SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxiii (67) • stey. (n°) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de enero - 16. januarja 2014
sramota umira počasi
Januarski premiki
RENATO PODBERSIC ML.
Novo leto se je komaj dobro začelo, pa spet tista stara pesem. Lepo, a izredno težko (in za nekatere slovenske državljane očitno tudi moteče) je danes biti Slovenec!
No, pojdimo po vrsti. V ponedeljek, na praznik Gospodovega razglašenja, je v Čedadu potekal tradicionalni Dan emigranta, že 51. po vrsti. To je osrednja prireditev naših beneških rojakov, ki jo skupaj prirejata obe slovenski krovni organizaciji v Italiji, SSO (Svet slovenskih organizacij) in SKGZ (Slovenska kulturno gospodarska zveza) v spomin na rojake iz Beneške Slovenije, ki so se dolga desetletja v dneh po božično-novoletnih praznikih poslavljali od svojih domačih, ko so se vračali na svoje začasne domove po Evropi (Švica, Belgija, Francija, Nemčija, druge italijanske dežele), kjer so si služili vsakdanji kruh. No, ta začasnost je kmalu postala stalnost, Benečija pa vse bolj pokrajina, zanimiva za slovensko jezikoslovje in folkloristiko. Skratka, nekaj za v zatohle pisarne in daleč od naše vsakodnevne stvarnosti. In tako je Čedad tudi v našem besedišču prevečkrat postajal Cividale, Videm — Udine, Humin — Gemona itd.
Osrednji gostji letošnje prireditve sta bili predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani in tudi naša Tina Komel, slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.
O sami prireditvi je bilo že nekaj napisanega, tako v tiskanih kot elektronskih medijih. Veseli predvsem dejstvo, da so letos imeli slavnostni govor člani skupine Mladi Benečani. Gre za domačine iz mlajše generacije, ki imajo za sabo izkušnjo šolanja na dvojezični šoli v Špetru, druži pa jih predvsem ljubezen do beneških krajev, kjer so odrasli in kjer želijo ostati.
Ampak, preseneča nekaj drugega. Kot uradna predstavnica slovenske države je tam v pozdravnem nagovoru nastopila tudi že omenjena slovenska ministrica Tina Komel. Na kratko je pozdravila v slovenščini, svoj nagovor, torej celoten vsebinski poudarek, pa je izvedla v italijanščini. Poudarila je pomen čezmejnega sodelovanja in govorila o dobrih odnosih med Slovenijo in Deželo FJK. Same lepe stvari ...
Vesel sem, ko vidim, da naši politični voditelji znajo tudi tuje jezike. Vesel sem, ko jih vidim nastopati v tujini, posebej še, če imajo kaj pametnega povedati. Ampak, da pridejo beneškim rojakom govorit v italijanščini, to pa . Morda je bil ministričin nastop samo odraz politike, ki jo je tudi ustoličila na ta položaj. Torej, brez kompasa naprej, slovenstvo pa partikularni pojem krajevnega značaja v morju interesov evropske, oziroma še bolje, balkanske percepcije.
Si predstavljate škandal, ki bi izbruhnil v italijanski javnosti, če bi njihov minister za diasporo obiskal italijansko
manjšino v Sloveniji ali na Hrvaškem in bi jim spregovoril v — slovenščini oz. hrvaščini. Zdaj boste pričakovali, da bom začel z naštevanjem institucij in organov, ki bi ga/jo poklicali na odgovornost in pozvali k razmisleku glede odstopa. Pa ne bom storil nič od tega, kajti v Italiji se nič od tega preprosto ne bi zgodilo. Ker vedo, kaj je narodni ponos, posebej še pri stikih s svojimi manjšinami oz. izseljenci. Ja, tudi Italija je v EU, tudi Italija ima probleme z nataliteto, priseljevanjem in integracijo priseljencev. Ampak, ostaja država italijanskega naroda. Pri nas pa je moderno vse, kar diši »multi-kulti«, kot da se sramujemo lastnega naroda in države.
Verjamem, da se Ivan Trinko Zamejski (1863-1954), duhovni voditelj Benečanov in resnična podoba Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca, obrača v grobu. Govor gospe ministrice v ponedeljek v Čedadu pelje v duhovno pohabo! Hkrati ponižuje naše rojake iz krajev, ki so prvi (že leta 1866) ostali odtrgani od slovenskega narodnega prostora in potem trpeli pod Kraljevino Italijo, ki jim kljub drugačnim prvotnim obljubam ni priznala njihovih osnovnih narodnih pravic. Zgodba se je nadaljevala tudi pod fašizmom, ki je dosegel, da je videmski nadškof slovenski jezik v Benečiji leta 1933 uradno prepovedal tudi po cerkvah. Kar se v obdobju med vojnama ni zgodilo niti na Goriškem in niti na Tržaškem. Po drugi svetovni vojni pa so se Benečani znašli med tnalom in nakovalom. Nad domačini je ves čas visel meč nezaupanja, celo izdajstva. Spomnimo se samo protislovenskega delovanja italijanske polvojaške tajne organizacije Gladio, ki je svojo glavno ost usmerila proti narodnozavednim beneškim duhovnikom. Na eni strani zmerjanje, da so Benečani Titovci, komunisti in nasprotniki Italije, na drugi pa skoraj popolna pozaba s strani matičnega naroda. Z redkimi častnimi izjemami! Logična posledica: Prebivalstvo se je izseljevalo s trebuhom za kruhom. In potem še tisti nesrečen potres maja 1976 z epicentrom v Furlaniji.
