
V šolah združenja AISLI se študentom investicija bogato obrestuje.
Združenje italijanskih šol za poučevanje angleškega jezika
Sedež: THE BRITISH COUNCIL ULICA BORGOSPESSO 17 — MILAN — TEL. (02)782-018
The British School of Trieste je ob drugih šolah iz različnih krajev Italije eden od ustanovnih članov AISLI.
Podrobnejše informacije pri:
THE BRITISH SCHOOL OF TRIESTE
(Pooblaščena je od ministrstva za šolstvo Generalna direkcija za kulturnedzmenjave D.M.26-9-1977)
UL. TORREBIANCA 18 — TRST TEL. (040) 69453-69140
ghabitat
Drevored Verdi 40-42 TRŽIČ — Tel.: 0481/40148
. / 'V*
ZAVESE — PREPROGE — BLAGO ZA OPREMO STANOVANJA — SENČNE ZAVESE — 2ALUZIJE — ZIMNICE — BLAZINE — KARNISE ZA ZAVESE — ODEJE IN PREGRINJALA
NAJBOLJ GLUH JE TISTI, KI NOCE SLIŠATI
EAC

POSEBNA DEMONSTRACIJA:
V Gorici: petek 5. in 19. aprila od 10. do 12.30 in od 15. do 18. ure pri »STUDIU OTTICA SAVIGIN«, Ulica V. Veneto 36, tel. 0481/32870.
ITRST - Ulica Palestrina 3 - Tel. 040/732-879 Brezplačni nasveti in preizkusi vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure (razen ob sobotah).
NEVIDNI SLUŠNI APARAT
NAJPRIMERNEJŠI ZA VAŠO NAGLUŠNOST
V Trstu: petek 12. in 26. aprila od 9. do 12. in od 16. do 19. ure pri »MERCURY«, Ul. Palestrina 3 (III. nad.) stopnišče A, tel. 040/732879.