GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO 19 14. APRILA 1980 CENA 3 DIN • Štafeta mladosti v Kamniku Mladina in občani tovarišu Titu Štafeta mladosti je iz leta v leto vse trdnejši simbol naše pripadnosti tovarišu Titu, ljubezni do naše domovine, simbol tesne bratske povezanosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Simbol množice najlepših želja bomo v petek, 25. aprila ob 13. uri, pozdravili v svoji sredini tudi Kamničani in jo, obogateno z novimi pozdravi, pospremili v nadaljevanje poti po Jugoslaviji. Mladina Kamnika jo bo sprejela iz rok škofjeloških mladincev v Vodicah, ob 13. uri jo bomo sprejeli na Trgu revolucije v Kamniku, potem pa jo bomo v Volčjem potoku predali mladim Domžalčanom. Vsak dan se naše misli ustavijo pri tovarišu Titu, z zaupanjem zremo v njegov težki boj z boleznijo in upamo v njegovo ozdravitev. V veliko in enotno skupnost nas vežejo te misli. Taka skupnost lahko veliko želi in to tudi uresniči. Mi želimo mirno bodočnost sveta, pravično ekonomsko ureditev, hočemo, da samoupravljanje zaživi v vseh sredinah, da Jugoslavija postane močna in gospodarsko razvita. V vsakodnevnem življenju te naše želje postajajo resničnost, z vestnim in odgovornim opravljanjem delovnih nalog na vseh področjih. S tem pa postaja delček kvalitet tovariša Tita kot komunista, revolucionarja in delavca del nas in naše celotne družbe. Mladina s posebnim zaupanjem in ela-nom sledi njegovi poti. V šolskih klopeh, na delovnem mestu, tisoče mladih na deloviščih mladinskih delovnih akcij sirom po Jugoslaviji, na pohodih po poteh partizanskih enot, na športnih igriščih in kulturnih prireditvah, povsod želimo dokazati svoje sposobnosti. Vsa naša revolucionarnost in včasih tudi radikalnost pa se vedno spremeni v razvijanje in krepitev najpomembnejše vrline in kvalitete vsakega pripadnika naše družbe - dela. Z delom želimo premostiti tolikokrat omenjani generacijski konflikt in si zgraditi pot v še boljšo in homogenejšo prihodnost. Četrto desetletje že po vsej domovini na vseh srečanjih mladih in drugih občanov odmeva refren kola »Druže Tito mi ti se kunemo,,« S trdno sklenjenimi rokami prepevamo to pesem in vemo, da nas ne more nihče razdružiti, da ta refren nikoli ne bo zamrl. Želimo, da se nas veliko zbere v petek, 25. aprila na Trgu revolucije in ob poti Titove štafete, da še enkrat dokažemo svojo pripadnost tovarišu Titu, naše najboljše želje v boju z boleznijo in čestitke ob bližajočem se rojstnem dnevu. I. KURET Pretekli teden je imiathni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti RTC Velika planina pripravil tiskovno konferenco, na kateri so razgrnili program razvoja turizma tega območja. O njem naj v tem mesecu razpravljajo tudi delovni ljudje in občani Kamnika in se hkrati odločajo o prihodnosti Velike planine, (foto: J. T.) • Razprava o temeljnih usmeritvah interesnih dejavnosti za obdobje 1981-85 Usklajevanje potreb z možnostmi V tem mesecu bodo delovni ljudje nase občine na zborih delavcev v svojih samoupravnih okoljih spregovorili o temeljnih usmeritvah razvoja interesnih dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki so bile objavljene v posebni številki Kamniškega občana. Že na prvi pogled je mogoče oceniti, da so v temeljnih usmeri- Analiza potrdila gospodarjenja uspehe Uspehe kamniškega gospodarstva v preteklem letu smo že večkrat omenjali z okvirnimi podatki. Analiza poslovnega uspeha, o kateri bodo na prvi seji razpravljali tudi zbori občinske skupščine, Pa te uspehe potrjuje s številkami. Potrjuje ga tudi primerjava s kazalci gospodarjenja v republiki. Celotni prihodek kamniškega gospodarstva je porasel za 28 odstotkov - toliko kot v republiki, dohodek se je v občini povečal *a 31 odstotkov, v republiki za 29 odstotkov. Izguba kamniškega gospodarstva je bila lani za 75 odstotkov manjša kot leto po-Prej, v republiki so izgube pora-s'e za 46 odstotkov. V kamniški °bčini je lani zaposlovanje upad- lo za odstotek, v republiki pa poraslo za tri odstotke. Seveda ti primerjalni podatki veljajo za celotno kamniško gospodarstvo, kar pomeni, da v vseh samoupravnih okoljih niso bili enako uspešni in torej v posameznih delovnih oziroma temeljnih organizacijah svojih načrtov niso v celoti uresničili. Vendar pa sta v preteklem letu z izgubo poslovali le dve temeljni organizacijit Golfturistov TOZD Hoteli in žičnice ter Donitov TOZD Kemostik. Izgubo v tozdu Hoteli in žičnice, ki znaša 3.422 dinarjev, je bilo mogoče pričakovati zaradi zapletov pri zamenjavi dotrajanih nosilnih vrvi na gondolski žičnici in zaradi obnavljanja Ma-lograjskega dvora. Sanacijski program, ki sta ga skupaj pripravila občinska skupščina in Golf-turist, pa obeta, da bodo v tem tozdu ob nekaterih davčnih olajšavah in odpisu premostitvenih posojil iz preteklih let lahko bolje poslovali. Tudi v tozdu Kemostik so že pripravili sanacijski program, za pokritje izgube v višini 3885 dinarjev pa so dobili premostitveno posojilo ostalih Donitovih tozdov. Na izgube v tem tozdu je vplivala predvsem znatna podražitev osnovnih cen ter pomanjkanje surovin, zaradi česar so dosegli za 18,5 odstotka nižjo proizvodnjo od načrtovane. V Kemostiku nameravajo slabosti v gospodarjenju odpraviti s preusmeritvijo, specializacijo proizvodnje in pospeševanjem izvoza. tvah interesnih skupnosti zapisane bolj želje kot resnične možnosti in da te želje tudi niso povsem usklajene s smernicami razvoja naše občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Vendar je te pomanjkljivosti mogoče popraviti, oziroma še bolje, uskladiti z možnostmi, prav v javni razpravi, ko naj bi se soočile potrebe in želje z materialnimi možnostmi gospodarstva. Med pomembnejšimi novimi naložbami, ki jih interesne dejavnosti predlagajo za prihodnje srednjeročno obdobje, so zdravstveni dom, dograditev osnovne šole na Duplici in Komendi ter vrtci v Nevljah, Kamnik-Perovo, Kamnik-Sever, Stranje, Loke in Zgornji Tuhinj. Potrebe po novih naložbah pa so zapisane tudi v usmeritvah kulturne skupnosti - ureditev prostorov za knjižnico, telesnokulturne skupnosti -gradnja večjega bazena in pokritih površin za jahalni šport, socialnega skrbstva - ureditev delovnih prostorov in tako dalje. Seveda poleg novih naložb usmeritve vseh interesnih dejavnosti zajemajo osnovne dogovorjene programe. Ker so torej potrebe in želje večje od možnosti in ker se bomo morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju prav tako, če ne še bolj stabilizacijsko obnašati, naj bi v javni razpravi in sprejemanju temeljnih usmeritev razvoja interesnih dejavnosti z vso pozornostjo opredelili prednostne naložbe, in tudi interesno dejavnost, ki bo imela v prihodnjem KAMNIK srednjeročnem obdobju kot celota prednost. Hkrati pa bi se v razpravah že zdaj lahko dotaknili naslednjega samoprispevka, o katerem naj bi se odločali prihodnje leto. Izkušnje iz preteklih let, v naši občini s samoprispevkom pospešujemo razvoj tako v krajevnih skupnostih kot v posameznih družbenih dejavnostih že od leta 1965, so v praksi potrdile, da je prispevek občanov dragocena pomoč pri uresničevanju skupnih ciljev. Ob tem pa v razpravi ne bi smeli spregledati nujnega povezovanja vseh interesnih dejavnosti. Če se bomo namreč v občini odločili za izgradnjo novega zdravstvenega doma, bo v dosedanjem zdravstvenem domu mogoče urediti prostore za nekatere družbene dejavnosti, na primer za knjižnico. S tem pa bi se spet sprostile prostorske zmogljivosti v sedanji knjižnici in bi ta prostor denimo lahko uporabili za skupnost socialnega skrbstva. Seveda je to le drobna usmeritev za še tehtnejšo razpravo o tistih področjih našega življenja, na katerih je še vedno dovolj pomanjkljivosti: premalo prostora v vrtcih, šolah, zdravstvenem domu, premalo urejenih cest in drugih komunalnih objektov, premalo stanovanj... in še bi lahko naštevali. Seveda pri odločitvah o prednostnih nalogah za vsa ta področja ne moremo in ne smemo biti ozki, lokalistični -vsaj kolikor toliko enake razvojne možnosti je treba zagotoviti vsem krajevnim skupnostim v občini. JANA TAŠKAR Komisija za odlikovanja občinske skupščine Kamnik POZIVA samoupravne organe organizacij združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, 6/64-1974) in pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik dostavijo komisiji do 10. maja 1980 predloge z obrazložitvijo za podelitev - zlate plakete Kamnika - srebrne plakete Kamnika - bronaste plakete Kamnika - javnega priznanja Kamnika. Predlogov, dostavljenih po 10. maju 1980. komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. Komisija za odlikovanja občinske skupščine Kamnik Zivi stiki - najboljša oblika dela V Ribnici je bilo v začetku tega meseca posvetovanje za predsednike in sekretarje občinskih konferenc socialistične zveze, ki ga je skupaj z republiško konferenco SZDL pripravil medobčinski svet SZDL za ljubljansko regij«. Na posvetovanju so razčlenili frontno delovanje socialistične zveze v krajevnih skupnostih, v oktanskih konferencah ter spregovorili tudi o povezovanju občinskih konferenc v medobčinski svet SZDL ter v drugem delu fearimrja še o uresničevanju sta-»iBiarijskih prizadevanj. Iz ocene o delovanju socialistične zveze v krajevnih skupnostih bi lahko povezali ugotovitev, da je to zelo različno; ponekod živahno, drugje spet manj navdušujoče. In še, da je mogoče vzpodbujati delovanje krajevnih organizacij SZDL predvsem z neposrednimi, živimi stiki. Ti bodo najbrž v prihodnje potrebni predvsem tam, kjer je široko dogovarjanje in odločanje o vseh pomembnih vprašanjih skromno in so sveti krajevnih skupnosti vzeli v svoje roke le uresničeva- nje zastavljenih nalog, ampak tudi odločanje o njih. Seveda pri tem niso obšli velikih krajevnih skupnosti — med njimi je tudi kamniška - v kateri je zaradi prevelikega števila prebivalcev skoraj nemogoče organizirati široko fronto odločanja in sodelovanja v samoupravnem delegatskem sistemu. Ocenili so tudi delovanje potrošniških svetov, hišnih svetov in poravnalnih svetov, ki marsikje še iščejo svoje mesto in vlogo. Ker v letošnjem letu nastajajo planski dokumenti za prihodnje srednjeročno obdobje, se je razprava ustavila tudi pri planiranju, predvsem pa pri dosedanjem združevanju sredstev za razvoj krajevnih skupnosti, ki ga poimenujemo tudi glavarina."Sistem financiranja razvoja krajevnih skupnosti bo namreč treba dograditi in ga izboljšati, vendar pa povsem jasne poti, kako to storiti, še ni. V marsikateri krajevni skupnosti prav zaradi tega svoje razvojne načrte postavljajo pod vprašaj, saj ni povsem jasno, koliko in kje bodo dobili sredstva za uresničitev načrtov. Nesporno Prepočasno dogovarjanje o ceni Veterinarski zavod Kamnik-Domžale naj bi v letošnjem letu zaposlil tri dodatne veterinarje, če bi hoteli zagotoviti nemoteno delo v vseh oddelkih, seveda ob upoštevanju osem urnega delovnika in vseh izostankov z dela. Vendar pa so se v skladu z občinsko resolucijo in ustalitvenimi prizadevanji na zboru delavcev dogovorili, da na novo zaposlijo le enega veterinarja, da pa bodo kljub temu skušali v celoti usresničiti program dela. Toda kljub taki odločitvi so se srečali s finančnimi težavami, ki so očitno posledica na povsem urejenih odnosov s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Sporno je namreč priznavanje cene za umetno osemenjevanje živali. Že v preteklosti kmetijsko zemljiška skupnost ni v celoti priznavala dejanskih stroškov umetnega osemenjevanja, v katero so seveda vračunani tudi stroški oddelka. Kp so o tem problemu razpravljali na zadnji seji izvršnega sveta, so skušali osvetliti to ceno z več zornih kotov. Ugotovili so, da v kmetijsko zemljiški skupnosti niso že vnaprej odklonili plačevanja višje cene, kot jo plačujejo zdaj. Da pa so si zastavili vprašanje, ali je resnično umestna enaka priznana cena za umetno osemenjevanje v vsej Sloveniji. Ta znaša letos 400 dinarjev. Prav to vprašanje pa je pogojevalo zahtevo, naj v veterinarskem zavodu pripravijo razčlenjeno kalkulacijo vseh stroškov za to opravilo. Da bi razmotali zapleteni klobčič, so v izvršnem svetu predlagali, naj se veterinarski zavod in kmetijsko zemljiška skupnost še v tem mesecu dogovorita o priznavanju ustrezne cene za umetno osemenjevanje, ki naj temelji na dejanskih stroških. Hkrati pa so priporočili, naj bi v odbor kmetijsko zemljiške skupnosti vključili tudi predstavnika veterinarskega zavoda, da se bodo tako ležje dogovarjali o skupnih nalogah in težavah. J. T. pa je, da je sedanji sistem združevanju sredstev za razvoj krajevnih skupnosti pomenil velik korak naprej, predvsem pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti. V oceni delovanja občinskih konferenc so posebno pozornost namenili delovanju sekcij in koordinacijskih odborov ter delovanju družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Spregovorili so tudi o bodoči organiziranosti medobčinskega sveta SZDL in menili, da naj bi se vanj vključevalo vseh trinajst občinskih konferenc SZDL regije, saj bo le tako mogoče uskladiti in oblikovati interese, ki so zdaj širši, zdaj ožji. Če bi hoteli skopo povzeti razpravo o "uresničevan jju stabilizacijskih prizadevanj, bi lahko zapisali, da so v vseh občinah regije ustanovili odbore za spremljanje politike stabilizacije. Pa tudi to, da so praktično v vseh občinah regije po pripravljenih poročilih službe družbenega knjigovodstva ugotavljali posamezne kršitelje dogovorjenega razporejanja dohodka v letošnjem letu. Pri tem so ocenili, da z ukrepi ne bi smeli odlašati, saj se sicer zna že kmalu zgoditi, da bo v gospodarstvu namesto do ustalitve prišlo do upadanja. J. T. Neuspelo samoupravno dogovarjanje Sprememba samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti v naši občini, ki jo je komunalna skupnost posredovala v razpravo in sprejem novembra lani, je naletela na prepreko. Kljub temu, da delegati na zborih skupščine v razpravi o tem sporazumu pripomb praktično niso imeli, se je za predlagani sporazum odločilo premalo podpisnikov. Zato je komunalna skupnost predlagala izvršnemu svetu, naj sprejme odlok o povišanju prispevne stopnje z 0,6 na 0,9 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tak predlog so utemeljili s tem, da bi le tako lahko zbrali dovolj sredstev za uresničitev programa komunalne skupnosti, ki so ga na skupščini zbora uporabnikov in izvajalcev seveda potrdili. Vendar je izvršni svet njihov predlog zavrnil z več utemeljitvami. V razpravi so kritično opozorili na več pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri razpravi in sprejemanju tega sporazuma. Prva pomanjkljivost se prav gotovo kaže v delovanju delegatskega sistema. Ni namreč mogoče, da bi delegati zborov skupščine in skupščine komunalne interesne skupnosti na sejah ostajali praktično brez pripomb, na drugi strani pa so v njihovih samoupravnih okoljih odklonili samoupravno sporazumevanje za uresničitev sprejetega programa komunalne skupnosti. Tako ravnanje je še toliko manj sprejemljivo, ker številni predvideni podpisniki sporazuma svoje- ga odločilnega stališča niso niti pojasnili, kar pa je njihova dolžnost. Kritike je bila deležna tudi komunalna skupnost, ki hkrati s predlaganim sporazumom ni pripravila programa in ga tudi materialno ovrednotila. Nič manj neupravičena ni bila kritična misel o tem, da družbenopolitične organizacije, tako v občini kot v združenem delu, svoje naloge v razpravi o predlagani spremembi sporazuma niso dovolj dobro opravile. Poleg tega pa spremenjeni sporazum, ki ga je sprejelo 29 podpisnikov, 40 se jih hi izjasnilo, trije pa so poslali odklonilno stališče, ne prinaša dodatnih obremenitev za gospodarstvo, saj se je v letošnjem letu davek od osebnih dohodkov s prejšnjih 0,50 znižal na 0,10 odstotka. Odlok, ki sicer ima zakonsko osnovo, ne more biti prava oblika za uresničevanje zastavljenih programov, so menili v izvršnem svetu ter znova poudarili, da bi se, morali o zagotavljanju sredstev za uresničitev programa komunalne skupnosti samoupravno dogovoriti, čeprav dogovarjanje traja dlje kot sprejem odloka. Komunalni skupnosti so predlagali, naj na prvi skupščini obravnavajo in analizirajo vzroke, zakaj sporazum ni bil sprejet. Občinskemu sindikalnemu svetu pa so priporočili, naj prav tako skuša ugotoviti zapreke, ki so povzročile, da spremenjeni sporazum ni bil sprejet. O njem naj bi se vendarle še enkrat dogovarjali. Komunalno področje je pač eno tistih, ki je še kako pomembno, tako v krajevni skupnosti, kot v delovni organizaciji. j -j. Neuresničljivi kadrovski plani Ob sprejemanju resolucije družbenoekonomskega razvoja naše občine v letošnjem letu je bilo v več razpravah mogoče slišati pomisleke ob načrtovani 2,2 odstotni rasti zaposlovanja v občini, češ, da je se previsoka in da bi morali zaposlovati le toliko, kolikor znaša naravni prirast prebivalstva. Očitno taki pomisleki niso temeljili na utemeljenih spoznanjih o tem, koliko novih delavcev bo v občini resnično potrebnih. Letni program potreb po kadrih, ki ga je na osnovi posredovanih podatkov združenega dela pripravila občinska skupnost za zaposlovanje, namreč predvideva 6,3 odstotno rast. Če tak porast opredelimo s številkami, naj bi se število 7.062 delavcev, kolikor je bilo v občini zaposlenih ob koncu decembra lani, letos povečalo za 445 novih delavcev. Če pa upoštevamo načrtovano rast zaposlovanja, lah- ko letos zaposlimo le 155 novih delavcev. V te podatke sicer res še niso vključena ustalitvena prizadevanja na področju zaposlovanja, razkorak med potrebnimi kadri in načrtovanim zaposlovanjem pa je kljub temu velik. Ob tem se je nujno soočiti še z enim dejstvom: zaposlovanje je namreč v naši občini lani upadlo za odstotek. Temu je prav gotovo botrovalo tako pomanjkanje delavcev, kot osebni dohodki, ki v naši občini zaostajajo za povprečnimi osebnimi dohodki v republiki. Iz tega pa je mogoče sklepati, da tako visokih potreb po novih delavcih v letošnjem letu sploh ne bo mogoče uresničiti. Ker pa so resolucijski dokumenti naloga, ki jo je treba v vsakdanji praksi uresničevati, bo moralo združeno delo - tako so sklenili v razpravi o planu kadrovskih potreb člani izvršnega sveta - tudi kadrovske načrte us- I kladiti. Pri tem bi morali dati na tehtnico tudi razvojne programe in dosledneje spoštovati določila družbenega dogovra o zagotavljanju minimalnih življenjskih standardov. Prav ti pa v kamniškem delavskem domu niso ravno najboljši. Zato naj bi že v bližnji prihodnosti na skupnem sestanku o problemih v domu spregovorili predstavniki tistih delovnih organizacij, ki v njem zagotavljajo prebivališče svojim delavcem, in se dogovorili o odpravljanju pomanjkljivosti. JANA TAŠKAR Široko odločanje o razvoju Velike planine Prostrana Velika planina, katere značilnost so poleg naravnih lepot tudi številne planšarke koče, je ob bolj ali manj hitrem razvoju slovenskih rekreacijsko turističnih centrov ostala nekoliko v ozadju, čeprav ni mogoče trditi, da interesov za njen