Aja, saj res. Danes mladi v šolah (skorajda) ne berejo več takih knjig kot je Kaplan Martin Čedermac, vsaj ne v matični domovini. Jih pa (še vedno) berejo v zamejstvu in ponekod v izseljenstvu. Celo v daljni Argentini. Kolikor sem uspel preveriti pred dobrim mesecem »in situ« pa jih ne samo berejo, ampak tudi zelo dobro poznajo. Morda pa nas lahko naši rojaki tam daleč pod Južnim križem kaj naučijo o ljubezni do lastnega naroda in njegovi preteklosti ob hkratnem spoštovanju sočloveka/sodržavljana. Nekateri pri nas sicer pravijo, da v Argentini živijo naši »narodni izdajalci« in njihovi potomci. Dobro, priznam: Potem sem tudi sam »narodni izdajalec« in tako vzgajam tudi svoje otroke. S ponosom!
(Casnik.si)
Na Brdu pri Kranju je bil v začetku prejšnjega tedna posvet slovenske diplomacije. V ospredje so tokrat postavili novo strategijo slovenske zunanje politike. Ta je sicer dolgoročno začrtana, dobiva pa nove odtenke, ki jih narekujejo spremembe oblasti. V zadnjih treh letih smo imeli kar tri različne vlade. Posvet je bil vsaj na začetku vsebinski in tudi srečanje z gospodarstveniki je potrdilo smiselnost povezovanja diplomacije in gospodarstva. Žal pa je pred koncem posveta vse to zasenčil dvojec Lojze Peterle : Danilo Türk in njuni kandidaturi za prestižna položaja na mednarodni ravni.
Diplomatski spodrsljaj je povzročila kar premi-erka Alenka Bratušek, ko je dejala, da vlada ni podprla kandidature Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope, ker je bila neresna. Dodala je še, da bi le težko podprla človeka, ki se podpi-
suje pod peticije ali resolucije določenih političnih grupacij, ki trdijo, da so razmere v Sloveniji drugačne od dejanskih. Peterle je odvrnil, da gre pri tem za političen revanšizem in diskreditacijo.
Po drugi strani je vlada podprla nekdanjega predsednika Danila Türka, ki razmišlja, da bi kandidiral za generalnega sekretarja Združenih narodov. V odzivu na očitke Peter-letu je predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul besede Bratuškove označil za obžalovanja vredne. Sicer so v Sloveniji takih primerov že vajeni. Lustra-cija nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla s strani takrat še aktualnega predsednika Türka ni bila nikomur v ponos, kakor tudi ne medijsko razvpita »prisilna« upokojitev konzula Rupla v Trstu s strani zunanjega ministra Karla Erjavca. Takšna politična obračunavanja niso v ponos slovenski diploma-
ciji in ne v prid njenemu ugledu.
Nepremičninskemu zakonu se obeta še ena zahteva oziroma »razširjena pobuda za ustavno presojo«, ki jo je pripravila SLS. Pobudo so podprli tudi v NSi, ne pa v SDS, zato vložitev s podpisi tridesetih poslancev ni bila možna. Podpisov res niso uspeli zbrati, so pa zadovoljni, da je njihova - sicer že četrta -zahteva strokovno izpopolnjena. Predsednik SLS Franc Bogovič je ob tem dejal, da »so praktično naredili vse, kar je potrebno, da bodo vsi argumenti, ki so s strani pravnih strokovnjakov in politike bili potrjeni kot neskladni z zakonom, prišli pravočasno na ustavno sodišče«. V SLS in NSi pričakujejo, da bo zahtevo za ustavo presojo, ki so jo pripravili, vložil državni svet, ki bo o tem odločal na januarski seji. Doslej so jih vložili že stranka SDS, Združenje občin Slovenije in Občina Rogašovci.
Prešeren, Možina in še ena polemika
V Sloveniji je v preteklih dneh precej prahu dvignila odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, da letos nagrado podeli Jožetu Možini za dokumentarni film o našem misijonarju na Madagaskarju Pedru Opeki. A Možine strokovna komisija ni uvrstila v končni izbor, zato so člani strokovne komisije odstopili.
Dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj so za nagrado predlagali trije nekdanji Prešernovi nagrajenci: Drago Jančar, Niko Grafenauer in Zorko Simčič. Druga skupina predlagateljev so civilna gibanja, med njimi Svetovni slovenski kongres in Svet slovenskih organizacij iz Italije. Komisija za scenske umetnosti je predlagala tri svoje predloge, med katerimi ni bilo Jožeta Možine. Upravni odbor je nato 22. novembra sprejel dva predloga in soglasno izbral še Možino. Po smrti predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada akademika Jožeta Tron-tlja je omenjena komisija prišla na dan s predlogom po izločitvi Možine. »Tukaj ne gre samo za film o Pedru Opeki, pač pa za kompletni diapazon vsega tistega, kar predstavlja moj prijatelj Jože Možina. Če samo omenim, da je bil več let urednik revije Ampak, ki je izhajala pri Novi reviji, kjer sem bil glavni urednik, in tudi ostali njegovi prispevki, ki jih je objavljal, ne le na televiziji, ampak tudi v tisku, kažejo na eno samoniklo, politično neodvisno osebnost, ki ima vso mero verodostojnosti in tudi etične drže, ki jo danes povsod pogrešam. Med drugim je naredil tudi film o Hudi jami ter še nekaj tovrstnih reči in zaradi tega se mi je zdelo zelo primerno, da se podpre to njegovo kandidaturo, ker danes v slovenskem novinarstvu zelo redko srečaš koga s tako držo, kot jo ima Jože Možina. To, kar se danes dogaja, je pa zame res podenj,« je za Radio Ognjišče povedal predlagatelj Možine za Prešernovo nagrado Niko Grafenauer.