hitrejši rekreacijsko turistični razvoj ni bilo. Očitno pa so bili nekaj let ti interesi preveč tihi. Najbrž tudi zato, ker gospodarjenje v tozdu Hoteli in žičnice Kamnik, ki upravlja Žičniški sistem in gostinski objekt Šinkovec na Veliki planini ni bilo najuspešnejše. Prav gospodarske težave v tem tozdu pa so zbudile razmišljanja in pobude o tem, kako bi Veliko planino približali delovnim ljudem in občanom in jim seveda omogočili čim boljše možnosti za rekreacijo in sprostitev. Zato so v kamniški občini skupaj z delovno organizacijo Golfturist, v sklopu katere posluje kamniški tozd Hoteli in žičnice, najprej pripravili sanacijski program za to temeljno organizacijo, ki bo odpravil slabosti v gospodarjenju. Hkrati pa zasnovali materialno ne pretirano razkošen, vendar učinkovit program razvoja turistične ponudbe na Veliki planini. Na osnovi tega programa naj bi se združeno delo širšega ljubljanskega območja, ki ima na Veliki planini preko sto počitniških hišic, odločalo o skupnih vlaganjih za nadaljnji razvoj turistično rekreacijske ponudbe na Veliki planini. Seveda na osnovi sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti rekreacijsko turističnega centra Velika planina. Predlagani program razvoja turistične ponudbe na Veliki pla- nini je seveda mogoče v javni razpravi - zaključila naj bi se do konca tega meseca, ustanovna skupščina skupnosti pa naj bi bila v začetku maja - še dopolniti in izboljšati. V oblikovanem programu so namreč zajete le tiste najnujnejše naložbe, ki bodo omogočile izpopolnitev turistične ponudbe in povečanje zmogljivosti. Za kratkoročno obdobje so načrtovane naložbe za obnovitev gondolske žičnice in sedežnice, vključno s postavitvijo vmesne postaje na Zelenem robu in vlečnice Purman. Obnoviti bi bilo Neresničen podatek V letošnji 4. številki Kamniškega občana ste objavili pod naslovom Številke za razmišljanje med drugim tudi podatek, da je bilo v prvih devetih mesecih lanskega leta v našem tozdu sedežno pohištvo kar 16,3 odstotka delovnih dni izgubljenih zaradi bolezenskih izostankov. Obveščamo vas, da ta podatek ne drži, ker imamo podatke Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1979, po katerih je bilo v letu 1979 v tem tozdu 6,4 odstotka izgubljenih delovnih dni zaradi bolezensih izostankov, medtem ko znaša ta odstotek za celo industrijo pohištva Stol Kamnik 5,6%. Želimo, da omenjeno informacijo v vašem glasilu popravite. Lepo pozdavljeni! DIREKTOR KADR. SEKTORJA ŠVIGELJ S takimi naložbami se ne bi le povečale zmogljivosti Velike planine od sedanjih tri tisoč oseb na uro na skoraj osem tisoč oseb, ampak program obeta praktično vse možnosti za zimsko in poletno rekreacijo. S takimi vlaganji bi namreč na Veliki planini smučišča omogočila smučanje tako otrokom in začetnikom kot najbolj veščim smučarjem. Tudi tekačem, saj so pogoji za ureditev tekaških prog na Veliki planini skoraj idealni. O poletnem turizmu na Veliki planini pa skoraj ni treba izgubljati besed. Kdor je vsaj enkrat zašel na Veliko planino poleti in je znal prisluhniti odzvanjanju kravjih zvoncev, prijetni domači besedi planšarjev in pokusil njihove mlečne dobrote, se na Veliko planino gotovo še vrača. potrebno tudi gostinske objekte na Veliki planini: uredili naj bi bife v Tihi dolini, obnovili gostišče na Zelenem robu ter gostišče Šimnovec. Za uresničitev tega dela programa bo potrebnih dvajset tisoč novih dinarjev. Za nekoliko dolgoročnejše obdobje pa program vsebuje nekaj novih naložb: postavitev dvose-dežnice na Koritnem vrhu, vlečnice Za plečem in vlečnice Tiha 12 ter dopolnitev strojne opreme. Za ta del programa bo potrebnih osemintrideset tisoč dinarjev. »Tito - lovec in gojitelj« . hšmi Predsednik republike tovariš Tito na lovu v Kamniški Bistrici leta 1963 V okviru 19. mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma v Kranju, ki je bil odprt od 4. do 14. aprila, so v petek, 4. aprila, odprli tudi razstavo pod naslovom »TITO - LOVEC IN GOJITELJ«. Razstava umetniških fotografij »Tito v naravi in lovu« skuša predstaviti našega predsednika v povojnem obdobju, ko je s svojimi idejnimi napotki in lastnim zgledom pomagal graditi sistem lovstva v naši domovini. Fotografsko gradivo prikazuje predsednika Tita in njegova lovska doživetja v vseh lovnih področjih Jugoslavije. Za Kamničane je še posebno pomemben in zanimiv tisti del razstave, ki prikazuje predsednika Tita v loviščih na Kamniškem. Predsednik Tito je bil prvič na lovu v Kamniku že leta 1948, o čemer priča tudi fotografija na razstavi. »Tito - lovec v pravem smislu besede, ljubitelj narave in zaščitnik živalskega sveta in prirodnega okolja, človek z orjaško energijo, s svetlo in neomajno vero v življenje in človeka,« kot je poudaril Marjan Cvar, predsednik lovske zveze za Gorenjsko pred otvoritvijo razstave, »rad zahaja v lovišča sirom Jugoslavije, posebno pa v lovišča Kamniških planin.« Titovo osnovno stališče je, da brez etike ni lova. Zato moramo spremeniti odnose med ljudmi, da bodo drugačni tudi do narave in živali. »Smo socialistična dežela, v kateri se ne sme zaradi denarja počenjati nečesa, kar ne bi bilo v skladu z usmerjenostjo in etiko našega lova. Pri nas mora biti vedno več, ne pa manj divjadi. Lovstvo naj bo samoupravno, tako da pride do lova tudi delavec in kmet, kar je gotovo pridobitev naše revolucije. Tako kot je z lovom pri nas,ni nikjer nasvetu. Aktivnost za zaščito in napredek človekove naravne okolice ni naloga s kratkim rokom. To mora biti stalna skrb vseh delovnih ljudi naše samoupravne družbe,« vedno poudarja predsednk Tito. Levji delež za postavitev razstave, ki jo je odprl član sveta federacije Miha Marinko, ima kamniški Zavod za gojitev divjadi Kozorog in njegov direktor Milan Kemperle ob sodelovanju Gorenjskega muzeja in Fotokino kluba Diana - sekcija Triglav z Bleda. Razstavo, ki se pričenja z mislimi Edvarda Kardelja »Človek, ki ne vzdržuje ravnotežja v naravi, ga bo izgubil tudi v sebi. Če človek postane sovražnik narave, bo postala tudi narava njegova sovražnica,« bi bilo primerno približati tudi Kamničanom s postavitvijo razstave v Kamniku; posebno tisti del, ki prikazuje predsednika Tita na delu, lovu in drugih srečanjih na Kamniškem. MAJ Nespodbudna razlika Bralna značka je na naših osnovnih šolah iz leta v leto bolj razširjena, saj je letos na kamniških osnovnih šolah sodelovalo v tej zvrsti tekmovanja preko 1000 učencev od 1. do 8. razreda. Brez dvoma se učenci najbolj vesele zaključne prireditve, ko po prebrani mladinski literaturi in opravljenem preizkusu,znanja prejmejo tudi priznanje - bralno značko. Prav tako se veselijo svečanega trenutka podelitve značk in še posebno kulturnega programa, ko jih največkrat obišče tudi kateri izmed znanih mladinskih pesnikov ali pisateljev. S seboj prinesejo mladinske knjige, v katere se jim znani gost literat prav rad podpiše in to je resnično trajen spomin na ta dogodek, na tako redko srečanje. Letos je bil zaključek bralne značke v Kamniku nekoliko drugačen in nič pohvalen. Zakaj? Pravijo, da se letos na povabilo ni odzval nobeden od avtorjev mladinske literature. Zato so organizirali igrico ljubljanskega mladinskega gledališča, vendar samo za višješolce (od 5. do 8. razreda). Pravijo, da ni bilo dovolj denarja, da bi tudi za nižje razrede pripravili kakšno presenečenje. Igrica, ki so jo pripravili ljubljanski gledališčniki po mnenju nekaterih ni bila primerna za najmlajše, ker je bila pretežka. Po končani predstavi pa smo lahko prisluhnili ravno obratni trditvi: namreč, da je bila igrica zelo prisrčna in skoraj primernejša za prvošolce, kot za učence višjih razredov. Pa ne, da bi hotela na tem mestu razpravljati, za koga je bila mladinska predstava bolj ali manj primerna. Opozoriti hočem samo na eno dejstvo; take razlike so nedopustne in nevzgojne. Vsi učenci so si prizadevali za pridobitev bralne značke in vsi, ki so jo prejeli, so si zaslužili enako zaključno svečanost. Če se odbor za bralno značko pri organizaciji zaključne prireditve tega ni zavedal, se krivice prav dobro zavedajo prizadeti nižje-šolci. M. JANČAR Iz življenja In dela krajevnih skupnosti Več vlakov, več postajališč, več potnikov Jeseni ambulanta v Komendi Prebivalci krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ končno lahko upajo, da bo ambulanta v Komendi spet zaživela. Dolgotrajne, večkrat tudi žolčne razprave, so se sklenile konec marca na sestanku sveta krajevne skupnosti Komenda ter predstavnikov moščanske in kriške krajevne skupnosti, zdravstvenega doma iz Kamnika, občinske samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo ter občinske skupščine in OK SZDL Kamnik. Uspeh dogovarjanja je pravzaprav zelo velik, saj bp Komenda namesto obiska splošnega zdravnika enkrat ali dvakrat tedensko ko vredno že to, da bo krajevna skupnost Komenda odstopila prostore in jih skupaj z moščan-sko in kriško usposobila za uporabo. To bo kar precejšnje breme, saj bo treba urediti prostor za obe ambulanti, čakalnici, sanitarije in druge spremljajoče prostore. Krajevnim skupnostim bo pri urejanju prostorov z nasveti pomagala posebna komisija, sestavljena iz delegatov krajevnih skupnosti, zdravstvenih delavcev, sanitarnega inšpektorja in gradbenega strokovnjaka. Zdravstveni dom bo s to odločitvijo napravil velik korak k uresničitvi novega zakona o zdravstvu, ki poudarja decentralizacijo zdravstva. Tovariš Doplihar je na vprašanje, kdaj bo steklo delo v ko-mendski ambulanti, odgovoril, (kar ne bi bilo niti smotrno niti strokovno) dobila zobozdravstveno in splošno ambulanto. Direktor kamniškega zdravstvene-8" doma tovariš Doplihar je Ko-Hendčane pravzaprav presenetil-2 'zjitvo, da bo ambulanta dobila Judi priročni laboratorij, češ da Je Kamnik za občane predaleč. Seveda ni vse rožnato, saj bo zobozdravnika težko dobiti, ker l'h imajo tudi v Kamniku prema-'°. pa tudi oprema bo veliko sta-'■ Pri financiranju opreme bo sodelovala samoupravna intere-S|,;| skupnost za zdravstveno var-stv°. Splošni zdravnik pa je že ugotovljen in predstavniki zdravstva so poudarili, da je veli- da ne prej kot po dopustih, torej jeseni. Če bo res tako, je rok po dolgem čakanju (pa ne križem rok) res kratek. MOJCA LUŠTREK Nova pošta že dela V Komendi so marca odprli novo pošto. Prizadevni poštni delavci so tako pohiteli s selitvijo, da so prehiteli »uradno«, slovesno otvoritev. Seveda so občani in poštni delavci zelo veseli pridobitve, vendar imajo oboji tudi nekaj težav. Zaradi številnih novih hiš pi-smonoša težko najde naslovnika, če pa ga že, pošte pogosto nima kam oddati: nikogar ni doma, reže ali nabiralnika za pošto pa ni. Prav bi bilo, če bi krajani poskrbeli tudi za to. Mnogim nova pošta ne koristi veliko, saj so dopoldne v službi, ob sredah, ko je pošta odprta tudi popoldne, pa nekateri tudi delajo dlje. Poštni delavci so sami predlagali, naj bi bila pošta odprta tudi popoldne. Vendar bi bilo treba zaposliti še enega delavca. Zaenkrat je premalo prometa. Če pa bi na pošti oddajali denar tudi trgovine, bencisnka črpalka in drugi večji uporabniki, bi lahko zaposlili dva delavca in pošta bi bila odprta ves dan. Vendar ti uporabniki pravijo, da raje nosijo denar v banko, ker je poštnina previsoka. Tisti, ki že več let čakajo na telefonske priključke, nestrpni sprašujejo, kdaj bo začela delati nova telefonska centrala, ki bo zagotovila 600 priključkov. A zaenkrat še ni dovolj prijav. Torej je tudi od občanov odvisno, kdaj bodo zabrneli novi telefoni. MOJCA LUŠTREK Dan žena v Podgorju V Podgorju že vrsto let deluje dramski krožek pod vodstvom tovarišice Anice Škraba. Tudi letos smo pripravili pester program ob dnevu žena. Ob njem se spominjamo najbolj naprednih žensk sveta. V našem programu so se zvrstile štiri krajše igrice. Med odmori pa so svojo nadarjenost pokazali mladi recitatorji, pevci in instrumentalisti. Žene pa so si ob programu krajšale čas z domačim kruhom, potico, krofi ter narezkom. Za vse te dobrote se moramo zahvaliti požrtvovalnima podgorskima ženama, Kraljevi in Vorihovi mami. Posebno se moramo zahvaliti krajevni skupnosti in SZDL Podgorje, ki sta nas denarno podprli. S te proslave so podgorske žene poslale pozdravno brzojavko tovarišu Titu. M. I. in M. S. Kamnican ni več raca Le še dober mesec nas loči od druge obletnice ponovne uvedbe rednega potniškega prometa na kamniški progi. V tem času se je stari in priljubljeni »kamnican« dodobra uveljavil in vse več je potnikov, ki se izogibajo prenatr-panih avtobusov in raje sedejo na vlak. Med potniki pa so tudi taki, ki sta jih energetska kriza in drag bencin prepričala, da je mnogo ceneje in udobneje sesti na vlak ter se odpeljati proti Ljubljani. Zakaj so pred desetimi leti avtobusi prevzeli tolikšen del potnikov, da se železnici ni več zdelo potrebno obdržati kamniško progo? Med vzroki hitrega uveljavljanja avtobusnega prometa moramo našteti zlasti naslednje: avtobus je bil mnogo udobnejši in tudi hitreje je pripeljal v Ljubljano. Velja tudi omeniti, da so z avtobusnimi programi danes povezane že vse vasi in da ustavi skoraj ob »vsaki hruški«. Za avtobus tudi velja, da so zveze z Ljubljano zelo pogoste, saj kamniški avtobus koketira z mestnim prometom v Ljubljani. Toda vse ali pa vsaj pomembnejše prednosti je avtobus v tekmi z vlakom v teh letih izgubil. Vožnja je mnogo manj udobna in tudi potovalna hitrost vlaka se je povečala. Obnova spodnjega ustroja proge bo omogočila, da se bodo potovalne hitrosti še povečale, kar za avtobus, ob vedno večjem cestnem prometu, ne bi mogli trditi. Vendar pa ostaja odprto vprašanje voznih redov in večjega števila postaj ob progi. Vozni red potniških vlakov bi morali še bolj prilagajati zahtevam potnikov. Zlasti zjutraj bi kazalo uvesti vsaj še en vlak, ki bi odpeljal Naročila za popravilo pralnih strojev sprejemajo v kemični čistilnici Vidervol, Kamnik, Titov trg 15 ali na telefon 831-858, Zaprice 2. proti Ljubljani kakšnih četrt ure pred šesto zjutraj, da bi bil sprejemljiv tudi za šolarje. Na splošno pa kaže svetovati tistim, ki imajo na skrbi kamniško progo, da bi čez dan uvedli več novih parov vlakov, ki bodo še bolj približali svoje usluge potnikom. Omenili smo že, da bo tudi večje število postankov približalo vlak občanom. Zato bi kazalo kmalu razmisliti o podaljšanju prometa do tovorišča naTunjiški cesti v Kamniku, razmisliti o postajah v Šmarci, na Bratovževi ploščadi v Ljubljani in morda še kje za Bežigradom. Seveda so vsi predlogi trd oreh za upravljalce potniškega prometa in se vsaj nekateri zdijo neure-sničljivi. Morda je to tudi res, vendar pa velja le ugotoviti, da naj se v razmišljanje o poživitvi potniškega prometa na kamniški progi vključi širši krog uporabnikov in strokovnjakov, kar je te dni, ko se spreminja vozni red, še pomembnejše. Pogostejše pobude občanov pa tudi pri oblikovanju voznega reda za avtobuse ne bodo odveč. T. JANČAR • Iz dela občinske konference ZSMS Evidentiranje brigadirjev Kamniška mladina se v tem mesecu že intenzivno pripravlja na letošnje mladinske delovne akcije. S svojim delom je pričela tudi stalna mladinska delovna brigada, ki bo poleg ostalega tudi nosilec evidentiranja in seznanjanja mladih z življenjem na mladinskih delovnih akcijah. Center za mladinske delovne akcije pripravlja v tem letu dve brigadi, ki bosta šteli po 40 brigadirjev in se bosta udeležili zvezne MDA »SUHA KRAJINA« od 8. 6. do 5. 7. in republiške MDA »GORIČKO« od 3. 8. do 23. 8: Evidentiranje se je že pričelo v krajevnih skupnostih, združenem delu, v šolah in v društvih ter klubih sirom občine. Predvsem si v tem letu želimo več udeležencev iz šol, ki so bili dosedaj v mladinskih delovnih brigadah slabo zastopani. Poleg tega potekajo prav sedaj zaključni dogovori o organizira- nju lokalnih mladinskih delovnih akcijah in kaže da bo ena izmed v Motniku, kjer naj bi mladi gradili športno igišče. 29. marca je bilo v Kamniku občinsko tekmovanje TITO -REVOLUCIJA - MIR na temo 30 let - samoupravljanja. Udeleženci tekmovanja so bili iz osnovnih in srednjih šol kamniške občine in so predhodno tekmovali na šolskih tekmovanjih ter se od tam, kot najboljši, uvrstili na občinsko tekmovanje. Najbolje so se odrezale učenke osnovne šole TOMO BREJC: 1. Irena OCVIRK, 2. Branka BOŽIČ in 3. Nives ŠIMENC, ki so zbrale celo več točk kot tekmovalci druge skupine; 1.Ksenija ZEILHO-FER, Matjaž VOVK in 3. Nives ŠIMENC. Udeleženci tekmovanja so tekmovali posamično. Najboljši so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo v Ljubljani. S. Z. Likovna dela v banki Sredi marca je LB Gospodarska banka-poslovna enota Kamnik odprla nove poslovne prostore v prenovljeni Žvokljevi hiši v Kamniku. Poslopje je bilo zgrajeno na začetku tega stoletja in kaže slogovne znake takrat popularnega obnavljanja zgodovinskih slogov z drobnimi se-cesijskimi dekorativnimi aplikacijami, še posebej v notranjščini. Omembe vredni sta tudi dve obrtniško kvalitetno izdelani lončeni peči, oblikovani prav tako v duhu krasilnega sloga »konca stoletja«. Ob preselitvi v nove prostore je delovni kolektiv banke sklenil, da vsakodnevni delovni prostor opremi z likovnimi deli in na ta način uresniči že tolikokrat pro-klamirano zamisel o približevanju umetniških dosežkov delovnemu človeku in s tem postopni odpravi odtujenosti slehernega umetniškega izdelka od uporabnika. Trinajst likovnih umetnikov, večina je iz Kamnika, je prispevalo sedemindvajset del s področja grafike, slikarstva (olja in akvarel), kiparstva in tapiserije. Domačo, kamniško, likovno tvornost zastopa tako starejša, že priznana in uveljavljena, kakor tudi najmlajša, v iskanje novega likovnega izraza usmerjena generacija likovnih ustvarjalcev. Grafični delež sestavljajo barvne litografije in črno-bele akvatinte (ena je celo predvojna, iz leta 1927) Mihe Maleša, neumornega eksperimentatorja novih grafičnih postopkov in pred vojno z Jakcem najpomembnejšega predstavnika generacije slovenskih ekspresionističnih grafikov. Nadalje vsebinsko angažirani (proti sodobnemu potrošništvu) grafični listi Karla Zelenka v njegovi značilni drobni »črtni risbi«. Ob njih pa še dela za razvoj slovenske povojne grafične umetnosti odločilnih mojstrov Marjana Pogačnika in Adriane Maraž. Mseoooeoooooooeccoooooo^j Komisija za delovna razmerja pri Zavodu za usposabljanje invalidne nila-$ dine v Kamniku, \ S objavlja prosta dela in naloge: } 2 kuhinjski pomočnici \ 1 snažilke \ - za pomoč pri pripravi hrane ' - za čiščenje domskih in šolskih prostorov i Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. S 8 Vloge sprejema kadrovsko-socialna služba 15 dni po objavi. S I Q ^»aeososocoe>soc>oeooeoooeeoG«oeoseee«ooeoo^ Pogačnik je v svojih simboličnih abstrakcijah, ko posamezne prvine organskega sveta izlušči in jih organizira v nove celote dosegel zavidljivo stopnjo tehnične per-fekcije, ki se izraža v reliefnih barvnih jedkanicah. Barvne jedkanice predmetov vsakdanjega sveta (pop art) Adriane Maraže-ve se neprestano gibljejo na meji realnega, v katerem so zasidrane, venomer pa segajo v svet magičnega in grotesknega. Slikarski izbor je tako po številu avtorjev kot po slogovnih opredelitvah širši od grafičnega, saj zajema od poetičnega realizma barda notranjske zemlje Lojzeta Perka, preko Lančeve impresivno zamišljene razpoloženjske krajine in fotografsko natančne vedute Tomaža Perka do problematizacije barve in njenih odnosov v tihožitjih Alojza Berleea in mestnih vedutah Dušana Lipovca in se končno izteče v poskusih popolne abstrakcije v barvno intenziviranih platnih Nevenke Gregorčič. Kiparstvo in tapiserija sta zastopana s po enim delom. Janez Boljka je prispeval svojega simbolično zasnovanega Ribničana, ki stoji zdaj v niši hodnika v pritličju, in Cvetka Miloš tapiserijo, ki bo krasila dvorano za sestanke delovne skupnosti. Pri izboru likovnih del in opremi prostorov je skupaj s predstavniki banke sodeloval s strokovnimi nasveti Kulturni center Kamnik. Primer likovne ureditve delovnih prostorov naj bi postal posnemanja vredna oblika neposredne svobodne.menjave dela med kulturnimi in drugimi delavci. BORUT ROVŠNIK ¡11 ■ m % ■ WMH<»«iinn«ni«mi 1 Črna pika Kadar beremo ali opazujemo po naših slovenskih mestih reklamne napise in različna obvestila,namenjena našim ljudem, nemalokrat zasledimo stavke, ki nas le okvirno spominjajo na slovenski jezik. Kljub temu, da to »polomljeno« slovenščino večkrat objavimo v časopisih, da bi tako opomnili nepismene avtorje, se taki napisi pojavljajo iz dneva v dan. Čeprav sta si ti dve sliki podobni, je resnica nekoliko drugačna. Izgleda, da so tudi v prodajalni kmetijskega materiala že več let trdno prepričani o svoji pravilni slovenščini in se zato strinjajo z njihovim napisom v izložbi - materiala. Čudno pri tem pa je, da imajo materijal v eni izložbi, v drugi pa materiajal. Zanima nas, koliko časa bo še minilo, preden si bodo avtorji enotni glede pravilnega napisa? MATEJA • Srečanje pevskih zborov Gorenjske Pesem združuje V domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici se je v soboto, 29. februarja, odvijal drugi del letošnjega srečanja pevskih zborov Gorenjske, ki ga prireja vsako leto pevsko združenje Gorenjske. Številnim ljubiteljem zborovskega petja se je v Bohinjski Bistrici predstavilo osem amaterskih pevskih zborov, ki so zadovoljili pričakovanja poslušalcev, vsaj po aplavzu sodeč. Uvodoma se je predstavil komorni moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice, ki ga vodi Andrej Arnol s pesmimi Partizanova izpoved, Jaz bi rad rudečih rož in Pastirc pa pase. Drugi je bil zbor »Solidarnosti« iz Kamnika, ki ga vodi Milan Trček. Kamničani so še posebej ogreli dlani poslušalcev z Vrab-čevo - Bratci veseli vsi, poleg te pa so zapeli še Pomladni pozdrav in Bela Krajina. Pesmi, ki so jih zapeli mešani zbor Peko Tržič - vodi ga Milko Škobrne, moški zbor Janko Kre-melj iz Reteč - dirigent Lovro Korenčan, moški zbor Janez Ce-rar Domžale - dirigent Stane Habe, učiteljski zbor Stane Žagar iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja in mešani zbor Blaž Arnič iz Jesenic, ki ga vodi Roman Ravnic, naj navedemo samo nekatere: Na Posavju, Gorenjci, Pesem udarne Šlandrove brigade, Hrasti, Zemlja govori, Manzanares, Jutri gremo v napad idr., so poslušalcem prinesle prijeten kulturni večer. Še posebno prijetno je bilo vzdušje v dovorani, ko so izvajali program pevke in pevci mešanega zbora Rož - Šentjakob z one strani Karavank, ki ga uspešno vodi Lajko Milisavljevič. Kljub temu, da je dirigent vodil zbor le z eno roko (eno si je zlomil na Komni), je zbor v veliko navdušenje poslušalcev zapel Preproste besede, V ves, Snuoče sem dobiv pisemce in Stari ženin ter se tako predstavil kot eden kvalitetnejših zborov na srečanju v Bohinjski llu( -jT:.....r...........---------- Bistrici. MAJ »i. • Madeži neodgovornosti na Maleševi galeriji Čas celi rane ali prazni blagajne lil lllllllip 1 11 NRMMMHMRMmHHHHhHHNI Velike površine zunanjega in notranjega ometa so zaradi prevelikih temperaturnih razlik odstopile in se odluščile od podlage. (Foto: M. J.) Ena večjih naložb in tudi pričakovanj na kulturnem področju v Kamniku je prav gotovo obnovitev stare hiše na Titovem trgu in preureditev v umetnostno galerijo Mihe Maleša. Dela investira občinska kulturna skupnost, izvaja jih gradbeno podjetje Gradbinec, nad delom pa bdi tudi projektant in Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Že prvo načrtovanje, da bo Maleševa galerija dokončana v jubilejnem letu našega mesta, se je izjalovilo. Sedaj pa vse kaže, da otvoritve ne bo niti maja kot smo pričakovali. Če kdo misli, da je lažje in ceneje obnavljati staro spomeniško zaščiteno hišo) kot graditi novo, se precej moti. Poleg tega pa tako obnavljanje za- hteva strokovno vodstvo tako pri izbiri materiala kot pri izvajanju del. Nedavne ugotovitve na osnovi raziskav, ki jo je opravil na pobudo projektanta in inšpekcijske slubže ljubljanski zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, so pokazale, da dela niso potekala povsem v skladu z načrtovanim projektom, kar je povzročilo nevšečnosti. Prve hujše zmrzali so namreč v minuli zimi močno poškodovale zunaji in notranji omet (na zunanji fasadi okrog 100 in v notranjosti okrog 200 kvadratnih metrov). Ves poškodovani omet, ki se je v velikih plasteh celo luščil od podlage, je bilo potrebno obnoviti, kar je precej povečalo stroške in zamudo v gradnji. Velik del krivde lahko pripisujemo tudi nadzornemu organu, ki se je v tem času nekajkrat zamenjal, nekaj časa pa gradnje sploh nihče ni nadzoroval. Izvajalec del tudi ni upošteval opozorila, naj v hudem mrazu prenehajo s fasadnimi deli. Posledice neodgovornega ravnanja so znane: precejšnja podražitev in ponovno podaljšanje roka izgradnje. Zato se nam nehote zastavi povsem umestno vprašanje. Kako je mogoče, da se družbena sredstva tako malomarno in po nepotrebnem trosijo prav v času izrednega gospodarskega položaja, ko mu edino z neizmerno varčnostjo lahko zagotovimo večjo trdnost? M. JANČAR Naskok na Mali grad Hura - prvič v telovadnici Še lani so redki osnovnošolci od prvega do četrtega razreda videli notranjost telovadnice, kaj šele, da bi v njej lahko tudi telovadili. Z dograditvijo težko pričakovane športne dvorane pri osnovni šoli Fran Albreht pa so se. tudi šolarjem nižjih razredov, ki so telovadbe najbolj potrebni za pravilno rast drže, uresničile sanje in želje. Še več, s pridobitvijo novih prostorov za telesno kulturo, s katerimi so kar dvakrat povečane dosedanje prostorske zmogljivosti za to dejavnost, je omogočena telovadba tudi predšolskim otrokom iz bližnjih vrtcev. Brez dvoma so novi prostori pripomogli tudi k razvoju športne značke, ki je v Kamniku zaživela pred dvema letoma. Največ zaslug pri organizaciji in izvedbi športne značke im.a prav gotovo občinska samoupravna telesnokulturna skupnost, ki je letos omogočila izvedbo programa za športno značko tudi otrokom iz zunanjih krajevnih skupnosti. Za uresničevanje programa športne značke, ki zahteva precej organizacijske in delovne zavzetosti, je velik del prispevala Darja Nekrep, vzgojiteljica in predsednica odbora za športno značko predšolskih otrok. Srečala sem jo, ko je prvič pripeljala skupino predšolskih otrok iz vrtca Zaprice na vadbeno uro telesne vzgoje v obnovljeno telovadnico pri zdravstvenem domu. Težko je opisati veselje, navdušenost in razigranost malčkov, ki so se prvič lahko tako sproščeno urili v najrazličnejših športnih veščinah v priljubljeni igri z žogo. Prisluhnila sem njihovemu pripovedovanju in ga zapisala. To je bilo še v tistih rajskih časih, ko se nadušljivi kamniški vlak še ni prerival po Ljubljanskem polju in po državni cesti v Kamnik. Takrat smo mi kamniški paglavci bili razdeljeni v dva tabora: tabor napadalcev ali oblegovalcev, in v tabor branilcev, ki so jo pa vedno in redno izkupili. Takih pritlikavcev iz obeh taborov, vodilnih namreč, nas je bilo morda dvajset. Imeli smo pod seboj še neštete pomožne čete, dvonožne in četveronož-ne. Pravo armado.! Komu častitih bralcev ni znan kamniški Mali grad? Kakor Eif-flov stolp znak Pariza in štefanski zvonik znamenje Dunaja, tako Mali grad zaljša ponosno purgar-sko mesto. Sredi Kamnika se vzdiguje strm storžič, ki ga na višji strani planote krasi razvalina nekdanjega gradu, na drugi pa trojna cerkvica, posvečena sv. Roku, ki celi rane in odganja kugo. Proti severu je hribček obrasel z drevjem in z nasadi ter se položno spušča do purgarskih hiš, ki so se tik pod njim vgnezdi-le v izdolbine. Na južni strani je Mali grad zelo strm, skoro navpičen in ves skalnat. Pod tem pe-čevjem spodaj vidiš niz belih hišic in tu pretaka svoje vode Šaj-spoh. Ta skalnata stran je bila tedaj torišče napadalnega tabora. Kolovodje napadalcev smo bili Sve-ščev Janez, Trščanovi Tonček, Pepek in Johan, Hajkov Fuks in jaz - največji nepridipravi. Vodja brambovcev pa Napoleonov Francelj, Lectarjev Lojzek, oba sinova debele Micke, Gašper in Boltažar, potem Medvedov Tonček in moj brat Dolef, po domače Špicmigl. Šlo je čisto zares. Za Koštru-novo hišo tik Šajspoha je bil tabor napadalcev. Pred seboj smo gnali po skalah svoje pomožno Šolske Čas hitro mineva in prav kmalu bo za nami prvo šolsko leto, ki ga preživljamo v novi stavbi kamniške gimnazije. Poročali smo že o »gimnazijskih« izkušnjah, ki so marsikateremu dijaku zbudile željo, da bi se vrnil v svoje staro domovanje. »Ali se je ta želja skozi leto še povečala?«, boste poizvedovali. No, tako hudo ni. Resnično je prve mesece med dijaki vladalo nezadovoljstvo, še posebej pri starejših, ki so se že navadili svoje dobre, stare gimnazije. Vedno velja nekakšno nenapisano pravilo, da se skozi čas vse »obrne na bolje« in tudi med dijaki je bilo slutiti to misel. Preživeli so že tri konference m v tem času ni bilo dodeljenih četveronožno gardo: koze in kostume, ki smo jih s strašnim vpitjem in mahanjem svojih lesenih mečev gnali v vis. Dočim so ko-štruni v smrtnem strahu klavrno pobegnili, čim so prileteli prvi kamni od zgoraj, so bile koze že bolj korajžne. Niso se tako hitro ustrašile kamnite toče. Vsak napadalec je imel svojo zaščitno kozo, ki jo je suval pred seboj po skalah navkreber. Ne vem kako bi se nam bil posrečil naskok, da nismo imeli tako izborne pomožne čete, zakaj koza ne pozna špa-sa. Čim je dospela na skalnati rob vrhu planote, je bil branilec že v - rezervi. Preden je minilo pol ure, smo bili že vsi na Malem gradu. Branilci so bili vedno poraženi, čeprav je bil Napoljonček orjak in umen vojskovodja. Časih smo sovražnika zasledovali še po položnem pobočju navzdol do prvih purgarskih streh, časih smo pa -in to je bilo vselej, če je vražji Napoleon poklical mesarjevega Hektorja na pomoč - bežali po čereh navzdol, seveda ne tako na vrat na nos, kakor so pobegli naši SPOMIN! HRIŠTOfOVeGA JOSIP 8DCHT Naslovna stran knjige Spomini Khštofovega Pepčka, ki jo je Josip Suchy posvetil manom svoje stare matere veliko pohval na račun zelo pridnih, saj je teh vedno manj kot tistih manj pridnih. Ti kaj radi prinesejo domov prošnje z željo, naj si ocene njihovega divjaškega življenja v šoli, ki so zapisane v redovalnici, pridejo ogledat tudi starši. Mogoče je tem ocenam še vedno kriva delna »podhranjenost« v dopoldanskem času, zaradi katere dijaki takoj, ko pridejo domov, izpraznijo domač hladilnik, saj jih kosilo ne čaka vedno na mizi. Je že res, da imajo četrtošolci še vedno organizirano prodajo malice, toda naši bodoči vojaki si ob enem samem sendviču samo še povečajo lakoto. Če pa kljub temu dijak po- nasprotniki, čim so zagledali koze, zakaj Hektor po skalah ni mogel za nami. Njegovega ogorčenega lajanja se pa tudi nihče ni bal. Zmagali smo tedaj tudi v tem primeru. Enkrat nas je pa vendar le doletela kazen. To je bilo tako. Nekoč sem pri naskoku pred seboj potiskal jarca, ki sem ga zbadal tja pod rebra z burklami, kakršne so tačas rabili na kmetih, da so vsajali piskerlonce v peč. Tu pa se je zgodila nesreča. Priletel je fičafaj iz vrst branilcev in žebelj, ki je bil pritrjen na njegovi konici, se je zapičil v ubogega koštruna, da je jadrno zdrknil nizdol po skalah vprav na kozo, ki jo je Sveščev Janez gnal navkreber. Vsi trije smo se na zadnjem ostanku strme poti skupno kobalili v klobčiču, le s to razliko, da je koza poldrugi meter nad cesto odskočila v stran, da je koštrun obležal na cesti in da je Sveščev Janez tekel, kar so mu dale noge. Jaz sem se seveda potuhnil, se skril za grmovljem ter čakal, kaj bo. Kmalu me je imel rabelj v podobi strica Lojzeta v kleščah. Tistega dne nisem dobil kosila in stara mati je morala za koštruna plačati tri forinte a. v. Od branilcev namreč nihče ni hotel izdati srečnega lokostrel-ca, ki je streljal s fičafajem, pač pa so zatožili mene, češ da sem z burklami gnal koštruna v breg. V našem mestu bi zdaj težko našli kakšno kozo ali koštruna (tiste prave, ki dajejo mleko, meso in kožo!), ki bi jih mularija gnala gor pa dol po malograjskih skalah. Zato pa ima ta »strm storžič« dovolj kamenja, ki ga je nadobudni naraščaj z užitkom metal na svetleča stekla, s katerim so bila prekrite gredice Fle-retove vrtnarije. Kaj je potem še ostalo od nekdanjega živžava? Včasih zaide tja gor kakšen par- ček, pa kakšnega turista zvabi v skalovju skrita Veronika, slikarjem je hvaležen motiv ... Saj ne, da bi imeli Škofjeločani - njihovo mesto in naš Kamnik sta si v marsičem podobna, saj so ju celo v zvodeneli oddaji Kraji med seboj skupaj predstavili -toliko več pridnih in umetniških duš, ampak svojo dediščino so znali prekleto bolje izkoristiti: v gradu se ves čas kaj dogaja (če ne v kulturnih prostorih, pa v restavraciji!), sloves grajske kapelice s tradicionalnimi Večeri škofjeloške poezije pa je že presegel meje naše republike ... Seveda bi se našlo še kup drugih stvari, ki jih mi Kamničani širokogrudno odklanjamo ali pa prestavljamo na boljše čase. Dobro, imamo muzej na Zapricah. Kaj pa Stari grad in Mali grad, ki ju tako radi ponudimo kot dokaz starosti in zanimivosti našega mesta? Lokal tam na vrhu celo ob nedeljah smrdi po dolgočasju in zatohlo-sti, Mali grad sameva, oba pa s svojo lego in vzdušjem med tistimi razvalinami kar vpijeta, da nista samo še za na razglednice in prospekte. Že pred leti je dramska skupina v Kamniku razmišljala, kako bi svojo dejavnost preselila s klasičnih odrskih deska v naravno okolje. Prav ob proslavljanju 750-letnice Kamnika je zaživel predlog, da bi se Mali grad spremenil v prizorišče igric in skečev za otroke v vrtcih, šolah (dopoldne ali popoldne), v večernih urah pa bi se (poletni večeri so jako primerni za to) razvrstile predstave za odrasle: nekaj bi naštudirali domači igralci, gostovala pa bi tudi druga amaterska gledališča. Očitno predlog ni bil preveč zanimiv ali prodoren (ali pa so bila ušesa tistih, ki bi to kolesje lahko sprožili, preveč naglušna!), iz tega v glavnem ni bilo nič. SONJA HRIBOVŠEK NINA TRATNIK: »Za športno značko sem že smučala na Pohorju. Bila sem najboljša v skupini. Smučati sem začela lani. Večkrat grem z mamico, očkom in sestrico Tino na smučanje. V vrtec nosim tudi kotalke in žogo, da bomo vadili za športno značko. Veliko bomo lahko vadili v telovadnici, zato sem vesela.« MARKO BARAGA: »Telovadim zelo rad. Danes sem posebno vesel, ker smo lahko telovadili v telovadnici. ' Od doma smo morali prinesti žoge. Rad tekmujem za športno značko. Najraje smučam. Letos smo šli otroci iz vrtca smučat na Črnivec. Zelo je bilo lepo. Jeseni sem bil prvič na kotalkah, sedaj pa že kar dobro kotalkam. Tudi to-varišica tako pravi.« DARJA NEKREP: »Telovadnica nam resnično veliko pomeni. Sedaj nam bodo omogočene redne vadbene ure za športno značko in tudi drugače se bodo otroci dosti bolj razgibali, saj se v pretesnih prostorih v vrtcu niso mogli. To pa je tudi velika prednost za naše najmlajše, saj podatki o obolevnosti hrbtenic in slabi drži otrok niso niti najmanj spodbudni.« \__ MITJA ROT: »Jaz pa najraje kotalkam in tudi z žogo se rad igram. Danes sem prvič v telovadnici. Zelo sem vesel. Tudi žogo lahko mečem brez skrbi, ker mi ne bo nikamor ušla, ničesar razbila. V telovadnici je vse tako urejeno, lepo in veliko, veliko prostora.« BARBARA MARIC: »Tudi meni je zelo všeč v telovadnici. Rada telovadim in tudi tekmujem za športno značko. Imam že izkaznico. Najbolj sem se razveselila nalepke - smučarja. Smučala sem na Pohorju, kjer me je učila tovarišica Darja, ki je tudi v vrtcu moja tovarišica. Plavala bi tudi rada.pa nimamo bazena, zato nalepke za plavanje najbrž ne bom dobila. Škoda « Tekst in foto: MIRA JANČAR Proslava v Malem Rakitovcu V nedeljo, 23. marca, smo se zbrali ob spomeniku. Ni nas bilo veliko, toda bili smo mladi. Sneg je naletaval, veter nas je pikal v obraze. Vztrajali smo. OO ZSMS Pšajnovica je pripravila (se razume - njeni člani) polurni kulturni spored. Obnovili smo usodni dan triindvajsetega marca leta 1943. Takrat so se bili, umirali, in niso čutili vetra. Švigale so krogle, plameni so lizali ostrešja bornih bajt. Nihče ni mislil na veter. Vedeli so, da morajo vzdržati, sicer bo po njih. Toda naključje ni hotelo srečnega konca. Borci so padli, ostala je svoboda. Svoboda, ki jo uživamo mi - mladi. Kajti šele naša generacija uživa mladost, uživa sadove preteklosti; preteklosti, ki je bila boj - boj za obstanek. Izzvenele so besede recitatorjev, dogorele so sveče, rože so zmrznile; ostal pa je občutek dolžnosti. Dolžni smo ohranjati to tradicijo, ker je del naše zavesti. Obljubili smo si, da drugo leto zopet pridemo. Pa bomo res prišli?! ZDENKA ŽAVBI spravi svoj skromni sendvič, se mu ta gotovo začne premetavati med stenami želodca, ko se loti skakanja na ponjavi. Nekateri zelo navdušeni, drugi pa že malo naveličani, dan za dnem telovadijo v njihovem »amfiteatru« in upajo, da se bo nekje našel boljši prostor za njihov večinoma najbolj priljubljen predmet - telovadbo. Za april je značilno muhasto deževno vreme in v tej luči nas pozdravlja tudi letos. Ker hujših neviht še vseeno nismo doživeli, dijaki ne vedo, ali bi bili ob tem zopet prikrajšani za svetlobo ob prekinitvi električnega toka. Vode jim zdaj ni več primanjkovalo, ob večjem nalivu pa jim ponekod še vedno pridejo prav koši za smeti, kot zlivalniki za vodo. Saj res, z začetkom aprila nas je pozdravila tudi pomlad, ki pa je bila za zidovi novega centra občutno bolj »topla« kot pozna jesen. Vsekakor je kurjave zdaj dovolj. Malo manj pa je dijakom »toplo« pri srcu, kadar premišljujejo o svojih plesih, za katere je njihova nova stavba zelo primerna. O tem so razmišljali po svojem novoletnem plesu (za njim je bil samo še eden), toda ničesar ne vedo povedati o prihodnosti teh plesov. »Konec dober, vse dobro«, pravimo. Konec ni bil ravno dober, toda veliko se je spremenilo in izboljšalo od začetka šolskega leta. Kljub temu je ostalo še veliko težav in želja, ki se bodo morale spremeniti. Upajmo, da se bo to kmalu zgodilo. MATEJA GRILJC psoccc«oooeeeoooo60oeoooeo6isoe«oooooeeoa| ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE KOČNA KAMNIK n. sol. o. Kamnik, Ekslerjeva 8 Po sklepu delavskega sveta TOZD MALOPRODAJA objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE ZA PE ŠMARTNO - poslovodska šola oziroma visoka kvalifikacija v trgovski stroki - tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnejših del v trgovini - 60-dnevno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 15 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, trgovsko podjetje Kočna, fi Kamnik, Ekslerjeva 8. Q O izidu bomo kandidate obvestili v 10 dneh po izbiri. 