Da gre v primeru Možine za tipično
slovensko zgodbo, pa je v pogovoru poudaril moralni teolog dr. Ivan Stuhec. Prepričan je, da je določeni slovenski kulturni sredini vse, kar zadiši po krščanstvu in katolištvu, neprebavljivo. »To ne sme imeti svojega prostora v neki etablirani instituciji, kakršne so Prešernove nagrade, in to je noro. To je dobesedno noro. Preko vsega tega lahko rečemo samo, da nekdo neprestano ustvarja kulturni boj na Slovenskem, in ta kulturni boj je v prvi vrsti usmerjen zoper katolištvo, ne zoper karkoli drugega. Primer Rupnik in Možina samo potrjujeta, da določene nazorske opcije v Sloveniji niso pripravljene razmišljati ne demokratično ne pluralno, kaj šele odprto, dialoško, v odnosu do katoliškega miljeja, in to je naš osnovni problem.«
Zaradi nastalih polemik glede podelitve nagrade Prešernovega sklada Jožetu Možini se je upravni odbor sestal na svoji prvi izredni seji ta torek, 14. januarja. Kot je po seji pojasnil predsednik UO Janez Bogataj, člani odbora stojijo za svojo odločitvijo, ki je »pravilna in strokovno utemeljena«. V UO namreč sedijo tudi člani komisije za scenske umetnosti, je pojasnil v bran argumentacijam v medijih, da je UO ravnal nestrokovno. »To pomeni, da so strokovne komisije le delovna telesa UO, medtem ko ima UO popolno odgovornost odločanja.« Nagrada Možini torej ostane!
Pred pol stoletja je umrl Franc Ksaver Meško
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI

V Slovenj Gradcu je 11. januarja 1 964 umrl duhovnik, pesnik, pisatelj in dramatik Franc Ksaver Meško. Ob 50. obletnici njegove smrti je bila v cerkvi sv. Roka na Selah spominska sveta maša, ki so jo darovali dekanijski duhovniki. S tradicionalnim nočnim pohodom po Meškovi poti pa so se „velikega župnika s Sel" spomnili tudi v soboto, ob januarski polni luni.
Duhovnik Franc Ksaver Meško, ki je več kot štiri desetletja živel na Selah pri Slovenj Gradcu, je še danes v srcu številnih Korošcev. Njegova sorodnica Erna Meško je pred leti povedala, zakaj: »V svojih pridigah in nagovorih stric niso nehali spodbujati k ohranjevanju in negovanju lepe slovenske besede ter ljubezni do domovine. Ne morem vam povedati, kako so jih spoštovali in radi imeli farani na Selah.« To dokazuje tudi spominska sveta maša, pri kateri so se zbrali dekanijski duhovniki ter vaščani Sel in okoliških krajev, da bi pri njej prosili za pokoj njegove duše, se mu zahvalili za vse in o njem spregovorili tudi
mlajšim. Na spletnem naslovu pastir. si, ki ga oskrbuje pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec, Pameče, Sele in Stari trg, so ga v krajšem zapisu poimenovali »veliki župnik s Sel«. Zapis na njegovem grobu, ki ga je sam sestavil, želi biti preprosta pridiga vsem, ki se ustavljajo na pokopališču pri cerkvi sv. Roka: Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere, upanja znamenje bo in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot domov vam gor v nebo! Ovene roža, sveti križ ostane. Naj svetu mine vse, ostane duša. Otroci, le mnogokrat molite zame, ko grob preraste že zelena ruša.
Franc Ksaver Meško sodi med duhovnike, ki so našemu narodu poleg božje besede prinašali tudi slovensko besedo. Rodil se je 28. oktobra v Ključarovcih nad Ormožem. Bogoslovje je končal v Celovcu, kjer je bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Več kot dvajset let je deloval na koroških župnijah med Prevaljami in Svetimi Višarjami. Po plebiscitu je prišel na Sela pri Slovenj Gradcu, kjer je vodil župnijo do smrti, 11. januarja 1964. Dvakrat je moral v izgnanstvo: po prvi vojni je kot begunec bival na Brezjah, med drugo pa so ga Nemci izgnali na Hrvaško in naprej v Bosno. Meško je pisal pesmi, črtice, novele,
romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju, v svojih delih pa je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih, trpečih ter o duhovnosti in umetnosti. Čeprav ga literarni zgodovinarji danes ne postavljajo na vidnejše mesto, je Franc Ksaver Meško zgled širokosrčnega človeka in prepričljivega pisatelja, ki je bil vedno prežet z ljubeznijo do vsega lepega, resničnega, dobrega in svetega. Med njegovimi deli izstopajo roman Kam plovemo, zbirke črtic Iz mojega dnevnika, Ob tihih večerih, Mir božji in Mladim srcem. Njegovo duhovno podobo pa razkrivajo Duhovne vaje in Legende sv Frančiška.
Franc Ksaver Meško o domovini
«V dnevih nesreče in bede, v dnevih, ko mi tare dušo obup, si mi edina podpora, edina tolažba ti, ljubezen do svete naše domovine, ljubezen do rodne grude, ljubezen do krajev, kjer sem kot brezskrben deček igral prve igre s sodrugi svojimi, ljubezen do milega jezika slovenskega, v katerem mi je govorila v dneh mladosti, sreče in brezskrbnosti mati moja ... Kako bi prenašal življenja pezo, ko me ne bi krepila misel, da človek ne živi le sebi, ne le zaradi samega sebe, ampak, da živi domovini svoji, narodu svojemu.«
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Ne pustimo se presenetiti
(Od našega dopisnika)_
Če ima kdo zagotovljeno pozornost časnikarjev, je to papež Frančišek. Od prvega večera, ko se je pojavil kot novi Petrov naslednik in kot »rimski škof« zbrane na trgu sv. Petra pozdravil z enostavnim in domačim pozdravom, je vsaka njegova beseda, gesta, misel odmevna in sprejeta z odobravanjem.
Tudi v Sloveniji je od prvega trenutka naletel na pozitivni odmev in kmalu so začele izhajati knjige o njegovem življenju, delu, o njegovem pogledu na stvari, kakšna mora biti Cerkev v našem času. In kar je tudi zanimivo, zanimanje se širi na govore ali spise, ki jih je papež imel/ napisal, ko še ni bil papež. Založbe kar tekmujejo pri izdajanju njegovih besed (prevedenih, seveda).
Preprostost in neposredno približevanje ljudem sta tudi v Sloveniji naredila globok vtis. Tudi taki, ki niso nedeljniki, ne »oddaljeni«, morda niti krščeni, se o njem izražajo ne samo s spoštovanjem, ampak tudi s simpatijo in veseljem. Današnjemu svetu - ne samo slovenskemu
-	vsekakor bolj ustreza preprostost in človeška bližina kot navlaka pompa in aristokratične noše, čemur je tudi pripisati nekatere palačinske obrate. Zanimivo je bilo brati članek o zmanjšanju prodaje v rimskih trgovinah, ki ponujajo bogate ornamente in obleke za cerkvene dostojanstvenike. Zdaj bi vsi radi izpadli preprosti, blizu ljudem, podobni papežu. Taki smo pač ljudje.
Trenutno so odprte stave o imenih novih kardinalov: kateri so tako rekoč že imenovani, kateri bi lahko bili imenovani; če že ne poimensko evidentirani, pa vsaj iz katerega kontinenta, države naj bi bili ali morali biti, glede na papežev pogled na Cerkev, delovanje cerkvenih ustanov, delovanje cerkvenih predpostavljenih. Vsi pa se
-	za vsak slučaj - sklicujejo na presenečenje, ki ga lahko nepredvidljivi papež pripravi svetu.
Slovenci pa čakamo še na drugi imenovanji. Kar dolgo je to čakanje na nova metropolita, nova nadškofa, čeprav smo bili opozorjeni, da se rešitev lahko zavleče tja do velike noči. Izbira ni lahka in ne vem, če izbiratelji vedo, kako izbirati. Pri prejšnjem posredovanju imen niso bili ravno uspešni, zato se mnogi sprašujejo, če niso pri tem nekatere osebe (v Sloveniji, v Vatikanu) ali lobiji imeli več vpliva kot pa prošnje k Svetemu Duhu za razsvetljenje.
V tem pogledu je zanimiva novica, da je pred kakim mesecem p. Jože Roblek SJ posredoval papežu in pristojni kongregaciji vrsto pisem, ki so jih napisali slovenski verniki (duhovniki, redovnice in laiki) in želeli, da za njihov pogled zvejo tisti, ki bodo odločili, kdo bo imenovan v Ljubljani in v Mariboru. »Vsi, ki jih skrbi, da se kdo morebiti 'vpleta' v utečeni postopek, in ki poudar-
jajo, da mora izbira škofov potekati po normalnem kanonskem postopku, bi morali resno vzeti tudi kanon 212 Zakonika cerkvenega prava, ki pravi, da imajo verniki 'neokrnjeno pravico razodevati pastirjem Cerkve svoje, predvsem duhovne potrebe in želje',« so zapisali pobudniki obiska.
Sinodalnost je popularna beseda v jezikovnem zakladu sodobne, današnje Cerkve. F! Branko Cestnik je v tedniku Družina sinodalnost razložil kot rast iz evhari-stije v zrelo skupnost, v kateri se odkrito pogovarjamo, načrtujemo, sprejemamo odgovornost. In to romanje, obisk p. Robleka, je udejanjanje te sinodalnosti, ki nalaga vernikom pravico in včasih celo dolžnost, da pastirjem povedo svoje mnenje, ki naj dopolni mnenje cerkvene hierarhije.
Ne pustimo se torej presenetiti. Sami, z molitvijo lobi-rajmo pri Svetem Duhu.
GB
Dom vrnili Slovencem
Trgovski dom v Gorici je na slovesnosti italijanska dežela Furlanija Julijska krajina (FJK) v soboto 10. januarja uradno predala slovenski narodni skupnosti.
Slovenska manjšina je na ta dogodek čakala skoraj 13 let od sprejema državnega zaščitnega zakona, ki določa vrnitev tega poslopja.
Predstavnik deželne vlade je ključe palače simbolno izročil predsednici uprave Narodne in študijske knjižnice Martini Strain. Ta je dejala, da je to zanje velik praznik glede na to, da gre za objekt, ki so »ga zgradili naši predniki in ki nam je bil odvzet«. V obnovljenem pritličju palače, ki so jo zgradili v začetku minulega stoletja po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, se bo knjižnica preselila v letu dni.
Kot je poročal Primorski dnevnik na svoji spletni strani, se je Livio Semolič, koordinator komisije za Trgovski dom, ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so dali svoj doprinos v postopku vračanja Trgovskega doma. Kot je poudaril, so po dolgoletnem in dokaj mučnem pričakovanju sedaj uradno vstopili v Trgovski dom. »Od odobritve zaščitnega zakona in njegovega 19. člena je moralo miniti trinajst let: v tem času so se izmenjali trije prefekti, tri deželne uprave in tri občinske uprave. Danes pa smo končno dočakali dan praznovanja,« je povedal Semolič.