5j dogodivščine ( PRILOGA ZA DELEGATE ) OSNUTEK ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sta na svoji seji 26. marca obravnavala osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik in sprejela sklep naj bo osnutek odloka v javni razpravi do 1. septembra 1980. V prilogi za delegate, ki je pred vami, objavljamo gradivo, ki naj občanom pomaga oblikovati končno vsebino odloka. SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI SEJA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI bo 21. aprila, ob 12. uri, v sejni dvorani Občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali: - Poročilo o delu Izvršnega odbora in Odbora za družbeni nadzor - Finančno poročilo in zaključni račun Skupnosti za leto 1979 - Predlog plana za leto 1980. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 8., 42. in 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77 in 8/78), 6. člena dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. i/80), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zamljišča na območju občine KAMNIK 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Kamnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemjišča (v nadaljnjem besedilu nadomestilo). 2. člen Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območij, zajetih z urbanističnim ali zazidalnim načrtom oziroma za zemljišča, za katera je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. 3. člen Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma je pristojni organ zanj izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo se določi tudi za tisti del nezazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, potrebno za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanj, počitniških hiš, garaž in poslovnih prostorov. Za uporabno tlorisno površino stanovanja in počitniške hiše se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovnju, kuhinje, kopalnice, skrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posameznem objektu. Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Poslovni prostori so tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno, ki so namenjeni poslovni dejavnosti. Poslovni prostori po tem odloku se glede na namembnost delijo v štiri skupine in sicer: 1. poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbene dejavnosti 2. poslovni prostori za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo in skladiščenje 3. poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovne dejavnosti, razen družbenih dejavnosti 4. poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno prehrano. 4. člen Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. 5. člen Nadomestila ni mogoče predpidati za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavlništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije in v njih stanuje njihovo osebje in ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije. Nadomestila ni mogoče predpidati tudi za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v naslednjih primerih: 1. za kmetijska zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo, dokler se uporabljajo za kmetijske namene 2. za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, železniške tirne naprave in za zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav 3. za zemljišča, ki jih samoupravna komunalna skupnost pripravlja in opremlja za oddajo 4. za zemljišča in objekte, ki so namenjeni obrambi in varnosti. Plačevanja nadomestila se delno ali v celoti oproste 1. kmetje po odloku o določitvi kmetij ter po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij 2. občani z nižjimi sebnimi dohodki po merilih, ki se uporabljajo za uveljavljanje delne nadomestitve stanarin; višina oprostitve lahko doseže tudi celotno nadomestilo 3. občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč 4. občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča o določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77 in 8/78) Doba začasne oprostitve znaša pet let. 5. lastniki ali uporabniki stanovanjskih prostorov v hišah starih nad 50 let za 50 % odmerjenega nadomestila 6. občinski upravni organ lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačilo ogrožalo preživljanje zavezanca in njegove družine. Oprostitve, navedene v 2., 4., 5. in 6. točki tega člena, določi občinski upravni organ na zahtevo občana. 7. člen Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila 1. lega zemljišča v naselju 2. namembnost predela, v katerem je zemljišče 3. smotrnost izkoriščanja zemljišča (gostota zazidave) 4. stopnja komunalne opremljenosti 5. pridobitna ugodnost lokacije. 8. člen Glede na lego in namembnost zemljišča ter pridobitno ugodno lokacijo je stavbno zemljišče iz 2. člena tega odloka razdeljeno na cone in sicer 1. Za določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče: - za stanovanjske namene na tri cone glede na lego, - počitniške hiše na celotnem območju občine se obremeni s 150 % nadomestnilom, ki je določen za stanovanjske prostore v prvi coni, - za namene družbenih dejavnosti na eno cono, - za proizvodne namene na tri cone glede na lego in namembnost, - za poslovne namene na tri cone glede na pridobitno ugodno lokacijo, - objekte družbene preskrbe (obrati družbene prehrane, pekarne, mlekarne in podobno) se obremeni s 50% nadomestilom, ki je določen za poslovne namene. 2. Za določitev nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče za vse namene na tri cone glede na lego. Po razvrstitvi zemljišč v posamezne cone se za določitev višine nadomestila upošteva stopnja komunalne opremljenosti. 9. člen Cone zajemajo naslednja območja občine Kamnik: A) ZAZIDALNO STAVBNO ZEMLJIŠČE 1. Cone za stanovanjske namene a) Prva cona obsega stavbna zemljišča, ki so zajeta z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika ter Most in Komende in so v mejah zazidalnih odokov v naslednjih krajevnih skupnostih: Krajevna skupnost KAMNIK MS 1 in 2, KS 1, 2, 3 in 5, KM 3 in 4, CO 1 do 7 in 9, KP 3, S 1 in 2, BM 1, BP 1, BS 1, 2, 3, del BS 4 in BS5 Krajevna skupnost DUPLICA BS 6 in 7, BP 2 in del BP 3, ter del BM 3 Krajevna skupnost ŠMARCA ŠS 1, 2, in 3, ŠP 1 in 2, ter R Krajevna skupnost KOMENDA Š, KS 1, 2 in 3 b) Druga cona obsega stavbna zemljišča, ki so zajeta z urbanističnim načrtom Moste - Komnda in so v mejah naslednjih zazidalnih otokov: Krajevna skupnost KOMENDA KS 4 do 12, KP1, KM 1 in C Krajevna skupnost MOSTE MS 1 do 5, MM 1 in MP 1 c) Tretja cona obsega stavbna zemljišča, ki so zajeta z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika in je v mejah naselja Ncvlje in Vrhpolje; zemljišča, ki so zajeta z urbanističnim načrtom Moste - Komenda in je v mejah KS Križ; zemljišča, ki se nahajajo na območjih KS Podgorje, Nevlje, Godič in Kamniška Bistrica in sicer: Krajevna skupnost NEVLJE MS 1 do 4 Krajevna skupnost KRIŽ KS 13 Krajevna skupnost PODGORJE BM 3 - del, BP 3 - del, PS 1 in 2, ter B 4 del Krajevna skupnost GODIČ SS 4, 5 in 6, W 1, ter SM 2 Krajevna skupnost KAMNIŠKA BISTRICA SS 1,2 in 3, SP 1, ter SM 1 d) Počitniške hiše se razvrste v enotno cono, ki obsega objekte na celotnem območju občine Kamnik. 2) Cona za namene družbenih dejavnosti obsega stavbna zemljišča, zajeta v prvi točki tega člena. 3) Cona za proizvodne in poslovne namene ter cone za objekte družbene prehrane so enake conam za stanovanjske namene. B) NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE Nezazidana stavbna zemljišča za vse namene se razvrščajo po conah, navedenih v prvi točki tega člena. Zemljišča in objekti, ki jih sicer ne zajemajo navedeni zazidalni otoki po posameznih krajevnih skupnostih, se pa nahajajo v območjih iz tega člena, so obremenjeni z nadomestilom v višini, ki ustreza obremenitvi v posamezni ustrezni coni. 10. člen Stopnjo komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami se določi glede na možnost priključitve in možnost neposredne uporabe po merilih navedenih v tem členu. Ocenjujejo se naslednje vrste komunalnih objektov in naprav 1. urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločnik) 2. neurejeno cestišče (makadam) 3. možnost priključitve na vodovod 4. možnost priključitve na kanalizacijo 5. možnost priključitve na električno omrežje 6. možnost priključitve na plinovod 7. možnost priključitve na na toplovod 8. javna razsvetljava 9. zelene površine na funkcionalnem zemljišču. Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko 3., 4., 5., 6. in 7. možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave. Za preostala elementa pod točko 8. in 9 pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe. Na podlagi meril, navedenih v drugem odstavku tega člena, se določijo naslednje stopnje komunalne opremljenosti. 1. stopnja: 8 vrst priključkov oz. uporabe 2. stopnja: 7 vrst možnih priključkov oz. uporabe 3. stopnja: 6 vrst možnih priključkov oz. uporabe 4. stopnja: 5 vrst možnih priključkov oz. uporabe 5. stopnja: 4 vrste možnih priključkov oz. uprabe 6. stopnja: 3 vrste možnih priključkov oz. uporabe 7. stopnja: 2 vrsti možnih priključkov oz. uporabe 8. stopnja: 1 vrsta - komunalno neopremljeno zemljišče. 11. člen Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi na podlagi skupnega števila točk, izračunanih po razporeditvi zemljišča v ustrezno cono, ugotovitvi ustrezne stopnje komunalne opremljenosti ter na podlagi vrednosti točke. Višina nadomestila za kvadratni meter stavbenega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke. 12. člen Zazidano stavbno zemljišče se razvrsti v ustrezno cono in 9. člena tega odloka in se zanj ugotovi stopnja komunalne opremljenosti po določbah 10. člena tega odloka. Stopnjo komunalne opremljenosti iz 10. člena tega odloka ugotavlja tukajšnja davčna uprava na podlagi predloga samoupravne komunalne skupnosti, izhajajoč iz evidence zgrajenih komunalnih naprav. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati vseh treh zborov Občinske skupščine se bodo sestali v ponedeljek, 21. aprila, v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik. Družbenopolitični zbor bo imel sejo ob 12. uri, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta začela zasedati ob 16. uri. Vsi trije zbori bodo obravnavali: - Analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela iz gospodarstva za leto 1979 - samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turi-stičnega centra Velika planina s programom razvoja - Poročilo odbora za proslavo 750-letnice Kamnika o uresničitvi programa prireditev - Predlog Družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in obeležij iz obdobja NOV ter o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanju na območju občine Kamnik - Osnutek zakona o družbeni kontroli cen. C PRILOGA ZA DELEGATE 3 13. člen Število točk za kvadratni meter zazidanega stavbnega zemljišča se določi po naslednjih tabelah: Tabela I Lega Za Poslovne površine zemljišča stan. v coni namene družbene proizvodne poslovni objekti dejavnosti dejavnosti nameni družbene prehrane 1. cona 30 80 140 210 105 2. cona 20 80 110 140 70 3. cona 10 80 80 80 40 Tabela (I Stopnja komunalne opremljenosti Točke 1. stopnja: 8 vrst možnih priključkov oz. uporabe 100 2. stopnja: 7 vrst možnih priključkov oz. uporabe 90 3. stopnja: 6 vrst možnih priključkov oz. uporabe 80 4. stopnja: 5 vrst možnih priključkov oz. uporabe 70 5. stopnja: 4 vrste možnih priključkov oz. uporabe 50 6. stopnja: 3 vrste možnih priključkov oz. uporabe 30 7. stopnja: 2 vrsti možnih priključkov oz. uporabe 20 8. stopnja: 1 vrsta - komunalno opremljeno zemljišče - 14. člen Nezazidano stavbno zemljišče se v skladu z določili 9., 10. in 12. člena tega odloka razvrsti v ustrezno cono in se zanj ugotovi stopnja komunalne opremljenosti. 15. člen Število točk za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se določi po naslednjih tabelah: Tabela III Stopnja komunalne opremljenosti po tabeli I. Razporeditev v 1., 21. 3. 4., 5. 6., 7. ustrezno cono % % % po namenu 1. cona 20 12 8 2. cona 10 6 5 3. cona 5 3 2 Družbene dejavnosti 10 6 5 Tabela IV Stopnja komunalne opremljenosti točke 1. stopnja: 8 vrst možnih priključkov oz. uporabe 2. stopnja: 7 vrst možnih priključkov oz. uporabe 3. stopnja: 6 vrst možnih priključkov oz. uporabe 4. stopnja: 5 vrst možnih priključkov oz. uporabe 5. stopnja: 4 vrste možnih priključkov oz. uporabe 6. stopnja: 3 vrste možnih priključkov oz. uporabe 7. stopnja: 2 vrsti možnih priključkov oz. uporabe 100 90 80 70 50 30 20 8. stopnja: 1 vrsta - komunalno neopremljeno zemljišče - 16. člen Davčna uprava skupščine občine določi zavezancu z odločbo višino nadomestila ter v obrazložitev odločbe navede elemente, na podlagi katerih ga je odmerila. Odločba o odmeri nadomestila se izda zavezancu, ko nastane obveznost za plačevanje nadomestila ter velja, dokler ne nastopijo spremembe, ki vplivajo na višino odmerjenega nadomestila. 17. člen Zavezancu, ki plačuje nadomestilo za uporabo nazazidanega stavbnega zemljišča, se odmeri nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po začetku uporabe stavbe ali dela stavbe. 18. člen Zavezanci plačila nadomestila, ki še niso prijavili osnov za odmero nadomestila, so te dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30. dneh po nastali obveznosti ali spremembi. 19. člen Sredstva nadomestila se zbirajo na posebnem računu, ter se praz-niJo na račun Samoupravne komunalne skupnosti Kamnik. nepravočasne ali premalo plačane obveznosti se zaračunavajo '2 % zamudne obresti. 20. člen Nadomestilo se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo. Poraba sredstev nadomestila se vrši na podlagi dolgoročnih in 'etnih planov, sprejetih po določilih družbenega dogovora o sood-°canju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavno-stl ter o izhodiščih za ustanovitev te skupnosti. . 21. člen Pravljalec s sredstvi nadomestila vodi evidenco o višini odmerjena in plačanega nadomestila za območje vsake krajevne skupno-' v kateri se nadomestilo plačuje, ter ločeno za nadomestilo za Počitniške hiše. Nadomestilo od stanovanjskih površin, plačano iz območij posameznih krajevnih skupnosti, se uporablja za financiranje njihovih programov in sicer za namene, določene v 20. členu tega odloka. 22. člen Izvršilni odbor Samoupravne komunalne skupnosti Kamnik je dolžan dvakrat letno poročati skupščini občine o višini zbranih sredstev in o realizaciji programa uporabe nadomestila, enkrat letno pa te objaviti v sredsetvih javnega obveščanja. 23. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če: a) v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila, b) prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila, c) ne zahteva, da se mu določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po začetku uporabe stavbe ali dela stavbe. Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 24. člen Vrednost točke vsakoletno s sklepom določi Skupščina občine Kamnik na podlagi predloga samoupravne komunalne skupnosti. 25. člen Do izdaje novih odločb po tem odloku plačujejo zavezanci dosedanje nadomestilo kot akontacijo, ki se poračuna z odmerjenim nadomestilom po določbah tega odloka. 26. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, za pojasnjevanje posameznih členov tega odloka. 27. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 24-1584/77 in 12-853/78). 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Številka: 420-2/79-6 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Slavko RIBAŠ, dipl. ing., 1. r. POJASNILA K OSNUTKU ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Občinska skupščina je na skupnem zasedanju zbora združenega dela (13. seja) in zbora krajevnih skupnosti (12. seja) 23. maja 1979 sprejela dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Določba 6. člena sprejetega dogovora obvezuje občinsko skupščino, da uskladi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča do 31. 12. 