Goriški župan Ettore Romoli je izrazil prepričanje, da bo Trgovski dom postal kulturno središče celotnega mesta.
Starejši bralci se gotovo spomnijo Alvara Alsoga-raya, gospodarskega ministra Frondizija in potem še delno civilne vlade (Jose Mana Guido), ki je zagotavljal, da »je treba prestati zimo«, potem da bo vse dobro. Danes bi vlada lahko uvedla podobno geslo, seveda s spremembo, da »je treba prestati poletje«. Zgodovina se ponavlja.
Štiri mesece? Znani buenosaireški jutranjik je objavil mnenje odgovornih na energetskem področju, ki menijo, da potrebujejo štiri mesece, da uredijo kaos na električnem področju. Priznani strokovnjaki menijo, da štiri leta ne bi zadoščala, tudi če se vlada resno posveti stvari in v delo vloži potrebna denarna sredstva (ki jih nima). Te dni je javnost presenetil članek v vplivnem The Wall Street Journal, ki opisuje položaj Argentine. Tam dopisnica trdi, da je kirchnerizmu v desetih letih uspelo porušiti državno gospodarstvo. Po vsej logiki bi potrebovali dodatnih deset let, da stvari postavimo na svoje mesto. Podatke, ki jih našteva, vsi na pamet poznamo: inflacija, energetska kriza, blazno tiskanje nevrednega denarja, pomanjkanje varnosti, izbruhi ropanja veleblagovnic in policijska kriza ... Pa še ofenziva na sodno oblast, da si funkcionarji zagotovijo nekaznovanost za svoje grehe. Kdor bi menil, da je to pač mnenje »ameriškega imperializma«, lahko pogleda v časopise sosednjih držav, kjer objavljajo podobne slike argentinske stvarnosti. Res je, da je Argentina naravno bogata država, ki je tudi nenehne krize doslej niso mogle uničiti. A groba posledica neresnega vladanja je, da v revščino padajo vedno širši krogi prebivalstva. Statistični oddelek uporne CGT (Hugo Moyano) trdi, da je v zadnjih treh mesecih inflacija v revščino potisnila dodatnega pol milijona prebivalcev. Število revnih ta študija postavlja kar na 11.950.000 prebivalcev, daleč od uradnega statističnega inštituta (INDEC), ki trdi, da je v Argentini samo 4,7% revnih, kar predstavlja manj kot dva milijona ljudi.
Bo res drugače? S 1. januarjem naj bi zamenjali način računanja inflacije. To bodo nove številke, ki naj bi pokazale »realno« stanje. Ne pozabimo, da je žalostno slavni Guillermo Moreno posegel v INDEC in začel objavljati številke po lastnem (vladnem) okusu. Sedaj bo novi minister uvedel nov sistem. Bo res kaj drugače? V začetku morda. Vlada je decembra
pospešila povišanje cen, da bi januarska inflacija bila nižja. Dogovor z veleblagovnicami o »nadzorovanih cenah« naj bi dosegel, da vsaj za tri mesece ne bo večjih »premikov«. Torej, do konca poletja naj bi imeli mir. Nekoliko optimističen pogled, ki lahko kratkoročno uspe, a ki na dolgo roko ne predstavlja nobene rešitve. Globoki vzroki inflacije niso v veleblagovnicah, temveč v državnem zapravljanju, tiskanju nevrednega denarja, rasti tuje valute ... Nemalo pa k temu pomaga tudi notranji prepir v vladi. Saj ni, da bi zahtevali dogovor med vlado in opozicijo v iskanju izhoda iz krize. A vsaj v vladi bi morali biti enotni. Vsakdanja praksa pa kaže kako notranje razprtije in pohlep po večji oblasti bojkotira resno delo. V te spore so zapleteni skoraj vsi ministri in vsak skuša zavzeti čim večji prostor.
V	začetku je kazalo, da se šef vlade Capitanich in gospodarski minister Kicillof z roko v roki borita za narodov blagor. Stvarnost kaže, da ni soglasja, ne skupnega dela in da se na narodov blagor požvižgajo.
Kdo vlada? Gotovo vlada gospa predsednica. Čeprav javno ne govori (skoraj neverjetno) in jo zadnje čase malo vidimo, ona drži v rokah vajeti celotnega delovanja. Odloči se pa po simpatiji ali ugledu svetovalcev. Zato ni čudno, da nek funkcionar danes napove nov ukrep, pa drugi jutri trdi ravno nasprotno. Davek na zasebno lastnino ali iz Brazilije uvoženi paradižniki sta le dva najbolj vidna primera. Ko govorimo o brazilskih paradižnikih: se spominjate Mazzorinovih piščancev? Res je, zgodovina se ponavlja. Prav tako, kar je bilo včeraj sveta resnica, je lahko danes huda zmota.
V	to vrsto lahko postavimo izvoz pšenice. Moreno je izvoz prepovedal, da bi doma zagotovil dovolj moke in poceni kruh. Kmetje so nehali sejati pšenico (soja je bolj donosna) in žitnica sveta je morala uvažati pšenico. Sedaj je minister Kicillof vsaj delno odprl vrata za izvoz pšenice, a samo zato, ker je potreben vsak dolar, ki bi se rodil iz tega posla. Isto sedaj zahtevajo živinorejci, v upanju, da se izboljša njihov položaj. V deželi krav je v zadnjih letih število glav goveje živine nevarno padlo. Nazadovali smo v taki meri, da ne le Urugvaj, ampak celo Paragvaj izvaža več mesa kot Argentina. Kaj pa dela opozicija v tem stanju? Kljub navideznim strankarskim premikom mirno spi poletno spanje.