1979. V skladu z določili zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77 in 8/78), ter določbami že omenjenega dogovora, je bil izdelan priloženi osnutek odloka, ki naj bi bil predmet najširše javne razprave. Osnutek odloka prinaša v primerjavi s sedaj veljavnim odlokom, ki je bil sprejet in objavljen konec leta 1977 (Ur. list SRS, št. 24/77), naslednje bistvene novosti: - v sedaj veljavnem odloku je območje, v okviru katerega je potrebno za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče plačevati nadomestilo, razdeljeno na tri cone, in nato v okviru posamezne cone še po namenu uporabnosti. Bistvena značilnost je bila torej uporaba sistema con in določitev nadomestila po posameznih conah v fiksnem znesku. Osnutek odloka upošteva sedaj pri določitvi višine obremenitve poleg delitve območja na tri cone še dodatna merila kot so lega zemljišča v naselju, namembnost predela, v katerem je zemljišče, smotrnost izkoriščanja zemljišča, stopnjo komunalne opremljenosti in pridobitno ugodnost lokacije (7. člen osnutka odloka). Omenjena dodatna merila torej omogočajo diferencirano, realnejšo in pravičnejšo razdelitev stroškov komunalnega opremljanja zemljišč na območju naše občine. Višina obremenitve zavezancev plačila nadomestila se bo glede na sprejete plane Samoupravne komunalne skupnosti iz leta v leto spreminjala in sicer na podlagi določanja vrednosti točke, ki naj bi bila sprejeta vsako leto z veljavnostjo od 1. januarja naslednjega leta dalje; - določila v zvezi z olajšavami oz. oprostitvami plačila nadomestila se v sedanjem odloku nanašajo na dokaj ozek krog zavezancev. Na tem področju prinaša osnutek odloka bistveno razširitev, ki se nanaša predvsem na kmetijska zemljišča (L, 2. in 3. točka 5. člena odloka), na zemljišča in objekte, ki so namenjeni obrambi in varnosti (4. točka 5. člena odloka), na občane, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč in tudi na občane za katere bo ugoto-voljeno, da bi plačilo nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca in njegove družine; - ena od novosti, ki jih prinaša predloženi osnutek odloka, je tudi razširitev območja in sicer na nekatera zemljišča in stavbe, ki so v mejah KS Podgorje, Nevlje, Godič, ter Kamniška Bistrica in se po predlogu uvrščajo v tretjo cono. Pri oblikovanju tega predloga se je izhajalo predvsem iz dejanskega stanja enakih pogojev glede na merila iz 7. člena osnutka odloka kakor tudi stopnje komunalne opremljenosti. Osnutek poleg zgornje razširitve vsebuje tudi uvrstitev dela stavbnih zemljišč v KS Komenda iz druge v prvo cono glede na stanje in pogoje iz predhodnega odstavka. - predlagani osnutek odloka za razliko od sedanjega odloka vsebuje tudi kazenske določbe v skladu z zakonom o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77 in 30/78), ki se nanašajo na sankacioniranje prekrškov v zvezi z neprijavljanjem odmernih osnov ali pa s prijavo netočnih podatkov, kakor tudi na nepravočasnost prijav sprememb, ki vplivajo na višino odmerjene obveznosti. Območje občine Kamnik je, kakor je razvidno iz osnutka odloka, razdeljeno na tri cone, ter nato v okviru posameznih con še na območja, v katerih se za zemljišča in objekte plačuje nadomestilo. V 9. členu osnutka odloka imamo zemljišča in objekte zajete v posameznih urbanističnih načrtih, ter zazidalnih otokih, njih meje pa iz teksta odloka niso razvidne. Zaradi tega navajamo natančnejše meje območij in sicer: ZAZIDALNO STAVBNO ZEMLJIŠČE Krajevna skupnost KAMNIK Zazidalni otok MSI obseg območja Jeranovo. Leži na zahodni strani ceste Ka-mnik-Godič. Meji na ulico Tineta Zajca in Polčevo pot. MS2 obsega območje Mekinja. Na zahodni strani meji zazidalni otok na Cankarjevo cesto, na severu na nogometni stadion, vzhodno na Prašnikarijo, na jugu pa na Nevljico. KS1 obsega stanovanjsko sosesko na Meglarjevem hribu. Na severu meji na Tunjiško cesto, na vzhodni strani na železnico, na zahodni in južni strani pa na cesto Pot na Poljane. KS2 obsega območje stanovanjskih blokov na Grabnu. Meji na železnico, Tunjiško cesto, Medvedovo ulico in Podjetje Kamnik. KS3 leži na območju Streliške ulice. Na vzhodni strani meji na železniško progo. KS5 zajema območje med Ljubljansko in Kovinarsko cesto ter Kajuhovo potjo. Na severu meji na Zdravstveni dom. KM3 - zazidalni otok leži na zahodni strani železniške proge pri spodnji postaji. Meji na sadno drevesnico, Ekslerjevo ulico in ulico F. M. Paglavca. KM4 obsega območje v trikotu Ekslerjeve in Kranjske ceste ter železniške proge. COl - zazidalni otok meji na vzhodni strani na Medvedovo ulico, na severu na Tunjiško cesto, zahodno na železniško progo, na jugu pa na cesto Pot na Poljane. C02 - leži na območju, ki meji na Medvedovo cesto in Titov trg, na jugu na Maistrovo ulico, na vzhodni strani pa na Kamniško Bistrico. C03 - leži vzhodno in zahodno od Šlandrovi ulici. C04 - je del zazidalnega otoka C02 na južni strani. C05 - leži južno od Maistrove ulice, na jugu meji na Mali Grad C06 - območje Šutne. Otok meji na Kidričevo ulico, Kolodvorsko ul. in na železniško progo. C07 - vzhodno pobočje Šutne. Otok meji na zahodni strani na Kidričevo ulico, na severni strani na Mali Grad, na južni ter vzhodni strani pa na Parmovo ulico. C09 - zazidalni otok leži na področju Šutne nad železniško progo ter Ekslerjevo in Kidričevo ulico. KP3 - zazidalna površina tovarne Svilanit in Živilske industrije Šl - območje šol Toma Brejca in Rudolfa Maistra ter Frana Albrehta Š2 - območje srednješolskega centra in Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik BM1 - leži v trikotu med Ljubljansko in Kovinarsko cesto (Via-tor) BP1 - površina tovarne TITAN in tovarne Donit. BS1 - stanovanjsko naselje na Zapricah. Leži v trikotu med Ljubljansko in Kranjsko cesto, Jenkovo in ul. Vilka Rožiča. BS2 - zazidalno področje Spodnje Perovo. Leži v trikotu Ljubljanske in Kovinarske ceste. BS3 - zazidalno območje Novega trga. Na vzhodu meji na gozdne površine Malega Gradu, na zahodni strani na Kamniško Bistrico, ter na južni strani do stanovanjskega zaselka Zgornje Perovo. BS4 - zazidalni otok leži na zahodni strani železniške proge nad sadno drevesnico, Paglavčevo ulico do Podgorske ceste. BS5 - kot BS1. Krajevna skupnost DUPLICA Zazidalni otok BS6 - zazidalni otok na Bakovniku; meji na vzhodni strani na Ljubljansko cesto, na zahodu na železniško progo, na severu na ulico Vilka Rožiča, na jugu pa na ulico Matije Blejca. BS7 - naselje na Duplici; meji na vzhodni strani na Ljubljansko cesto, na zahodu na železniško progo, na južni strani na Korenovo pot, na severu na Podgorsko ulico. BP2 - površine tovarne STOL Kamnik. PT3 - vzhodni del industrijske cone južno od Korenove poti. BM3 - vzhodni del obrtne cone severno od Korenove poti. Krajevna skupnost ŠMARCA Zazidalni otok ŠS1 - stanovanjski zaselek v Gornem logu; meji na severu na cesto Duplica - Volčji potok, na vzhodu na športno igrišče, na zahodu na cesto Duplica - Domžale, na jugu pa na že pozidane površine stanovanjskega zaselka. ŠS2 - zazidalni otok obsega stanovanjske površine naselja Šmarca C PRILOGA ZA DELEGATE D na zahodni strani ctste Duplica-Domžale do zaščitnega kmetijskih površin. ŠS3 - stanovanjske površine naselja Šmarca na vzhodni strani ceste Duplica-domžale. ŠP1 - površine Kemijske industrije Kamnik na vzhodni strani ceste Duplica-Domžale. ŠP2 - površine tovarne Menine na vzhodni strani ceste Duplica-Domžale. R - rezervat za zazidavo, ki meji na severni strani do površin Kemijske industrije Kamnik, na jugu do površin tovarne Menina, na vzhodni strani na Kamniško Bistrico, na zahodni strani pa do že zazidanih površin naselja marca. Krajevna skupnost KOMENDA Zazidalni otok Š - površine predvidene za šolstvo na južnem delu Komende, zahodno od ceste Moste - Komenda. KS1 - površine novega naselja v Komendi, ki meji na seveini strani na cesto Komenda - Potok, na vzhodni strani na cesto Komenda - Moste, na zahodni in južni strani pa do kmetijsko zaščitnenih površin. KS2 - stanovanjska površina, ki leži južno od ceste Komenda -Gmajnica do športnih površih hipodroma v Komendi. KS3 — obstoječe naselje južnega dela Komende med cesto Moste -Komenda in Pšato. KS4 - obsega območje južnega dela Komende zahodno od ceste Moste - Komenda do potoka Pšate in križišča ceste v Mostah. KS5 - obsega območje naselja Podboršt na vzhodni strani ceste v Komensko Dobravo. KS6 - obsega območje naselja Mlaka na severni in zahodni strani ceste Gmajnica - Mlaka. KS7 — obsega območje naselja Gmajnica na severni strani ceste Križ — Komenda. KS8 - obsega območje naselja Gora severno od ceste Križ -Komenda. KS9 - obsega območje naselja Klanec, severno in južno od ceste Komenda - Zalog. KS10 - obsega območje naselja Nasovče ob cesti Nasovče - Breg in odcepa ceste Nasovče - Kranjska gora. KS11 - obsega območje naselja Breg, severno in južno od ceste Nasovče-Komenda. KS12 - obsega območje naselja Potok, južno od ceste Nasovče -Komenda KP1 — površine za Lončarsko zadrugo, na vzhodni strani ceste Komenda - Mlaka. KM1 - obsega površine rezervata za stanovanjsko izgradnjo med cesto Komenda — Komenska Dobrava in Komenda - Mlaka. C - obsega površine za centralno dejavnost severno od naselja Most, na zahodni strani ceste - Moste - Komenda. Krajevna skupnost MOSTE MSI - obsega površine naselja v Mostah, severno od ceste Kamnik - Moste MS2 - obsega površine naselja Moste, severno od ceste Mengeš -Kranj. MS3 - obsega površine zaselka Moste, južno od ceste Kamnik -Moste. MS4 — obsega površine naselja Suhadole, vzhodno in zahodno od ceste Suhadole - Topole do kmetijsko zaščitenih površin in na severu do ceste Mengeš - Kranj. MS5 - obsega površine naselja Žeje, južno od ceste Moste -Vodice, do kmetijsko zaščitenih površin. MM1 - obsega površine za obrt v naselju Moste v trikotu ceste Kamnik - Moste in ceste Mengeš - Kranj. Na vzhodni strani meji zazidalni otok na potok Tunjice. MP1 - obsega površino tovarne STOL na vzhodni strani ceste v Mostah, do kmetijsko zaščitenih površin. Krajevna skupnost NEVUE NS1 - obsega povriSine naselja Olševek, na vzhodni in zahodni strani ceste Nevlje - Tučna. NS2 - obsega površine naselja Nevlje in Vrhpolje, severno od ceste Kamnik - Ločica. NS3 - obsega površine naselja Vrhpolje, južno od ceste Kamnik -Ločica. NS4 - obsega površine stanovanjskega zaselka na vzhodnem delu _ Vrhpolja severno od ceste Kamnik - Ločica ob Nevljici. Krajevna skupnost KRIŽ KS13 - obsega površine naselja Križ, severno in južno od ceste Kamnik - Moste, do kmetijsko zaščitenih površin na vzhdoni, južni in zahodni strani ter gozdnih površin severnega dela naselja. Krajevna skupnost PODGORJE BM3 - del, zahodni del obrtne cone severno od Korenove poti. BP3 - del, zahodni del industrijske cone južno od Korenove poti. PSI - obsega severni del naselja Podgorje zahodno od Podgorske ceste do gozdnih površin. PS2 - obsega srednji del naselja Podgorje zahodno od Podgorske ceste do gozdnih površin. PS3 - obsega južni del naselja Podgorje zahodno od Podgorske ceste do gozdnih površin. BS4 - obsega južni del zazidalnega otoka, ki meji na vzhodni strani na Kranjsko cesto, na južni in zahodni strani pa na kmetijsko zaščitene površine v Podgorju. Krajevna skupnost GODIČ 554 - obsega površine južnega dela naselja Godič, ki leže vzhodno in zahodno od ceste Kamnik - Godič. 555 - obsega površine severnega dela naselja Godič, ki leže na vzhodni strani ceste Kamnik - Gornji Grad. 556 - obsega površine stanovanjskega zaselka Kršič ob cesti v naselje Brezje. Wl - obsega pvršine naselja Brezje severno in južno od vaških poti SM2 - obsega površine ob levem bregu Kamniške Bistrice nasproti stranskih obratov SGP Graditelj Kamnik. Krajevna skupnost KAMNIŠKA BISTRICA 551 - obsega površine naselja Zg. Stranje, ki leže na zahodni strani ceste Kamnik - Gornji Grad. 552 - obsega površine naselja Zg. Stranje, ki leže na Vzhodni strani ceste Kamnik - Gornji Grad. 553 - obsega površine naselja Zagorica, ki leže na zahodni strani ceste Zagorica - Stahovica. SPI - površine Rudnika kaolina Črna (kalcit), ki leže na zahodni strani ceste Stahovica - Kamniška Bistrica. SM1 - površine stranskih obratov SGP Graditelj Kamnik, ki leže na vzhodni strani ceste Kamnik - Gornji Grad v naselju Stranje. V 13. členu osnutka odloka so navedene tabele, ki zajemajo podatke o vrednotenju in razmerjih po posameznih conah ter kategorijah zemljišč in objektov. Po sedaj veljavnem odloku se za zemljišča in objekte določi višina nadomestila z razvrstitvijo v posamezno cono (3), ter nato na podlagi vrednosti točke za 1 m2 in števila m2 izračuna višina nadomestila. Vrednost točke za m2 stanovanjske površine v prvi coni znaša 0,40 din, v drugi 0,30, ter tretji 0,20 din, kar pomeni da so razmerja v obremenitvah med posameznimi conami 1-1,5-2 (III cona - II cona - J cona). V večini drugih občin so bila ta razmerja, in tudi višina nadomestila po posameznih conah, v primerjavi z razmerji in višino v naši občini drugačna oziroma višja. Tako je bila višina nadomestila v ljubljanskih občinah v prvi coni 065 din, v drugi 0,44 in tretji 0,22 din, kar kaže, da je razmerje 1-2-3. Ugotavljamo torej, da so bila v naši občini zemljišča in objekti zajeti v drugi in tretji coni relativno bolj obremenjena kot tista v prvi coni. Osnutek odloka pa v tabeli I vsebuje razdelitev točk po posameznih conah v razmerju 1-2-3 (10, 20 in 30 točk) katere osnova so merila iz 4. člena dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in 7. člena osnutka odloka. Osnutek torej prinaša relativno višjo obremenitev prvi coni, manjšo obremenitev pa v ostalih dveh conah. Tabela I iz 13. člena osnutka odloka zajema tudi podatke o številu točk posamezne vrste poslovnih površin in sicer za družbene, in proizvodne dejavnosti, površine za poslovne namene, ter objekte družbene prehrane. Odlok O nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je sedaj v veljavi, pozna samo eno kategorijo poslovnih površin, ki so obremenjene v prvi coni z 0,80 din za m2, v drugi z 0,60 din in tretji z 0,45 din (razmerje 1 - 1,3 - 1,8). Osnutek odloka pa poslovne površine diferencirana in jih opredeljuje glede na namembnost v štiri kategorije, ki so tudi različno ovrednotene. Pri poslovnih površinah, ki so namenjene za proizvodno dejavnost (vključeni so tudi skladiščni prostori) je predlagano razmerje 1 — 1, 4 — 1,7 (80 točk - 110 točk - 140 točk), kar je nekoliko nižje v prvi coni in nekoliko višje v drugi coni od sedaj veljavnega. To so ugotovitve, ki se nanašajo le na poslovne površine, ki so namenjene za proizvodno dejavnost. Kolikor poleg teh podatkov upoštevamo tudi podatke o prostorih za poslovne namene (pisarniški prostori, ipd), ter prostore družbene prehrane, kjer so razmerja nekoliko višja (1 - 1,7 - 2,6), ter upoštevamo udeležbo posameznih kategorij poslovnih prostorov v skupni obremenitvi (udeležba prostorov za proizvodne namene znaša 80% do 90%) lahko ugotovimo, da bistvenih premikov pri obremenitvah med posameznimi conami ne bo. Do razlik pri obremenitvah po posameznih zavezancih plačila nadomestila po sedanjem sistemu, ki ga vsebuje osnutek odloka, pa bo prihajalo zaradi različne strukture poslovnih površin. Delovne organizacije, ki razpolagajo s sorazmerno velikimi površinami prostorov, namenjenih za poslovne namene, bodo sorazmerno temu tudi bolj obremenjene za razliko od tistih delovnih organizacij, kjer je udeležba le teh v skupni površini drugačna. Določila 15. člena osnutka se nanašajo na merila za določevanje nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča obremenjena z 0,10 din/m2 v prvi coni, z 0,08 din v drugi ter z 0,06 din v tretji coni, zaradi primerjave navajamo podatke o obremenitvah za ljubljanske občine in občino Domžale. V ljublanskih občinah so bila nezazidana stavbna zemljišča pred sprejetjem novega odloka konec leta 1979, obremenjena z 0,31 din/m2 v prvi coni, z 0,22 din v drugi in z 0,10 din v tretji coni - obremenitev teh zemljišč je po novem odloku povečana približno še za 100%. V Domžalah pa so bile vse tri cone obremenjene enotno in sicer z 0,10 din za m2. Razvidno je torej da so bila ta zemljišča v občini Kamnik zelo nizko obremenjena. Predlagano vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč pomeni trikratno povečanje obremenitve iz tega naslova. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago ugotavljamo, da znaša za leto 1979 odmerjeno nadomestilo v višini 6.362.386,80 din. Od te obremenitve odpade na obremenitve iz naslova poslovnih prostorov 5.111.545,50 din oz. 80,3% celotne obremenitve, obremenitev iz naslova stanovanjskih prostorov 1.072.729,80 din oz. 16,9 %, obremenitev iz naslova nezazidanega stavbnega zemljišča 170.903,23 din, oz. 2,7%, ter iz naslova počitniških hiš 5.284,72, din oz. 0,1%. Na podlagi zgoraj navedenega predpostavljamo, da bo prehod na novi sistem zajemanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zahteval ustrezni čas, večje začetne stroške priprave in obdelave kakor eventualno tudi določene kadrovske dopolnitve oz. spremembe. Kljub temu pa smo mnenja, da prehod na tak sistem predstavlja kvaliteten premik na tem področju in tudi osnova za ureditev vprašanj v zvezi z ureditvijo katastra komunalnih objektov in naprav, ter možnostjo da krajevne skupnosti dobijo natančnejše podatke o komunalni opremljenosti kakor tudi podatke o sredstvih in njihovi porabi, ki se zbirajo na njihovem območju. Vse to naj bi imelo pozitiven vpliv na vprašanje planiranja porabe sredstev, ki se zbirajo iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča naj bi bil sprejet v letu 1980, uporabljal pa naj bi se od 1. januarja 1981 dalje. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila naj bi občinska skupščina, na predlog samoupravne komunalne skupnosti, sprejela konec letošnjega leta s tem, da bi se uporabljal od 1. januarja 1981. leta dalje. Krajevna skupnost Kamnik DNEVNI RED ZA SKLIC ZBOROV OBČANOV v dneh od 21. do 23. aprila 1980. 1. Poročilo o dosedanjem delu krajevne skupnosti Kamnik 2. Predlog programa razvoja krajevne skupnosti v letu 1980 3. Obravnava zazidalnih načrtov za stanovanjsko območje Novi trg - BS 3 in Perovo - BS 2 4. Izhodišča in smernice za preoblikovanje krajevne skupnosti 5. Predlogi občanov za bodoče delo krajevne skupnosti Zbori občanov krajevne skupnosti Kamnik bodo potekali takole: 1. 21. 4. ob 18. uri v srednješolskem centru R. Maistra - zbor Novi trg - Zgornje Perovo 2. 21. 4. ob 18. uri v osnovni šoli T. Brejca - zbor Trško polje, (med Kranjsko in Ljubljansko cesto do vključno Miklavčičeve ulice, in občani, ki žive zahodno od železniške proge) 3. 21. 4. ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika za občane Šutne 4. 21. 4. ob 18. uri v prostorih Partizana Mekinje, za občane Mekinj 5. 22. 4. ob 18. uri v osnovni šoli T. Brejca za občane, ki žive vzhodno od Ljubljanske ceste 6. 22. 4. ob 18. uri v mali dvorani Kina dom za občane, ki žive na območju Poljane - Center 7. 22. 4. ob 18. uri v osnovni šoli Mekinje za občane Jeranovega 8. 23. 