BOŽIČNI KONCERT V NAŠEM DOMU
BARAGOVA ŠOLA
Zbor San Justo in Opus cuatro
Škofov obisk in zaključek
Božični čas, božični čar, ko se človek globoko, neizmerno veseli, ko rojen nam je Rešenik. Kako ga počastiti? Kako se mu zahvaliti?
Z blagim petjem, ki opeva božjo ljubezen do človeštva. Angeli, pastirji, zemlja in nebo nas vabijo k jaslicam, pokleknimo pred Detetom!
V prvem delu božičnega koncerta se nam je predstavil Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Zapeli so Adestes Fideli (Readin, priredba L. De Mallea - solistka Veronika Malovrh), Počivaj milo Detece (France Ačko - solist Ivo Smrdelj), Pastirci z menoj (Leopold Cvek - solistka Veronika Malovrh, klaviatura Cecilija Urbančič) in Seleccion de temas navidenos (harmoni-zacija in priredba C. Barranquero).
Posebnost koncerta je bil brezdvomno nastop priznane vokalne skupine Opus cuatro, ustanovljene 10. julija 1968. Prekrižarili so svet, ponesli so s seboj
bogat repertoar argentinskega in latinsko-ameriškega glasbenega zaklada.
Na kratko naj omenimo, da v 45 letih nepretrganega koncertiranja seštejejo nad 7.600 predstav v 500 mestih po vsem svetu: od Argentine do Japonske, od Paname do Luksemburga, preko Kanade, Danske, Rusije, Velike Britanije, Švice in seveda Slovenije!
Med številnimi nagradami, ki so jih v teh 45 letih prejeli, izstopajo »Premio Carlos Gardel a la Musica«; nagrada, ki jo podeli priznana organizacija Movimi-ento Familiar Cristiano »Premio Unidad Nacional«, »Premio Atahualpa 2010 a la Trayectoria« ter imenovanje »Perso-nalidades Destacadas de la Cultura de la Ciudad de Buenos Aires ano 2010«, ki jo podeljuje poslanski zbor Republike Argentine (Camara de Diputados de la Nacion).
Večkrat med koncertom so se s toplo besedo vračali na turnejo po Sloveniji, pohvalili so se celo z obiskom 17 slovenskih mest. Njihovi spomini na slovensko zemljo so bili polni hvaležnosti in lepih trenutkov. Vrnili se bodo tja ponovno na koncertiranje še letos, meseca aprila.
Opus cuatro sestavljajo 1. tenor Alberto Hassan, 2. tenor Andres Bugallo, bariton Hernando Irahola in basist Fede-rico Galiana.
Njihov koncert je imel dva dela. V prvem odlomku so predstavili dela argen-
tinskih avtorjev, nekaj skladb latinske identitete ter skupini zelo drage črnske duhovne:
Chacarera de las piedras - Atahualpa Yupanqui;
Digo la mazamorra - Peteco Cara-bajal, besdilo Antonio Esteban Agüero;
La flor de la canela - Chabuca Granda (vals) PERU;
Alma llanera - Pedro E. Gutierrez (joropo) VENEZUELA;
Joshua fit the battle of Jericho - negro-spiritual;
Swing low, sweet chariot - negro spiritual;
When the saints go marchin' in -
negro spiritual;
Libertango - Astor Piazzolla (tango);
Volver - Carlos Gardel in Alfredo Le Pera.
Po izredno uspeli predstavitvi se jim je na odru pridružil Mešani pevski zbor San Justo za drugo poglavje koncerta, skupen
nastop Kreolske maše - Misa criolla. Moč, značaj, temperament in bogastvo argentinskih folklornih ritmov se prepletajo v tej slavni skladbi avtorja Ariela Ramireza. Skladbo sestavljajo Kyrie -vidala-baguala, Gloria - carna-valito yaravi, Credo - chacarera trunca, Sanctus - carnavalito cochabambino in Agnus Dei - estilo pampeano.
K temu delu predstavitve sodita tudi Ramirezovi skladbi Los Reyes Magos in El nacimiento.
Opus cuatro je svoje petje spremljal s klaviaturo, kitaro, charangom, bobnom in tolkali.
Mešani pevski zbor San Justo in Opus cuatro so bleščeč koncert zaključili s svetovno razširjeno Gruberjevo Sveta noč (osem glasno) v slovenščini in španščini.
Prav gotovo nam bo koncert ostal v lepem spominu po kvaliteti nastopajočih, po ugledu gostujoče vokalne skupine Opus cuatro, po talentu in veščini dirigentke zbora, ki stalno skrbi za nove podvige in skupaj z zvestimi pevci izvaja nove, izvirne koncerte publiki v veselje in zboru v zadoščenje.
Božič je čas pričakovnja, upanja, dobrote, ljubezni. Tako so dojeli pevci MPZSJ z iskreno zahvalo pevovodji Andrejki Selan Vombergarjevi in Marcelu Bruli za nepogrešljivo pomoč pri voklni tehniki, ko so se jima javno zahvalili za vsa njuna prizadevanja.
Poslušalci so s toplim aplavzom izrazili zadovoljstvo in veliko zahvalo zboru in dirigentki, vokalni skupini Opus cuatro za izreden koncert, skupini sodelavcev, ki so pod vodstvom Toneta Oblaka in Claudija Selana poskrbeli za lep scenski okvir koncerta, ter vsem, ki so skrbeli za ozvočenje in osvetljavo prostora: Adrijan Gaser, Luka Štru-belj, Nace Kržišnik, Matej Urbančič, Matjaž Groznik, Erik Oblak, Alex Puntar.