4. ob 18. uri v osnovni šoli T. Brejca za občane, ki žive med Kranjsko in Ljubljansko cesto južno od Miklavčičeve ulice. POROČILO sveta Krajevne skupnosti Kamnik o dejavnosti in delu v letu 1979 V priloženem gradivu je podrobno razčlenjeno, v bilančni prilogi v številkah prikazan obseg dela in realizacija plana za leto 1979. Plan prihodkov je bil realiziran 92,6%, plan odhodkov pa 86,2%. Iz tega sledi, da plan krajevne skupnosti ni bil zadovoljivo realiziran. V planu prihodkov je v celoti izpadla planirana postavka -prihodek iz naslova »mestno zemljišče«, stanovanjski del, v višini 1.100.000 din. Ta sredstva je Komunalna skupnost Kamnik vključila v svoj program za investicije v primarne komunalne naprave. Preneseni saldo iz leta 1978 v leto 1979 je znašal 2,322.767 din, medtem ko znaša iz leta 1979 v leto 1980 567.752 din, kar je za okrog 4 krat manj od preteklega leta. Izpadle so nam nekatere investicije iz plana komunalnih investicij: - javna razsvetljava: ul. V. Rožica.jJenkova ul.,Smolnikarjeva ul., Kersnikova ul. in Pot na Poljane - ureditev pločnikov v mestu in okolici, Otroški vrtec Antona Medveda in okolica blokov. Glavni vzrok, da dela niso bila izvršena in porabljena vsa sredstva, je pridobitev potrebne gradbene dokumentacije in pomanjkanje gradbenih zmogljivosti. Cesti Pot na Poljane in Zg. Žale bosta urejeni predvidoma v mesecu maju. Dela na teh cestah so se pričela novembra lani, zaradi zime pa so bila prekinjena. V letu 1979 je prišlo do željenega sodelovanja med KS Kamnik in Samoupravno komunalno skupnostjo Kamnik. Vsa večja komunalna dela postopoma prevzema komunalna skupnost s sofinansi-ranjem krajevne skupnosti. S tako prakso moramo nadaljevati tudi v bodoče in v kratkem razrešiti še nerešene zadeve. Še vedno pa niso razmejene pristojnosti in obveznosti pri naslednjih komunalnih napravah: - ceste in ulice II. in III. reda - investicije in vzdrževanje javne razsvetljave - parki in nasadi - zelene površine - gradnja in vzdrževanje otroških igrišč - mirujoči promet - urejanje in vzdrževanje parkirišč - urejanje in vzdrževanje ostalih javnih površin, itd. Na vseh teh področjih se pojavljajo razni investitorji ali upravljala, največkrat pa ni nikogar, ki bi bil odgovoren za posamezno ureditev. Neurejena so tudi posamezna območja okoli že zgrajenih ali dograjenih objektov: okolica šol in zdravstvenega doma Kamnik, Titov trg, »Maleševa galerija«, Trg Svobode in še nekatera območja okrog stanovanjskih blokov, ki že dolgo samevajo - stolpnice ob Kovinarski c, itd. Na krajevno skupnost se uporabniki zgradb in javnih površin obračajo za finansiranje ali sofinansiranje komunalnih storitev. Za galerijo na Titovem trgu obstaja zahtevek krajevni skupnosti po predračunu za 810.000 din. C J PRILOGA ZA DELEGATE Ugotavljamo, da je krajevna skupnost premalo povezana z OZD in TOZD in obratno. Ta povezava bi morala biti v obojestranskem interesu za urejanje in ustvarjanje pogojev za čibmoljše počutje delovnih ljudi v naši krajevni skupnosti. Obstojajo vsi pogoji za tako sodelovanje preko delegatskega sistema, ki je v naši KS vsestransko razvejan. Nadalje poglabljanje delegatskega sistema, povezovanje z ostalimi dejavniki na terenu, družbenopolitičnimi organizacijami obravnavamo v smernicah KS za pripravo srednjeročnega plana 1981-1985. Svet krajevne skupnosti je v preteklem letu delal na vseh področjih, ne samo na komunalnem, kot je bila to praksa v preteklih letih. Poleg dela sveta KS je bilo veliko narejenega tudi v komisijah in drugih voljenih in imenovanih organih v KS. Zelo delovna in učinkovita je komisija za sanacijo starega dela mesta, varstvo spomenikov in okolja. Delo komisije je osredotočeno v glavnem na območje starega dela mesta Kamnika. V krajevni skupnosti je bil izredno delaven odbor za LO in družbeno samozaščito s svojimi komisijami in organizacijami, civilno zaščito, narodno zaščito itd. V letu 1979 je bilo izvršenih več uspešnih akcij, vaj CZ in drugih, ki pogojujejo večjo pripravljenost v primeru vojne ali večje elementarne nesreče. Z odborom za SLO in DSZ smo imeli skupno sejo, na kateri smo obravnavali delo in problematiko te prepo-trebne dejavnosti v naši KS. Poročila odbora je svet KS obravnaval v lanskem letu na dveh sejah in pozitivno ocenil njegovo delovanje. Komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo šteje 6 članov, od katerih je le nekaj aktivnih in delovnih, zato na tem področju ni bilo doseženih željenih uspehov. Komisija za komunalno dejavnost in urbanizem šteje 8 članov in prav tako ni delovala kot celota, pač pa so bili aktivni le posamezniki. Komisija za izdelavo statuta KS šteje 5 članov in je pripravila statut KS. Komisija za delo z organizacijami in društvi se v letu 1979 ni sestala, kar je tudi krivda sveta KS, ki ni dal pobude ali konkretnih navodil za delo. Prometna komisija je bila šele imenovana, zato za preteklo obdobje o delu ne moremo poročati. Komisijo pa čaka ogromno dela, če hočemo v Kamniku ustvariti boljše prometne pogoje in zagotoviti večjo varnost v prometu. Poravnalni svet šteje tri člane in tri namestnike. Odstopljene zadeve Temeljnega sodišča enota v Kamniku, sproti rešuje. Svet krajevne skupnosti je v letu 1979 večkrat obravnaval in sklepal o prostorski stiski za nemoteno delovanje in sestajanje sveta, komisij in odborov KS, njegovega delegatskega sistema ter služb KS Kamnik in strokovne službe za 21 krajevnih skupnosti občine Kamnik. Krajevna skupnost Kamnik in strokovne službe za vse krajevne skupnosti občine Kamnik imajo v najemu pri Komunalnem podjetju 2 sobi z 32 m2 prostora. Zaradi take prostorske stiske gotovo trpi delo strokovnih služb, delo sveta, odborov ter komisij KS. V letošnjem letu so možnosti, da dobimo ustreznejše prostore s pomočjo izvršnega sveta in predsedstva skupščine občine Kamnik. Svet KS je pripravil osnutek plana prihodkov in odhodkov v KS Kamnik za leto 1980. V poročilu je navedeno, da so nekatere investicijske postavke - investicije v letu 1979 izpadle, zato jih je Potrebno vključiti v plan za leto 1980 kot tudi tiste nujne investicije, ki jih komunalna skupnost nima v svojem programu za leto 1980. Najprej je treba končati začeta dela in dela, ki so izpadla v letu 1979. Že v lanskem letu so zbori občanov razpravljali o preoblikovanju krajevne skupnosti Kamnik, do konkretnih zaključkov in sklepov Pa ni prišlo. Na pobudo mestne organizacije SZDL Kamnik je bil imenovan januarja poseben koordinacijski odbor z nalogo, da pripravi izhodišča in smernice za preoblikovanje KS Kamnik. Občani naj na zborih obravnavajo ta izhodišča in sprejmejo ustrezne sklepe za preoblikovanje. O preoblikovanju krajevnih skupnosti je bilo že veliko rečenega in napisanega v naših občilih, zato je treba izdelati konkretne predloge za preoblikovanje, saj je nesporno, da je KS Kamnik z okrog 8500 občani prevelika. Smernice in temelji plana KS Kamnik naj bi še dopolnili tako, da b° srednjeročni plan KS Kamnik za obdobje 1981-1985 čimbolj realen, ustvarjalen in tudi izvedljiv. . Svet KS Kamnik KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK seja sveta KS 28. II. 1980. ODHODKI: PRIHODKI PLAN REALIZACIJA INDEKS |- Samoprispevek občanov l% -■ Soudeležba občanov 3; k čistega dohodka OZD po SS • 'z sklada za urejanje mestnega zemljišča- stanov. delza 1978 in 1979 ' Prihodek od SKS za javno razsvetlj. in tokovino Prihodek od SKS za vzdrž. cest II r. j- Preneseni del iz leta 1978 Prihodki za funkc. str. delegat.sistema M(UPAj: realizaciji je vključenih tudi - razni prihodki: 3,500.000,00 3.841.901,60 730.000,00 502.250,00 740.000,00 994.459,60 1100.000,00 400.000,00 60.000,00 2,337.000,00 33.000,00 .8.900.000,00 118.182.65 382.538,40 51.193,40 2,322.367,85 25.000,00 8.237.892,400 109,8 68,8 134,4 95,6 85,3 99,4 75,7 92,6 1. Kanalizacija: 01. treh talcev, Kotarjeva, Pot na Jeranovo, Milkova, Drnovškova in Kolodvorska ul. 2. Rekonstrukcije: asfaltiranje: Svetčeva, v naselje Žale, Pot na Polj. zaščitna ograja Prašnikarjev drev. 3. Gradnja javne razsvetljave: V. Rožiču, Jenkova, Smolnikarjeva, Kersnikova, Aleševčeva, Pot na Poljane, Mili Vrh, Jeranovo-projekt, Žale, priključki na elektr. om. v mestnem jedru, JR do kopališča 5. Ureditev pločnikov v mestu in okolici otr. vrtca A. Medveda, okolice blokov 6. Stroški javne razsvetljave-tok. in vzdrževanje 7. Uzdrževanjecestll.r. 8. Otroška igrišča, šport, objekti, parki 9. Dotacije društvom 10. Ureditev starega dela mesta 11. Ureditev prostorov KS Kamnik 12. Stroški tajništva: pisar. mat. telefon, znamke, najemnina.provizije, obveznosti po SS, nadomestilo OD in SSP, nagr. pred. 13. Delovanje delegat, sistema 14. Za SLO in CZ. 15. Razni ostali izdatki: obisk deleg. Trsat ob 750 letnici mesta, prispevki za dan narodne noše SKUPAJ SALDO Prejmejo: - člani sveta -člani skupščine KS 2,567.500,00 2,504.068,60 97,5 2.050.000,00 2,385.943,60 116,4 1,010.000,00 703.642,60 69,7 850.000,00 • - 400.000,00 554.389,90 138,6 60.000,00 193.075,35 321,8 180.000,00 181.129,10 100,6 280.000,00 282.500,00 100,9 300.000,00 222.778,70 74,3 400.000,00 330.000,00 286.462,90 76,9 42,500,00 330.000,00 302.374,95 91,6 100.000,00 53,775,65 53,8 8.900.000,00 7,670.141,35 86,2 567.752,15 ' 8.900.000.00 8.900.000,00 PREDSEDNIK SVETA KS KAMNIK Franc Zore PREDLOG PLANA KS KAMNIK ZA LETO 1980 PRIHODKI: Ndin Samoprispevek občanov, l% od OD neto 4.000.000,00 2. Prispevki iz čistega dohodka OZD po SS 1.000.000,00 3. Soudeležba občanov 700.000,00 4. Prihodek od SKS za javno razsvetljavo in tokovino 600.000,00 5. Prihodki za funkc stroške tajništva irt deleg. sistema 100.000,00 Prenos iz 1. 1979 za redno dejavnost KS 101.702,60 SKUPAJ PRIHODKI: 6.501.702,60 ODHODKI: 1. Sofinanciranje komunalne ureditve, ki jih izvaja SKS 3,000.000,00 . 2. Vzdrževanje javne razsvetljave 600.000,00 3. Vzdrževanje parkov, nasadov, otroških igrišč in športnih objektov 400.000,00 4. Dotacije športnim in kulturnim društvom 300.000,00 5. Vzdrževanje in sanacija starega mestnega jedra 250.000,00 6. Varstvo spomenikov in parkirnih prostorov 150.000,00 7. Civilna zaščita in SLO 400.000,00 8. Manjše komunalne ureditve 350.000,00 9. Ureditev pločnikov 400.000,00 10. Socialno skrbstvo in varstvo 100.000,00 11. Stroški tajništva in administracije: najemnina, pisarniški material, poštnina itd. 400.000,00 12. Razni ostali stroški - nepredvideno za sofinanciranje komunalne ureditve SIS- 151.702.60 SKUPAJ ODHODKI: 6.501.702.60 Prejmejo: člani sveta člani skupščine PREDSEDNIK SVETA KS KAMNIK Franc Zore 1. r. POROČILO K PROGRAMSKEMU DELU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO OBMOČJE BS 3 - NOVI TRG 1. Uvodna določila Pri izdelavi novelacije urbanističnega programa za območje občine Kamnik in urbanističnega načrta Kamnika (Odlok sprejet v letu 1979), so bili upoštevani naslednji sklepi SO Kamnik: - Novelacija celotne urbanistične dokumentacije naj zajema vse dosedanje spremembe prvotnih dokumentov. Nove dopolnitve naj slone na predlogih in pobudah, danih s strani krajevnih skupnosti; - z dopolnjevanjem urbanizacije je treba stremeti za tem, da se doseže večja gostota v ožjem urbanem prostoru (Kamnik, Duplica) in se na tem območju predvidi predvsem kolektivna gradnja s primerno gostoto in izrabo; - varovanje kmetijskih obdelovalnih površin - novi urbanistični posegi naj izbirajo območja, ki so za kmetijsko dejavnost manj primerni. Ta izhodišča so bila vodilo pri izdelavi novega zazidalnega načrta za stanovanjsko območje BS 3 - Novi trg, pri čemer glede na prvotni zazidalni načrt iz leta 1971 povečujemo število stanovanjskih enot za 85% in oblikujemo nove ambientalno zaključene enote. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO OBMOČJE JE BS 2 - KAMNIK Spremembe zajemajo območje med Ljubljansko cesto in stanovanjsko cesto, kjer so po prvotnem načrtu predvideni dve garažni hiši z zaklonišči in parkirna mesta za potrebe nastajajočega nase-Ija. Odločitev o postavitvi nove blagovnice »Kočna Kamnik« ob Ljubljanski cesti, južno od bencinskega servisa Petrol, zahteva preureditev parkirnih in garažnih kapacitet ter zaklonišč glede na maksimalno velikost (1 zaklonišče največ za 200 oseb) ter maksimalne oddaljenosti od stanovanja (200 m). IZHODIŠČA IN SMERNICE ZA PREOBLIKOVANJE KS KAMNIK Mnogi družbenopolitični dokumenti, sprejeti v zadnjem obdobju, še posebej resolucijo VIII. Kongresa ZKS, referat tovariša Sergeja Kraigherja na posvetu v Kopru septembra 1978 in sklepi, sprejeti na posvetu, dajejo močan poudarek nadaljnemu razvoju samoupravljanja v krajevnih skupnostih. V skladu z izhodišči vseh teh dokumentov je potrebno organizirati krajevno skupnost tako, da vsi občani v njej resnično uveljavljajo in izražajo svoje najrazličnejše interese, jih vskljajujejo z interesi drugih in jih tudi uresničujejo. Odnosi v krajevni skupnosti se morajo razvijati k vse večji humanizaciji in neposrednosti odnosov med ljudmi na družbenoekonomskih temeljih socialističnega samoupravljanja tako, da se bo krajevna skupnost uveljavljala vse bolj kot odprta samoupravna posebna interesna skupnost. Ob tako zastavljenem poglabljanju samoupravnih odnosov ter razvijanju in utrjevanju samoupravljanja v krajevnih skupnostih v vsebinskem pogledu je potrebno usmeriti pozornost predvsem v: - prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti - samoupravno organiziranost krajevnih skupnosti - oblikovanje družbenih planov v krajevni skupnosti - financiranju programov krajevnih skupnosti Upoštevajoč ta izhodišča in tudi probleme, ki so se pojavljali v dosedanjem razvoju in delu v krajevni skupnosti Kamnik, bo potrebno največjo pozornost posvetiti zlasti vprašanjem prostorskega preoblikovanja krajevne skupnosti. Pokazalo se je, da je krajevna skupnost Kamnik, v kateri živi približno 8500 občanov, odločno prevelika in da so bili uresničeni osnovni delegatski odnosi. Odstotek občanov, ki so vključeni v samoupravno odločanje in delegatski sistem je veliko nižji kot v drugih krajevnih skupnostih, kar onemogoča in preprečuje prenašanje interesov od občanov v delegatske skupščine. Po ocenah družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti te povezave sploh ni, tako da tudi odločanja delegatov v velegatskih skupščinah ni rezultat vsklajenlh interesov občanov sredine, ki je delegata izvolila. Že leta 1978 je bila začeta akcija za prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti. Predloga, ki je bil tedaj oblikovan, občani v javni razpravi niso podprli, ker je bil pri pripravi predloga upoštevan samo kriterij, da mora biti v novih krajevnih skupnostih približno enako število prebivalcev. Predlog razdelitve tako ni upošteval logično zaključenih enot, poleg tega pa niso bili jasno opredeljeni tudi družbenoekonomski kriteriji in njihove posledice. Mestni odbor Socialistične zveze, ki je bil formiran konec leta 1979, je zato sprejel sklep o oblikovanju posebnega koordinacijskega odbora, ki bi na nivoju krajevne skupnosti vsklajeval in vodil akcijo prostorskega preoblikovanja krajevne skupnosti Kamnik. Ta koordinacijski odbor je na svojih dosedanjih sejah izoblikoval nekatera izhodišča, stališča in kriterije, na podlagi katerih je potrebno pripraviti predlog preoblikovanja krajevne skupnosti. - Osnovna ugotovitev koordinacijskega odbora je, da preobliko- vanje krajevne skupnosti ni samo prostorsko preoblikovanje, pač pa veliko bolj kompleksen proces. Pri tem je potrebno izhajati iz vloge krajevne skupnosti kot posebne interesne skupnosti, v kateri delovni ljudje in občani izražajo in vsklaju-jejo svoje interese. - Preoblikovanje krajevne skupnosti mora pomeniti tudi mobilizacijski moment za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, oziroma za čim širše vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo delo. - Ob preoblikovanju je potrebno natančno opredeliti družbenoe- konomske odnose in njihove posledice za posamezna območja sedanje krajevne skupnosti oziroma bodoče krajevne skupnosti. - Potrebno bo oblikovati zvezo krajevnih skupnosti, v okviru katere bodo krajevne skupnosti vsklajevale svoje interese in reševale skupne naloge. V okviru zveze krajevnih skupnosti bo potrebno na samoupravni osnovi svobodne menjave dela opredeliti strokovne službe. - Pri oblikovanju predlogov prostorskega preoblikovanja krajevne skupnosti bo potrebno upoštevati tudi perspektivni razvoj mesta in oblikovati krajevne skupnosti tako, da razlika med njimi ne bo prevelika. Obisk pri keramiku Kamnik, majhno srednjeveško mestece, se s svojimi znamenitostmi uvršča med najlepše kraje v Sloveniji. Prebivalci se trudijo za ohranjanje starih tradicij in prvobitni izgled. Hišice, v katerih stanujejo, so si po zunanjosti zelo podobne. V eni izmed teh prebiva kamniški mojster France Vidervol s svojo družino. Rodil se je 23. aprila v Rakit-nici pri Ribnici. Vrsto let je deloval na različnih področjih družbenega življenja, dokler se ni upokojil. Zdaj se ukvarja, predvsem s svojim najljubšim konjičkom — keramiko. •Obiskala sem ga v njegovi delavnici. Oblečen v delovno haljo in s čopičem v roki mi je pripovedoval o svojem življenju in delu: »Ribnica je znana po suhoro-barstvu in lončarstvu, zato moji prvi začetki izvirajo prav iz ribniške družine. V meščanski šoli v Ribnici je ravnatelj opazil moje zanimanje za risanje in oblikovanje, in mi svetoval, naj nadaljujem šolanje na takratni obrtni šoli v Ljubljani, ki je imela oddelek za keramiko. Nikoli mi ni bilo žal, da sem ubogal njegov nasvet. To je bilo leta 1932. S te šole se predvsem spominjam dobrih učiteljev, od katerih sem se veliko naučil. Zelo všeč sta mi bila prof. Sever in Gojmir Anton Kos, ki je poučeval prostoročno risanje in modeliranje. Za strokovno delo je države povabila češke strokovnjaki, od katerih je bil najpomembnejši Franlišek Beran. Na tej šoli sem doživel svojo prvo razstavo. Po končanem šolanju sem se vrnil domov, kjer sem si leta 1934 pridobil samostojno koncesijo, delal v Ribnici pri družbi ribniške opekarne in ustanovil oddelek za izdelovanje glinastih peči, vse do vojne, ko so nam Italijani to tovarno požgali.« Kmalu je druga svetovna vojna divjala po Evropi. Sedemindvajset letni France je moral opustiti misli na keramiko. Domovina je vsem, ki so jo ljubili, nalagala težke naloge. Sovražnik je zasedel naše ozemlje in treba ga je bilo braniti. »V NOV sem sodeloval kot partizan in politični aktivist vse do konca vojne. Po svobodi me je pot spet pripeljala v Ljubljano, kjer sem deloval na sekretariatu za notranje zadeve, dokler nisem leta 1955 prišel v Kamnik. Mesto mi je bilo že na prvi pogled zelo všeč. Tu sem našel nove prijatelje in.kmalu je Kamnik postal moj drugi dom.« Prav umetniki ne morejo pozabiti in zanemariti svojega dela. Tudi France Vidervol je eden tistih. Po toliko letih se je odločil, da bo spet začel delati to, kar je v svojem življenju počel najraje; slika in oblikoval. »Vojna vam je preprečila, da se precej časa niste ukvarjali s keramiko. Zakaj ste se spet odločili za to delo?« »Ves čas sem vedel, da je v meni še zmeraj veselje za keramiko, zato sem se pred približno desetimi leti odločil, da spet začnem. Dotlej sem delal razne malenkosti, namenjene le za dom in družino. Odkar sem se upokojil, je to moj najljubši konjiček. V preteklih letih sem tudi veliko risal, čeprav rajši delam z glino.« France Vidervol v svoji delavnici Zakaj vam je ravno glina tako pri srcu? »Nudi mi veliko možnosti, za oblikovanje različnih uporabnih in okrasnih predmetov, čeprav moram barve in lošče uvažati, medtem, ko je glina pri nas dovolj. « Ogledovala sem si njegove izdelke. Na vseh so bili samo narodni motivi. »Keramika se pozna po narodih in ne po posameznikih. Vsak narod ima določene nacionalne kulture, ki izstopajo s svojim načinom poslikav. Dobri keramiki so zvesti predvsem starejšim klasičnim kulturam«. »Sam uporabljam predvsem motive z narodno ornamentiko, poslikavo krajev (Ljubljana, Bled, Bohinj), zelo rad slikam v majolika-tehniki. Poleg tega keramika pozna še druge tehnike slikanja, ki so jih uporabljali oblikovalci modernejših oblik in poslikav z raznimi slikarskimi sredstvi.« Posebno všeč mi je bil krožnik s preslikavo iz panjskih Konjenic. Umetnik mi je povedal, da te motive prerisuje iz tehnike na les na keramiko. »Delam vse vrste majolik, krožnike, dolenjske vrče, prekmurske pitre. V bodoče načrtujem še vrsto oblik iz davne preteklosti. Najbolj so mi všeč Finci in Grki, ki uporabljajo stare motive. Poleg njih pa občutujem tudi dela drugih narodov.« Ni prav, da ta obrt v Sloveniji nazaduje, medtem ko jo zelo razvijajo narodi, ki so gospodarsko močnejši, in ki imajo visoko tehnologijo (Italijani, Španci, Grki, Vzhodni narodi...). Slovenci bi morali bolje skrbeti za nadaljnji obstoj te mestne obrti. Žal pa ta vse bolj izumira. Pravih starih mojstrov je vedno manj, mladi se neradi lotevajo tega dela. Kamniški keramik France Vidervol pravi, da se bo v bodoče še ukvarjal s keramiko in z njo razveseljeval vse tiste, ki ljubijo to umetnost. To so predvsem tujci, ki po umetnikovi zaslugi poznajo zgodovino Kamnika. V Ljubljani so v prodajalni Trgovske hiše Emona, s katero ima večletno pogodbo, kupili že veliko njegovih majolik, poslikanih s kamniško Veroniko in drugimi motivi. Pred dvema letoma (1978) je imel France Vidervol v Kammi-ku razstavo. Ogledalo si jo je veliko znanih umetnikov, ki so keramiku priznavali njegovo mojstrsko delo. Med njimi je bil tudi prof. Janez Bogataj, ki je med drugim o njem zapisal tudi tole: Želimo si in upamo, da se bo mojster Vidervol s svojim tehnološkim znanjem v bodoče še bolj posvetil tistemu svetu ornamen-tov in oblik, iz katerega je izšel. TATJANA PEČEČNIK Novozelandca< spet doma Spet smo na letališču. Alpinisti iz Kranja, Kamnika, pa ne samo alpinisti... Manj nas je, saj tokrat ne gre za prihod himalajske odprave. Pa vendar smo nestrpni. Čakamo šesterico slovenskih alpinistov, ki je prebila več kot mesec dni v Novi Zelandiji. Dva od teh sta Kamničana: Janko Plevel in Janez Benkovič. Tuje dežele, neznani običaji in čisto drugačno življenje, ljudje ... Le koga ne veseli spoznavati in živeti nekaj časa daleč v neznanih krajih? In če je alpinist, kaj je lepšega kot odkrivati gorski svet tam, kjer slovenskemu alpinistu le redko odkrije svoje lepote? Pa ne samo lepote, ampak tudi uganke, večne skrivnosti ledeniških razpok, ogromnih, strah zbujajočih serakov... - Kakšne so tam gore? Kako drugačne od naših? Janez: »Gore so lepe, a nevarne. In preveč daleč so. Večno so pokrite s snegom in ledom, vendar niso tako strme kot v Franciji. Divje so, polne opasti, podirajočih serakov, ledeniških razpok in dolgih rek ledenikov.« - Gore so torej drugačne. Se je bilo težko vključiti v tak svet? Janko:»Ne, saj to je kot v Franciji. Edino dostopi so neznansko dolgi, tako da zgubiš precej časa in moči, predno prideš do vznožja gore. Dvakrat smo se peljali kar z letalom, kar je bolj ekonomično, pa tudi hrane in obleke lahko vzameš več s seboj.« - Janez je opravil štiri vzpone in trikrat sestopil po smeri. Katera tura je bila najtežja? Janez: »Smer Caroline. Zanjo sva z Ladom Vidmarjem potrebovala kar 15 ur plezanja, nato pa še nekaj časa do vrha in za sestop. Smer je ledena in naporna, ker je tako dolga.« Fanta sta bila pohvaljena, da sta v kratkem času opravila ponovitev smeri, ki velja za tako zahtevno in mnogi v njej bivakirajo. - Ali sta se posebej pripravljala in trenirala za to odpravo? »Posebnih treningov nisva imela, pa tudi problemov s kondicijo ni bilo, razen v začetku, ko smo bili še vsi utrujeni od dolge vožnje.« Najvažnejša je seveda psihična pripravljenost, ki pa jo tako izkušena alpinista prav gotovo imata. Od Jankovih šestih vzponov je bil najtežji East Ridge v Mount Cooku, ki ga je opravil z Mišom Jamnikom in Dušanom Kukovcem. Težak je vzpon tudi zato, ker so smeri izredno dolge, saj so višinske razlike velike, čeprav gore sa- me niso visoke (Mount Cook je visok 3765). - V začetku ste imeli tudi nesrečo, kajne? Janko: »Da, že na prvi turi v vzhodni steni Mount Cooka si je prijatelj z Jezerskega, Luka Karničar, zlomil nogo pri preskoku krajne peči. Medtem ko je šel eden po pomoč, smo mu drugi pomagali in tako sestopili dober del poti kljub poškodbi in težkemu terenu. Potem je priletel helikopter, ki je odpeljal prijatelja v bolnišnico . Nato je živel pri naših izseljencih, ki so lepo skrbeli zanj.« Naši fantje so bili deležni pohvale zaradi požrtvovalnosti pri reševanju, pa tudi Janko ni skoparil pri pohvalah na račun tamkajšnje reševalne službe: »Reševanje je brezplačno, ne tako kot v drugih državah, ko velja celo premoženje. Tudi ljudje so prijazni, pravi mojstri s helikopterji, ko rešujejo.« — Kakšni pa so ljudje, obiskujejo tamkajšnje gore? Janko: »Ljudi je v hribih manj. Če niso domačini, so k. Američani, ki so manj izkušeni, imajo slabšo osebno opremo, zlasti obutev. Velikokrat se precenjujejo, počasi plezajo in zaradi nestalnega vremena pride velikokrat do nesreč.« - Kakšne so gorske postojanke? Janez: »Tam ni kot pri nas, ko so včasih že prave gostilne. V dolini, pri nekakšnem vodniškem uradu, dobiš ključe bivaka, kamor si namenjen in tudi nekaj plačaš. Na bivaku imaš vse, kar potrebuješ: posteljo, kuhalnik in raznovrstno hrano za kuhanje, med katero po mili volji izbiraš. Celo radio zvezo z dolino imajo za primer nesreče.«. O ljudeh in deželi sta imela oba pohvalno mnenje: prijazni, disciplinirani, živijo mirno, ne tekmujejo med seboj, kdo bi imel več in boljše. Le za Maore, domorodce, ki sta jih tudi videla, nista imela povedati kaj dobrega, kar malo sta sc jih bala. Spustili smo se v poplavo besed o lepem in zanimivem, neznanem in tako drugačnem svetu in življenju, ki sta ga delček preživela in po svoje videla oba fanta v rojstni deželi Hillarvja, prvega zmagovalca Everesta. O gejzirjih in vulkanih na Severnem otoku, o prijazni ravnini z majhnimi lesenimi hišicami, o mnogih vzponih in nevarnostih, ki so prežale nanje, kadar se je podrla ledena gmota seraka ... Vsak je gledal s svojimi očmi, in vsak je videl po svoje. Različni so bili dogodki, ki so jima bili všeč, najbolj enotna pa sta si bila v enem: če bi bila priložnost, bi šla še enkrat tja. IRENA MARKUŠ Prispevek za vrstnike - begunce iz južne Afrike Težko si je predstavljati trpljenje naših vrstnikov v Mozambiku, kamor so se zatekli pred nasiljem rodezijskih oblasti. Največja nadloga taboriščnikov je »peščena bolha«, ki živi v prahu in pesku Mozambika. To je majhen insekt, ki se naseli v ranice in razpoke na nogah. Tam odloži jajčeca, ki se zelo hitro razvijajo v ličinke, le-tc zagnojijo in razširijo rano. Taborišče Doeroi je polno trpečih ljudi, ki jih muči ta mrčes. Od približno 17000 ljudi, kolikor jih živi v taboriščih, je polovica bolnih. Pa zdravila? Z odpirači za konzerve si čistijo ličinke iz ran. Edino učinkovito zdravilo so copati. Par gumijastih copat pomeni bolniku vse bogastvo sveta. Naša šola je že lani prispevala 1480 novih din, letos pa 1500. Denar smo zbrali z zbiranjem papirja, ki smo ga prodali.' 3. a razred se je odločil že za novo akcijo. V razredu so zbrali 300 din, kar pa ni malo. Škoda, ker se za podobno akcijo ni odločil še kak drug razred. Učence, ki so še posebej začutili z bosimi mozambiškimi sovrstniki, sem povprašal: - Zakaj ste se odločili za to akcijo? Klemen: »Za akcijo smo se odločili, ker otrokom razžirajo noge insekti, ker v Mozambiku divja vojna. Pri nas že za prehlad peljejo k zdravniku, a tam so povsem brez zdravnikov«. - Kdo vas je seznanil s trpljenjem vaših vrstnikov v Mozambiku? Klemen: »Televizija«. Jasna: »O tem smo se pogovarjali na razredni uri«. Vlasta: »Seznanil me je Pionirski list«. - Kje ste dobili denar? Vlasta: »Od žepnine sem si odtrgala denar za copate«. Milena: »Dal mi ga je brat, ki že hodi v službo«. Jasna: »Dal mi ga je stari ata, jaz pa sem ga namenila za copatke«. Jožica: »Dobila sem ga za sladkarijo, dala pa za copate«. - Je bil med vami pobudnik za to akcijo? Klemen: »Pobudnik je bila to-varišica, a sem bil zelo navdušen«. - Kako je bil sprejet predlog, soglasno ? Klemen: »Nekaj deklet je nasprotovalo, a dali smo vsi«. - Ka j želite, da bi se popra vilo v Mozambiku, kjer vaši vrstniki čakajo na par gumijastih copat?« Klemen: »Želim si, da bi se nehale vojne, da bi za vse otroke zgradili šole in jim omogočili šolanje«. Jasna: »Da odslej ne bi več trpeli in bi imeli vsi copatke«. Tamara: »Da bi bilo med njimi čim manj invalidov«. Robi: »Da bi imeli vse, kar imamo mi«. Erik: »Da bi copati čimprej prišli v Mozambik«. Tej zadnji želji se pridružujem tudi jaz. Primož Trobevšek, 6. b. Osnovna šola KOMENDA - MOSTE kamniški občan /14. april i9«o 11 Mesečna kronika Pomladna utrujenost -neutrudna ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH Mesec, v katerem smo dočakali prihod pomladi, je bil kar precej pestro založen z dogajanji na Področjih, katere obravnava kronika. Tudi pomladanska utrujenost ni dosti pomagala pri zmanjševanju dejavnosti nekaterih. S Prvimi pomladanskimi rožicami so nekateri spletali »pušeljčke« v starih »rožicah« in tako ponovno beležimo v preteklem mesecu 37 Prekrškov zoper javni red in mir, <>d katerih prednjači razgrajanje. Poleg prekrškov zoper javni red "i mir so miličniki v marcu obravnavali tudi 21 kaznivih dejanj in 22 prometnih nesreč. Kaj sele bo prineslo muhasto aprilsko vreme? JAVNI RED IN MIR Gostinski objekti instanovanj-ski prostori so se v prejšnjem mesecu izenačili glede števila storjenih prekrškov, saj je bilo le-teh storjenih v imenovanih prostorih po dvanajst. Na prvem mestu je razgrajanje - enajst primerov, sledijo prelepi - deset primerov, devet občanov, med njimi tudi dve občanki, je premagala pomladanska utrujenost in so ob pomoči maliganov »v rož-cah« obležali za cesto, nekateri °d njih pa tudi pol na, pol pa za cesto. Trem občanom so se »rožice« posušile v prostorih za pridržanje na Postaji milice. 7. 3. so se na Dan žena pripravljali v Planinki Radivoj M. s Kranjske, Ahmed A. z Zikove in Stjepan D., ki ni iz Kamnika. Ob 20.55 uri jim je zavrela kri, pa so si izmenjali nekaj daril v obliki udarcev. »Darila« bo zaračunal sodnik za prekrške. 10. 3. sta se ob 20.55 uri.spra-vila z nogami nad parkirane avtomobile na Titovem trgu mladoletnika B. I. s Tunjiške in G. O. s Kranjske. Starše bolijo glave, mladoletnika pa bi morale ... 14. 3. se je ob 19.40 uri »odtrgalo« v gostilni pri Koritniku v Stranjah, Martinu U. z Neveljske' poti. Napadel je gostilničarja, in zmerjal goste, pa tudi precej neprimernega je imel povedati. Miličniki so ga pripeljali na odvzem krvi, pa je v »marici« pred Zdravstvenim domom tako milo vpil na pomoč, da je neka občan- Poroke: ŠTRITOF Marko, ekonomski •ehnik iz Bistričice in REPANŠEK Mojca, laborant-ka iz Zg. Stranj Smrti: SLEVEC Terezija, gospodinja 'Z Črne pri Kamnik« 24, stara 83 let FLERE Jožef, vrtnarski mojster iz Kamnika, Sadnikarjeva 3, star 78 let GALIN Janez, osebni upokojene iz Kamnika, Kovinarska 8 c, star 72 let REPANŠEK Marija, soc. pod-Piranka iz Kamnika, Kovinarska 8 c, stara 82 let VRANKAR Frančišek, kmet. Mpokojenec iz Buča 33, star 79 let ČEMAŽAR Anton, osebni Mpokojenec iz Ljubljane, Novo Polje 17/10, star 89 let OBRULEK Ivana, osebna Mpokojenka iz Križa, stara 90 let DOLENC Stanko, avtoklepar 'Z Šmarce 81, star 34 let ŠTEBE Marija, podpiranka iz ^majnice 10, stara 87 let v DEŽMAN Marijana, star. "Pokojenka iz Nasovč 23, stara 88 le, BURGER Ivana, star. upokoj. Žej pri Komendi 13, stara 91 •et ka po telefonu oštela dežurnega na PM, kako so miličniki nesramni, da pretepajo občana, čeprav je bil Martin v »dostavnem« avtomobilu sam, miličnika pa sta bila v Zdravstvenem domu. Martina tudi odvzem krvi ni pomiril, pa so ga do iztreznitve pridržali. 15. 3. do se ob 23.45 uri z rokami prepričevali na mladinskem plesu v Podgorju. Pri tem so razbili tudi nekaj šip. Povzročitelji so jo pred prihodom miličnikov pobrisali - menda proti Šmarci, 17. 3. so ob 01.10 uri miličniki dobili na vožnji vinjenega voznika osebnega avtomobila Zdravka S. iz Maistrove. Balonček je po-zelenel, vozniško dovoljenje je romalo v miličnikovo torbo, vozniku pa je bilo nadalnja vožnja prepovedana. Kmalu zatem se je Zdravko spet peljal, vendar ne daleč, ker so ga možje v plavem ponovno ustavili. Kaže, da mu modra barva ne odgovarja, pa se je pričel nesramno vesti do miličnikov in jim obljubljati ponovna srečanja. Treznost je dočakal v prostorih za pridrževanje, rja vozniško dovoljenje bo pa moral še malo počakati. 28. 3. je ob 21.50 uri Vinko P. iz Kamnika doma pretepal ženo, kar njegova mladoletna otroka nista vzela za predčasno prvoa-prilsko šalo in sta prestrašena pritekla na PM. Vinka so pridržali, pa ne do 1. aprila. VLOMI IN TATVINE Med kaznivimi dejanji so na prvem mestu tatvine različnih delov iz parkiranih osebnih vozil. V štirih takih primerih so lastnikom zmanjkali odbijači, kolesa, meglenke idr. Zmikavtom so miličniki na sledi, pot pa vodi v Nožice in Šmarco ter na Bakov-nik. Po končani preiskavi bomo kaj več napisali o ljubiteljih tovrstne tuje lastnine. V marcu so tudi štiri kolesa dobila »noge«, pa tudi dve motorni kolesi. V treh primerih vlomov v osebne avtomobile in enem v tovornjak so zmanjkali radio aparati, zvočniki, orodje, akumulatorji idr. Dva izmed zmikavtov denarja so miličniki že našli. V treh primerih kraje denarja v garderobi telovadnice pri Zdravstvenem domu, v šoli Duplica in v stanovanjski hiši je bilo odnesenega skupaj 9.820 din, od tega je lastnikom že vrnjenih 5.820 din. Lastnike pa so menjali tudi trije zajci, fi-tingi in nafta - energetska kriza že kaže zobe. 10. 3. so preko noči na delovi-šču obvoznice, kjer Geološki zavod izvaja miniranje, na škodo le-tega odnesli 400 litrov nafte. To noč kamenje ni padalo ... 17. 3. so ponoči ukradli Francu S. iz Komende iz hiše denarnico s 4.000.- din. Zjutraj je oškodovanec našel pred hišo le denarnico, vendar brez denarja. 19. 3. so v Titanu pred koncem dopoldanske izmene zalotili Jurija B. iz Tržiča, ki je imel pripravljenih 258 fitingov. Izvoz mimo vratarja brez carine. Tega dne je iz nezaklenjenega avtobusa pri garažah Viatorja zmanjkala armaturna plošča in še kaj. Škode je za cca 20.000 din. Ključi in nekaj pazljivosti ne stanejo toliko. PROMETNE NESREČE V dvaindvajsetih prometnih nesrečah sta bili dve osebi huje telesno poškodovani, šest oseb je zadobilo lažje telesne poškodbe, pri ostalih prometnih nesrečah je bilo največ voznikov osebnih av- tomobilov - 23, štirje kolesarji, trije vozniki motornih koles, trije otroci, itd. Med vzroki prometnih nesreč si sledijo izsiljevanje prednosti, neprimerna hitrost in vinjenost voznikov. Največ prometnih nesreč se je pripetilo v naseljih, po času pa prednjači razdobje med 17. in 21. uro. Trije vozniki niso počakali na kraju nesreče, odpeljali so dalje, vendar so jih kljub temu izsledili. Dva voznika osebnih avtomobilov sta preizkusila trdnost telefonskih drogov za Kemično industrijo. 18. 3. je ob 14.35 uri na Medvedovi otrok nenadoma skočil pred osebni avto. K sreči je ostalo vse brez posledic. 21. 3. je ob 16.10 uri na Kidričevi kolesar na prehodu za pešce podrl pešakinjo, ki je zadobila telesne poškodbe. 26. 3. je ob 17.15 uri v Buču otrok nenadoma stekel čez cesto pri čemer ga je zadel avtobus. Končalo se je brez hujših posledic. 28. 3. je ob 15.20 uri v Črni voznik neregistriranega motornega kolesa Peter Z. iz Črne zbil 11 letnega otroka, ki je moral iskati zdravniško pomoč. Motorist je bil brez vozniškega izpita. POHVALNO Tudi pretekli mesec so občani marsikaj zgubljali. Pošteni najditelji so prinesli na Postajo milice denarnice z večjimi in manjšimi vsotami denarja, dokumenti idr. Brigita Balantič s Trga svobode je našla 5.000 din, Jožefa Pavlin iz Potoka v Črni 3.000 din, Marina Močnik iz Kosiš in Sonja Jagodic iz Kotarjeve 2.700 din. Dokumente in denarnice z manjšimi vsotami denarja pa so na PM prinesli: Irena Golob -Cankarjeva, Avgust Šek - Kovinarska, dr. France Pucelj - Titov trg, Karol Korbar - Moste, Albin Kaker - Kovinarska in Jože Ur-šič - Zg. Stranje. Poštenost na prvem mestu. MAJ Izlet v Pekel Odsek za varstvo narave in gorsko stražo organizira 20. aprila izlet v Pekel pri Borovnici. V Kamniku bomo šli na redni avtobus ob 6.10 uri in v Ljubljani presedli na vlak. Vlak nas bo peljal do Borovnice, od koder je peš še pol ure do soteske Pekel. Borovniščica je tu vrezala v kamnito, strmo, slikovito sotesko. Višinsko razliko 300 m je rečica premagala s petimi slapovi. Z dobro vzdrževane poti se vrste lepi razgledi na tolmune, slapove ter strme skalne stene. En slap je lepši in slikovitejši od drugega, vsak zase je posebnost, vredna ogleda. Vlažne stene okrog tolmunov so zanimive za tiste, ki jih zanima rastlinski svet. Poleg znanega rodo-dendrona in alpske mastnice, ki sta se tu ohranila še iz ledene dobe, najdemo še posebno rastlinsko zanimivost. To je zaščiteni kranjski jeglič (Pri-mula carniolica), ki spada med endemite; to pomeni, da ga najdemo le v Sloveniji. Če bo čas dopuščal, si bomo ogledali še eno zanimivost, tokrat geološko. V bližini Borovnice je namreč Kopitov grič, zgrajen iz železovo-alu-minijeve eolitne rude rdeče rjave barve. JANKO URBANC ^_' Slovensko prvenstvo v hitropoteznem šahu V Domžalah je bilo konec marca 26. moštveno hitropotez-no prvenstvo reprezentanc slovenskih mest in krajev za leto 1980. Prvenstvo je dobro organiziralo šahovsko društvo Domžale pod pokroviteljstvom občinske skupščine. Nastopilo je 46 članskih, 18 ženskih in 20 mladinskih ekip. Reprezentance so bile razporejene v štiri prcdtekmovalne skupine na podlagi lanskih rezultatov. Ostale ekipe pa so bile v skupine dožrebane. Finalne in nadaljnje skupine so se formirale iz rezultatov iz. predtekmovanj. Moštvo je bilo sestavljeno iz šestih igralcev in ene rezerve. Slovenski prvak za leto 1980 so postali igralci Maribora, ki so v finalu s 45 točkami premočno osvojili prvo mesto. Drugo mesto je osvojila ekipa Lesc z 41,5 točke, tretje je bilo Celje z 49 točkami, sledijo Trbovlje 39,5 točke, Domžale in Ljubljana s po 37 točkami itd. Našo občino so zastopale ekipe Komende, Duplice in občinska reprezentanca Kamnika. Vse so se dokaj dobro uvrstile. Tako je reprezentanca Kamnika v drugi tolažilni skupini zasedla 6. mesto, skupno 18. mesto, ekipa Duplice v 3. tolažilni 5. mesto, skupno 28. mesto in ekipa Komende v 4. tolažilni L mesto, skupno pa 35. mesto v Sloveniji. Reprezentanca Kamnika je igrala v postavi Boris Bavčar, Žare Bračič, Milan Osolin, Tone Trebušak, Jože Boncelj in Albin Štrajhar. Tekmovanje za pokal maršala Tita Ljubljanska šahovska zveza je organizirala tekmovanje za pokal maršala Tita za leto 1980 na ob- močju ljubljanske regije. Pravico udeležbe so imele 4-članske moške ekipe z neomejenim številom rezerv. Prijavilo se je 38 ekip. Našo občino sta zastopali ekipi »Stol« in »Virtus« iz Duplice. Tekmovanje poteka po izločilnem kup sistemu. Najboljša ekipa iz Ljubljanske regije se uvrsti v republiški finale, ki bo v sredini aprila na Bledu. Odigrani sta bili že dve izločilni koli. V prvem kolu sta se obe ekipi iz Duplice uvrstili med 16 najboljših. »Stol« je premagal »Iskro II« iz Ljubljane z 2,5:1,5: »Virtus« pa »Unitas« iz Ljubljane s 4:0. V drugem kolu je »Stol« v gosteh izgubil z Litijo s 3:1 in izpadel, Virtus pa je doma premagal »Iskro I« iz Ljubljane s 2,5:1,5 in se uvrstil med osem najboljših. Za vstop v polfinale ga v Ljubljani pričakuje ŠK »Slovan«. Šahovske novice V Domžalah je od 20. februarja do 5. marca potekal 17. spominski šahovski turnir Hering -Zupančič. Turnir je posvečen spominu na dva prizadevna šahovska delavca in aktivna igralca, ki sta s svojim delom in organizacijo raznih tekmovanj navdušila za šah številne naslednike. Na turnirju, ki ga je zelo dobro organiziralo šahovsko društvo Domžale, je sodelovalo 7 mojstrskih kandidatov, 7 prvoktategor-nikov in 8 igralcev z drugo kategorijo. Vodil pa ga je, kot že vsa leta doslej, zvezni sodnik Lado Hren iz Ljubljane. Lep uspeh sta dosegla igralca ŠK »Virtus« iz Duplice Marjan Karnar, ki je zmagal in Boris Bavčar, ki je na tem turnirju izpolnil normo za mojstrskega kandidata. Boris Bavčar je tako za Karnarjem postal drugi šahist s tem nazivom v zgodovini kamniškega šaha. Na turnirju je L kategorijo osvojil še Boris Skok iz Domžal, Karnar pa je bil edini'neporažen na tekmovanju. Končni vrstni red: 1. Karnar - 7 točk; 2. -3. Vavpetič in Praznik - 6,5 točk; 4.