Navdušili ste nas, Mešani pevski zbor San Justo!
mit
Prišel je dan obiska škofa Petra Štumpfa. Otroci so bili zelo navdušeni in so pripravljali pesmi in vprašanja. Točno ob desetih se je pojavil škof v spremstvu g. Onušiča. Pripeljal ju je g. Jože Bokalič in nas predstavil. Najprej smo učiteljice malo poklepetale z njima, govorili smo o realnosti naše dežele, malo o politiki. Potem nas je še vprašal, kako smo doživeli Bergo-glievo imenovanje.
Sklicali smo otroke in v okrepčevalnici sedeli pri mizi. Začeli smo s pesmijo, škof je vprašal, kdo gre popoldan k birmi, znova pozdravil in zopet je bila pesem na vrsti. Vrstila so se vprašanja, ki so jih otroci sami pripravili. Vprašali so o vsakdanjem škofovem delovanju, kako se je odločil za duhovniško službo, kako se ujema njegovo delovanje z družino, kakšno glasbo rad posluša; potem je prav lepo opisal okolje, kjer živi: reko Muro in njeno močvirje, mesto, vinograde, kako je Belmura postala Sobota. Otroke je zanimalo, če se kraj imenuje Sobota po dnevu v tednu. Potrpežljivo je razložil tudi to. Zopet je bilo na vrsti petje, ki se mu je pridružil tudi škof. Za konec smo zapeli še narodni venček, zmolili Marijino Češčenje in se poslovili v popoldanskih urah.
Zaključek slovenske šole je bil 8. decembra. Zahvalno sv. mašo je daroval g.
V ^
Jože Bokalič, med katero smo se zahvalili za vse letošnje darove in prosili naj se naša srcapripravijo na božične praznike.
Šli smo se proti Hladnikovem domu in tam počakali, da so bili nastopajoči pripravljeni.
Sprejeli smo zastavi, ki sta jih ponosno držali Viktorija Burja - slovensko in Nataša Grbec - argentinsko. Takoj po končani himni so bili na oder poklicani vsi osmo-šolci: Viktorija Burja, Agustin Grbec, Martin Grbec, Nataša Grbec, Maksimiljan Rozman in Federiko Šmalc. Gospa Liljana Zidar, njihova učiteljica, jim je pripela rdeč nagelj in stopili so na oder, da nam bi podali Gregorčičevo »Znamenja«. Med recitacijo so se na zaslonu vrstila različna znamenja iz slovenskih vasi in polj.
Besede voditeljice šole so omenile učenje, ki je v korist človeku in življenju. To učenje mora biti po njenih besedah današnjim otrokom na razpolago in morajo ga iskati z vsemi sredstvo, ki jih ponuja sodobni čas. Ohranijo naj ne samo, kar piše v knjigah in zvezkih, temveč tudi tisto znanje, ki se dobiva s pogovorom, nasvetom, izkušnjami, ... Skrbijo naj tudi, kako in s kom se bodo povezovali v novi sredini. Želja je enoglasna: Izberite si okolje brez slabih vplivov; če starši in učitelji postavljamo meje, je to samo zato, ker vam želimo dobro in vas imamo radi. Učitelji pa želimo, da ne bi pozabili, da izhajate iz slovenskih korenin; na to morate biti ponosni!
Si d
Nekatere misli so bile posvečene staršem. V glavnem, da je nujno potrebno biti zgled našim otrokom. Otroku smo prva oseba, na katero se opira, po kateri se zgleduje; smo ji vzornik. Da bi čas počitnic res bil čas družine in vezi z našimi otroki! Pa seveda, čeprav se vedno ponavlja leto za letom, pomembno je vztrajanje v učenju in duševnih vrednotah. Skupaj moramo doseči spoštovanje in medsebojno razumevanje. Le na podlagi tega se lahko razvije tesnejši odnos do naše družine in družbe.
Trenutek tišine in igralci so bili že na odru. Prizor »Dolgolaska« iz knjige »Veseli dom«. Priredila ga je ga. Monika Urbanija. Nastopali so vsi otroci od 3. razreda dalje. Dogajanje v neki vasici, tam na Krasu, kamor je domotožje pripeljalo neko dolgo-lasko, rojeno v zdomstvu, pravzaprav v Argentini. Presenetilo nas je narodno petje, tako kot je že pred sto leti pisal naš pesnik in pisatelj Ivan Cankar:
»Bogatejši so pač drugi jeziki, ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. (...) Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!«
Odprl se je zastor in moderna britanska glasba se je slišala na stolpu, kjer se je Marica (Mora Čeč) učila, njena mamica (Josefina Barle Goljevšček) pa v takem vriskanju ni mogla nadaljevati z branjem. Mati je omagala, ker se dandanes mladini ne da ničesar dopovedati. Pridružili so se Maričini prijatelji in glasba je postala še glasnejša. Ko pa je v hišo stopila dolgolaska (Viktorja Burja), so se otroci začudeno spraševali, kako to, da živi tam daleč v Argentini in govori ter razume slovenščino. Dolgolaska jim je prijazno razložila o zdomstvu in skupaj so zapeli še druge narodne pesmi. Mama si je ob tem želela, da bi slovenske pesmi še dolgo odmevale po našem svetu.
Najmlajši naše šole pa so skupaj zapeli in predstavili račke ter druge živalice na kmetiji: glasno so kikirikali, lajali, mukali, čivkali in gagali na našem odru. Za konec sta učenki ABC po slovensko recitirali pesem o uri budilki, ki jima ob sobotah ne pusti spati.
Nato je pozdravila predsednica odbora staršev ga. Silvija Burja in se zahvalila vsem učiteljem ter spodbudila k skupnem delu in sodelovanju. Vsem navzočim je zaželela vesele in sproščujoče počitnice!