-5. Brvčar in Kolar - 6 točk; 6.-11. mesto so si razdelili: Iva-čič, Boris Skok, Jože Skok, Janez Hribar, Kecelj, Bojan Osolin itd. Na drugem brzoturnirju ŠK »Virtus« je zmagal med 14 igralci Karnar, ki je v 13 kolih nabral 11,5 točke, pred Bavčarjem z 10,5 točke. Sledili so Vuksanovič in Štrajhar, Solidarnost ter Žare Bračič, Virtus, z 10 točkami, 5. in 6. mesto sta si razdelila Miro Troha - »Krim« Ljubljana in Peter Zupančič iz Domžal s 7 točkami, itd. Na marčevskem brzoturnirju, ki se igra vsako prvo nedeljo v mesecu v Domžalah in je eden najmočnejših brzoturnirjev v Sloveniji, je zmagal že drugič mojstrski kandidat Marjan Karnar, Virtus. Med 20 nastopajočimi šahisti je zbral 16,5 točke. Za njim so se zvrstili: Vavpetič 15 točk, Dušan Kutin 13,5 točke, Bavčar, Draksler, Trampuš, Uk-mar po 13 točk, Mušič 12 točk itd. Na marčevskem brzoturnirju na Duplici je sodelovalo 12 igralcev iz petih klubov. S prednostjo dveh točk je zmagal Marjan Karnar pred Laniškom z 8,5 točke in Zupančičem z osmimi točkami. Sledijo: Mirko Troha 7, Štrajhar, Trebušak, Semeja 5,5, Ravnikar 5 točk itd. V točkovanju za najboljšega igralca na turmirjih šahovskega kluba Virtus vodi Peter Zupančič s 23 točkami pred Kar-nerjem z 20 točkami in Štrajhar-jem z 18 točkami. Doslej je točke osvojilo 16 tekmovalcev. Na rednem brzoturnirju v aprilu je v Domžalah med 18 igralci zmagal Konvalinka s 15,5 točke pred Drakslerjem s 15 točkami in Karnarjem z 12,5 točke. Sledijo Musič in Ukmar z 11 točkami, Trampuš in Dušan Kutin z 10,5 točke itd. TONE TREBUŠAK Lokostrelci na državnem prvenstvu Konec marca so se kamniški lokostrelci udeležili X. državnega dvoranskega prvenstva v FITA 25 m, ki ga je organizirala Lokostrelska zveza Jugoslavije na Reki. Tokrat so tekmovalci LOKOSTRELSKEGA KLUBA KAMNIK, na Reko jih je odšlo 14, zabeležili sijajen uspeh. Tako sta Polona Založnik pri mladinkah in Miro Čolnar pri mladincih postala nova državna prvaka v in-stiktivnem streljanju. Posebej velja omeniti rezultat Mira Čolnarja, ki je nastreili 438 krogov in bi se s tem rezultatom tudi v članski konkurenci uvrstil zelo visoko in sicer na 3. mesto. Pri mladinkah so tekmovale in dosegle dobre rezultate tudi Marjana Drobnič, Dušanka Desnica, Mojca Lipovšek in Helena Nograšek. Pri mladincih pa so se v zgornjo polovico tekmovalcev uvrstili tudi Dragan Desnica, Brane Lukan, Mile Desnica in Jože Šafer. Ti rezultati mladincev potrjujejo, da se nam v Kamniku ni treba bati, da bi lokostrelstvo pričelo nazadovati, saj bodo v prihodnosti lahko mladinci prevzeli nase breme članov, ki sedaj zelo uspešno tekmujejo na turnirjih. V članski konkurenci se je vnela huda borba za ekipni naslov državnih prvakov med ljubljansko Jugobanko in Kamnikom. Ta dva kluba sta verjetno v instiktivnem streljanju najmoč- nejša kluba v Jugoslaviji. Na koncu so slavili Ljubljančani na čelu s Tomažem Perkom, ki je postal tudi novi državni prvak. Od Kamničanov, ki na tem tekmovanju niso streljali najbolje, se je Vojko Čolnar uvrstil na odlično 5. mesto. Dušan Letnar na 6. mesto in Andrej Pečevnik na 10. mesto. V kategoriji prostega streljanja pa se je Frenk Vengust uvrstil v prvo polovico, Dušan Ore- hek pa v drugo polovico tekmovalcev. Omeniti velja, da lokostrelci kupujejo vso drago opremo sami, in si plačajo sami vse potne stroške, prijavnine itd. To pa so stroški, ki jih lokostrelci komaj zmorejo in če bo šlo tako naprej, se bodo člani Lokostrelskega kluba Kamnik, kljub nesporni kvaliteti, morali odpovedati marsikateremu turnirju. DUŠAN OREHEK -, Dnevi varstva okolja, čistoče in reda v prometu v občini Kamnik april-maj 1980 Gozdovi, zelenje, čist zrak, bistre vode, čistoča vsepovsod so pogoji za obstoj človeštva! Varujmo rastlinstvo in živalstvo, gozdove in vode! Ne odmetavajmo smeli in odpadkov kjerkoli, temveč v za to določene smetnjake in kontejnerje! Vozniki motornih vozil naj spoštujejo določila odloka o cestnem prometu v mestu in naseljih. Parkirajo naj le na za to določenih mestih; naj ne povzročajo nepotrebnega hrupa ter upoštevajo predpise o hitrosti! Trgovske in gostinske organizacije naj skrbe za urejenost svojih lokalov, za kulturno postrežbo, kakovostno blago in storitve ter za higieno osebja in čistočo sanitarij! Vsi, posebej mladina, bodimo zaščitniki narave, borimo se za čisto okolje in ga varujmo pred onesnaženjem! Komisije za varstvo okolja v krajevnih skupnostih, zaselkih in vaseh, sodelujte v akciji! Naša akcija ni omejena le na april in maj, temveč naj bo trajna! Turistična društva: KAMNIK KAMNIŠKA BISTRICA MOTNI K SMUČANJE - SMUČANJE - SMUČANJE - SMUČANJE Občni zbor Občinsko sindikalno planinskega društva prvenstvo v veleslalomu Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZS Kamnik je tudi letos organizirala tradicionalno smučarsko prvenstvo v veleslalomu na Veliki planini. Nastopilo je 208 tekmovalk in tekmovalcev, od tega 33 tekmovalk in 175 tekmovalcev iz 24 osnovnih sindikalnih organizacij. Prijavljeno je bilo znatno več smučarjev, ki pa se na dan tekmovanja niso podali na sončno Veliko planino ali pa so vsled kasnejšega starta in naglo poslabšanega vremena predčasno odšli s prizorišča medsebojnega obračuna. O letošnjih rezultatih so odločale elektronske ure štoparice v rokah izkušenih sodnikov in pa vremenske razmere na progi, ki so se od trenutka do trenutka menjale, žal le nekaterim v prid. Priznanja najboljšim niso bila podeljena, kar se je zaradi slabih vremenskih pogojev zbralo na mestu podelitve le manjše število nastopajočih. Organizator se je odločil, da priznanja podeli v jesenskem času, ob zaključku sindikalnih športnih iger za leto 1980. Zmagovalci pa so: Nada Pintar -Viator Olga Železnik - Graditelj Majda Šnabl - Sob Ivo Plevel - Zarja Franc Sitar - KIK Dane Brelih - Titan Janko Trebušak - Titan Seminar za trenerje V športni dvorani osnovne šole Fran Albreht je bil v nedeljo 23. marca 1980 od 8. do 12. ure seminar za trenerje, ki delajo s temeljnimi in usmerjevalnimi selekcijami. Seminar je organizirala trenerska organizacija pri Rokometni zvezi Slovenije, predaval pa je profesor Tone Goršič. Profesor Goršič je govoril o učenju tehnike in učenju ter izpopolnjevanju individualne skupine taktike v posameznih fazah igre, kot demonstratorji pa so nastopali pionirji Rokometnega kluba Kamnik. Na seminarju je sodelovalo 45 trenerjev iz vse Slovenije. Vsi udeleženci so bili zadovoljni s predavanjem prof. Goršiča, pohvaliti pa moramo tudi rokometne delavce RK Kamnik za dobro pripravljen seminar. MIK Kamniški memorial Tradicionalno smučarsko prvenstvo v veleslalomu za učitelje, vaditelje, trenerje in sodnike smučanja, ki so člani SD Mengeš, SK Kamnik, SD Domžale, SK Ihan, in DUVTSS Kamniškega področja je organizirano v počastitev preminulih tovarišev Su-djaka, Klenicnea, Nograška, Laha, Kramarja in Matjaža Jureta. Le-ti so mnogo pripomogli k razvoju smučarskega športa v Kamniku, za kar smo jim iz srca hvaležni. Prvenstvo je veljak) tudi kot izbirno za udeležbo na republiškem prvenstvu učiteljev smučanja, ki bo aprila na Krvavcu. Nov točkovni sistem upošteva tudi starost tekmovalca in omogoča boljšo uvrstitev kljub časovnemu zaostanku. Tekmovanje je bilo izvedeno na Veliki planini v organizaciji DUVTSS. Na republiško prvenstvo so se uvrstili: Nada Pintar, Jože Škor-janc, Justina Testen, Franc Sitar. Janče Škorjanc, Marjan Schnabl, Janez Zobavnik, Marijan Stelc, Peter Sitar. Jani Škorjanc, Ivo Gnije, Miro Šlabir, Franci Perne, Alojz. Zaje, Anton Šuštar Marjan Schnabl Zimska šola v naravi na Pokljuki Osnovna šola Moste - Komenda je učence petih razredov za teden dni preselila na Pokljuko. Skupno je bilo 58 učencev, 4 učitelji smučanja in 2 pedagoški vo- dji. V programu je bilo učenje smučanju, strokovna predavanja, kulturni nastopi, obiski obeležij iz NOB, kopanje, razna tekmovanja in druge svobodne aktivnosti. Učenci so si pridobili osnovno smučarsko znanje, navajali so se na kolektivno delo, tovarištvo ter skrbeli za red in disciplino. Življenje in delo v omenjeni zimski šoli je posnelo tudi na 20-iniiuilni barvni film. In kateri učenci so se v tekmovanjih najbolje odrezali: Marko Korbur, Izidor Cibušek, Matjaž Sitar, Boštjan Peršill, Jože Leveč, Irma Zerovnik, Franci Ravnikar, Zlatka Kobe, Janez Ura-nič. Suzana Pclorlin, Mateja Ci-bašok, Marta Plevel, Tatjana Orehck, Judita Kohek. Zlalka Štesl-, Mojca Trobevšek. Izgubljeno žensko zlato za-pestno uro od Samčevega predora do Kajuhove ulice v Kamniku prosim vrnite proti lepi nagradi na uredništvo Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6 Honorarno zaposlimo žensko za nekaj ur dnevno v popoldanskem času. Pismene ponudbe na uredništvo Kamniškega občana Kamnik, Japljeva 6 pod šifro »Administracija« Konec marca so se na občnem zboru zbrali delegati planinskega društva Kamnik in ocenili uspehe in uresničene naloge v preteklem letu. Osrednji dogodek v preteklem letu je bil tudi za kamniško planinsko društvo uspešen vzpon jugoslovanske alpinistične odprave na najvišjo goro sveta Mt. Eve-rest, saj so v tej odpravi sodelovali trije člani kamniškega društva. Vendar pa se planinsko društvo Kamnik, ki vključuje v svoje vrste 198 pionirjev, 216 mladincev in 874 članov,lahko pohvali še z nekaterimi uspehi, zlasti v gospodarjenju, ki so mu lani namenili posebno pozornost. V preteklem letu so namreč ob pomoči nekaterih delovnih organizacij, pa s številnimi urami prostovoljnega dela dokončno uredili tovorno žičnico na Kokrško sedlo. Nič manj zavzeto se niso lotili potrebnih del na tovorni žičnici na Kamniško sedlo in dograjevanju prizidka pri domu. Poleg uspešnega gospodarjenja v vseh domovih in planinskih postojankah pa so kamniški planinci v preteklem letu dobili tudi prostore, v katerih bo njihova dejavnost v letošnjem letu, ko jih sali so tudi natečaj za diapozitive za izdelavo novih razglednic; poročilo mladinskega odseka; odseka za varstvo narave in gorsko stražo; planinskega odseka šole Stranje, ki najbolj vestno in zagnano zbira v vrste mlade planince in deluje že 25 let, poročilo gorske reševačme službe, in finančno poročilo. Začrtali so program dela za letošnje leto, ki predvideva predvsem urejanje planinskih postojank, ureditev poslovnih prostorov ter dokončno ureditev tovorne žičnice na Kamniško sedlo in prizidka pri domu. Seveda so to le osrednje naloge, spremlja jih še cela vrsta manjših, od skrbi za propagando irP informiranje, za katerega v pla-J' ninskem društvu še posebej vest' no skrbijo, do rednih vaj in tečaj' jev v posameznih odsekih in ne nazadnje, priprave drv za vse po stojanke, ki jih planinci obiskujejo tudi pozimi. Na občnem zboru so izvol tudi novo vodstvo, ki mu bo tudi v prihodnje predsedoval Slavko Rajh ter podelili priznanja planinskega društva, posebno priznanje pa je dobil Mirko Štirn za svoje vestno in prizadevno delov gospodarskem oboru. Nočna orientacija Letos se je taborniški odred Bistriških gamsov iz Kamnika prvič udeležil tudi nočnega orientacijskega tekmovanja. To tekmovanje je potekalo v okolici Polhovega Gradca in ga je organiziral taborniški odred Močvirskih tulipanov iz Ljubljane. Tekmovanja sta se iz našega odreda udeležili dve ekipi. Poleg vrisavanja na karto, nočne signalizacije, reševanja topografskih testov, nudenje prve pomoči je bil najtežji del tekmovanja hoja po terenu med 21,00 in 03.00 uro. Poleg vseh neprijetnosti, ki jih človek doživlja že na dnevnih orientacijah, kaj šele ponoči, pa je iz 29. na 30. marca, ko je tekmovanje potekalo, ponoči še močno deževalo. Vsi tekmovalci so zjutraj prišli na cilj premočeni, blatni in močno premraženi, tako da se jim je čaj, ki ga je priskrbel organizator, kar prilegel. Pomen, ki ga ima tako tekmovanje, je prav gotovo v naši družbi zelo velik. Na tak način se mladina srečuje z vsemi neprili-kami v naravi in s tem stopa v sistem SLO. Prav gotovo pa to ni najtežji preizkus v pestri taborniški dejavnosti, saj taborniki hodimo tudi na več dnevne pohode, ki se končajo z bivakiranjem, ko vedrimo pod vedrim nebom i.t.d. SAŠ Zaradi obilice gradiva za delegatsko prilogo v današnji številki Kamniškega občana ni bilo mogoče objaviti nadaljevanja podlistka Vloga psihologa pri varovanju delavčevega zdravja. Objavili ga bomo v prihodnji številki. UREDNIŠTVO • Pred občnim zborom planinskega društva so v dvorani nad kavarno Veronika odprli razstavo fotografij Bojana Pollaka udeleženca alpinistične odprave na najvišjo goro sveta. Razstavo sta pripravila Planinsko društvo Kamnik in Foto-kino klub Mavrica Radomlje pod pokroviteljstvom tovarne Titan. V kulturnem programu je nastopil Stobljanski oktet in re-citatorji dramske sekcije. Bojan Pollak je s fotografskimi utrinki pričaral lepote najvišje gore, odete v led in sneg, ponazoril napore, s katerimi so se spopadali člani alipnisticne odprave in ponudil delček doživetij s poti pod vrhove Himalaje. Razstava je dokazala, da avtor ni vešč le alpinizma, ampak da je občuteno spremljal vsa dogajanja in jih mojstrsko ujel v fotografski objektiv. OBVESTILI Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Kamnik obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev, da bodo tehnični pregledi za omenjena vozila v Kamniku po naslednjem razporedu: 6. maj od 8.00-13.00 ure 1. julij od 8.00-13.00 ure 2. september od 8.00-13.00 ure 4. november od 8.00-13.00 ure Obvestilo velja tudi za vse tiste lastnike trakorjev, ki traktorje uporabljajo brez tehničnega pregleda in ustrezne dokumentacije. Naprošamo vse občane, ki so prinesli svoje predmete (ure, radioaparate, druge električne strojčke) v popravilo do konca leta 1978, naj le-te dvignejo v enem mesecu po objavi tega obvestila, v našem lokalu, Kidričeva 29. Po preteku tega roka bomo nedvignjene predmete razprodali oz. uničili. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE KAMNIK bodo dokončno uredili, zaživela še bolje kot doslej. Nekoliko kritično so na občnem zboru ocenili akcijo zbiranja obveznic za ureditev doma na Kredarici, saj so uspeli pritegniti le šestnajst darovalcev. Znatno večje (štirideset) je število darovalcev obveznic za ureditev doma na Kamniškem sedlu. Na občnem zboru so prisluhnili poročilom alpinističnega odseka o opravljenih vzponih; poročilu propagandnega odseka, ki je lani pripravil deset izletov, razpi- Seminar za organizatorje in inštruktorje orijentacije v planinskih društvih Seminar je bil v planinskem domu na Boču. Udeležili so se ■ ga mladinci iz vse Slovenije, med njimi tudi trije iz kamniškega planinskega društva. Organizator seminarja je bila mladinska komisija z orientacijo, ki je tudi nosilec orientacije pri PZS. Orientacija je šport za vsakogar. Ne rabimo velikih finančnih sredstev. Dovolj je par tenis copat, kompas, svinčnik in vsakdanja oblačila. To spoznanje je v svetu že prešlo v dejanja. Mednarodna organizacija deluje že več let, prireja pa tudi svetovna, evropska in druga prvenstva. Pri nas se dosledno izogibamo izraza orientacijsi tek. Kajti pravilo, da naj planinec hodi v planine zmerno in uživa v lepotah, je eno od gesel planincev. Na drugi strani poudarjamo težave, pripravljenost na težave, ki nas lahko dolete na samotnih poteh. Prav vsled tega smo se v Sloveniji planinci in taborniki začeli ukvarjati z orientacijskim pohodi. S tem je prišlo do razdvoja našega in svetovnega načina pojmovanja orientacije. Pri nas ima prednost naš način, kljub temu pa se je že začel uveljavljati tudi drugi način, saj bi s pridobitvijo še dveh članic IOF-a (Italija in Jugoslavija) postala orientacija olimpijski šport. Če se vrnem na sam seminar, smo tam obravnavali predvsem problematiko organizacije večjih tekmovanj (državno prvenstvo, republiško prvenstvo, področja prvenstva, Milovanovičev memorial), vključevanja novih članov, predvsem mladih iz osnovnih šol, porblematiko kart, trasiranja prog in vrednosti orientacije v našem obrambnem sistemu. Obiskali smo tudi vrh Boč in Razgledni stolp na njem in se udeležili tekmovanja, ki ga je priredilo planinsko društvo Poljčane. Na koncu seminarja smo naredili zaključek in pro-gram za naslednje leto. BORIS ŠTUPAR Območno prvenstvo v rokometu Rokometni klub Kamnik je 29. marca organiziral medobčinsko prvenstvo v rokometu za pionirje in pionirke 7. in 8. razredov osnovnih šol Kamnika in Domžal. Na tekmovanje so bile vabljene vse šole kamniško-domžalskevga območja. Nastopile pa so naslednje šole: Osnovna šola Tomo Brejc Kamnik - fantje, dekleta Osnovna šola Fran Albreht Kamnik - fantje in dekleta Osnovna šola Janko Kersnik -Brdo Domžale - fantje, dekleta Osnovna šola Martin Koželj -Dob - fantje Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale - fantje Rezultati - pionirji o. š. J. Kersnik : o. š. Šlandrove b. (4:6) 7:11; o. š. M. Koželj : o. Š.T.Brejc (3:5) 9:8; o. š. Albreht : o. š. Šlandrove b. (4:4)4:7; o. š. T. Brejc : o. š. J. Kersnik (7:3) 15:5; o. š. M. Koželj : o. š. F. Albreht (4:7) 10:12; o. š. Šladrove b. : o. š. T. Brejc (4:4) 7:7; o. š. F. Ai-breth : o. š. J. Kersnik (2:2) 8:5; o. š. M. Koželj: o. š. Šlandrove b. (5:5) 9:8; O. š. F. Albreht : o. š. T. Brejc (3:6) 7:11; o. š. M. Koželj : o. š. J. Kersnik (8:5) 13:11; Lestvica: 1. O. š. M. Koželj-Dob 6 točk 2. O. Š.T.Brejc-Kamnik 5 točk 3. O. š. Šlandrove b. Domžale 5 točk 4. Oš. F. Albreht-Kamnik 4 točke 5. O. š. J. Kersnik-Brdo Otočk Najboljši strelec je bil Stane Šinkovec iz osnovne šole Tomo Brejc Kamnik, najboljši igralec Robert Skok iz osnovne šole Šlandrove brigade iz Domžal, za najboljšega vratarja pa je bil izbran Franci Jasenc iz osnovne šole Martin Koželj iz Doba. Rezultati - pionirke: 0. š. T. Brejc : o. š. J. Kersnik (4:2) 9:3; o. š. F. Albreht : o. š. J. Kersnik (0:2) 2:5; o. š. F. Albreht : o. š. T. Brejc (2:3) 4:7; Lestvica: 1. o. š. Tomo Brejc Kamnik 4 točke 2. o. š. Janko Kersnik -Brdo 2 točki 3. o. š. Fran Albreht - Kamnik 0 točk Najboljša strelka je bila Greta Šimunič iz osnovne pole Janko Kersnik iz Brda pri Domžalah, najboljša igralka Darja Dujako- vič iz osnovne šole Tomo Brejc iz Kamnika, za najboljšo vratarko je bila izbrana Mika Mandič iz osnovne šole Fran Albreht iz Kamnika. Obe prvo uvrščeni ekipi sta prejeli pokal, vse ostale ekipe pa diplome. Prav tako so diplome dobili najboljši igralci in igralke. Vse tekme so bile odigrane v športni dvorani osnovne šole Fran Albreht v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Na koncu naj pohvalim še organizatorje prvenstva, rokometne delavce Rokometnega kluba Kamnik, za njihovo marljivost. M. K. Honorarno zaposlimo delavko za čiščenje poslovnih prostorov. Ponudbe na uredništvo Kamniškega občana Kamnik, Japljeva 6 pod »Čista« KAMNIŠKI OBČAN! KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. J