LvS
PRISTAVA
SLOMSKOV DOM
24 let veselih plesov!
Skupina Mladcev in Mladenk
Prijetna noč sobote, 7. decembra, nas je povabila na zeleni vrt Pristave. Kot že štiriindvajset let je bil oder
na prostem, tam, kjer je nekoč živel ombu. Pogrnjene mize so nas čakale, da smo z znanci in prijatelji večerjali tipična jedila. Nekateri so izbrali posamezne stole, da so si od blizu ogledali predstavo.
Točno ob napovedani uri sta stopila na oder napovedovalca Franci Schiffrer ml. in Martina Kokalj. Popeljala sta nas v svet plesov in nam predstavila najmlajšo skupino s Pristave. Pod vodstvom Majde Maček in Tatjane Gričar so nas razveselili z belokranjskimi plesi.
Nato so nam Irci pokazali njihove plese, kjer prevladujejo majhni in kratki skoki. Zopet je otroška folklorna skupina s Pristave pokazala plese iz Dolenjske. Lepo je bilo videti otroke različnih starosti (od 6. do 13. leta), ki so se navdušeno vrteli. Potem so nam Argentinci iz občinske plesne šole Jose Neglia iz Morona zaplesali tango z zanimivo koreografijo. Letos so nas obiskali plesalci iz skupine Mladika iz San Justa, ki so nam zarajali plese iz Razkrižja. Hvala Mirijam Javoršek, ki jih
že tako dolgo uči!
Zopet so nastopili Argentinci z veselimi plesi z argentinskega severa.
Nato pa je le prišla na oder starejša pristavska skupina, ki nam je ubrano zaplesala plese iz Prekmurja.
Po kratkem odmoru, ko smo se okrepčali in pozdravili vse prijatelje, je sledil drugi del večera.
Najprej so starejši s Pristave zaplesali Gorenjske plese z veselo koreografijo, kjer so predstavili razne igre, plesalci iz moronske šole pa so zaplesali venček tangov.
Potem so nas presenetili Ukrajinci -ne samo zaradi pisanih narodnih noš,
najbolj zaradi spretnosti mladih fantov, ki so pokazali njihove značilne skoke. Dobili so močan aplavz!
Nato so stopili na oder Grki in ritmično zarajali razne plese, med katerim je znani »Zorba, el griego«.
Za konec je argentinska skupina zaplesala še severozahodne plese, ki predstavljajo njihov karneval.
Končno so se zahvalili vsem pomočnikom, plesalcem in njihovim profesorjem za prijeten večer, prav posebno pa Marcelu Carteju, ki nas leto za letom spremlja in pomaga, da je veselica bogatejša.
Decembra vas pričakujemo na 25. veselici, da skupaj nazdravimo srebrnemu jubileju!
MČK
Radi bi vam opisali delovanje skupine mladcev in mladenk Slomškovega doma. Skupina je imela v letu 2013 kar 44 članov: 21 deklet in 23 fantov. Voditelji so bili Andrejka Vombergar Štrfiček, Anka Smole Kokalj, Alenka Smole Bokalič, Andrea Quadri Brula in Ariel Mazieres.
Delovanje se je pričelo 23. marca s sprejemom 13 novih članov. Tisti dan smo tudi barvali pirhe, fantje pa so za kosilo na žaru spekli domače polpete. Za veliko noč smo pobarvane pirhe razdelili med družinami doma.
Aprila smo imeli dve predavanji skupine HOMlNI v okviru »Taller de liderazgo joven«. Prvo srečanje je bilo pod naslovom »El conocimiento de uno mismo«, drugo pa »Las amistades solidas y los buenos vmculos«. Gledali smo filme in imeli kratke razprave. Predavanja sta bila zabavna in zanimiva.
4.	maja je bilo prvo »Kulinarično srečanje«. Dekleta so pod vodstvom Ange-like Smole Selan spekla piškote, fante pa je Damijan Loboda naučil delati pice. Te smo ob koncu srečanja z veseljem pojedli za kosilo
Srečanje se je ponovilo 27. julija. Tokrat so dekleta pekla pod vodstvom Ane Selan Miklavc, fantje pa so skuhali »noquis«, spet pod Damijanovim vodstvom.
Pri cafe koncertu smo nastopili s kratko predstavo s kozarčki pod imenom »Cup song«, potem pa smo sodelovali pri postrežbi.
5.	oktobra smo romali peš v Marijino svetišče v Lujan.
Ob praznovanju obletnice Slomškovega doma in Slovenskega dneva smo, skupaj z mladino, sodelovali s folklornim plesom, ki ga je pripravila ga. Mirjam Mehle Javoršek.
Trikrat v tem letu je skupina imela na skrbi pripravo sv. maše in postrežbo v baru. Sodelovali smo s petjem pod vodstvom Marte Selan Brula. Ob teh priložnostih smo zbirali hrano za potrebe Zveze mater in žena in za Comedor »San Francisco de Asfs«. Po maši smo imeli pogovor s predstavnicami teh ustanov (ga. Mana in ga. Metka Erjavec Tomazin).
Pred Božičem smo obiskali upokojence v Rožmanovem domu. Tam smo pod vodstvom Marte Selan Brula zapeli nekaj slovenskih in argentinskih božičnih pesmi in razdelili božična voščila. Za tem smo se odpravili še v Comedor »San Francisco de Asfs« v okraju Gonzalez Catan, kjer nas je čakala skupina otrok in njihovih staršev. Tudi tam smo zapeli božične pesmi, razdelili sladkarije in igrače, ki smo jih že nekaj časa nabirali, in se z njimi igrali. Preživeli smo lepe in ganljive trenutke!
Med 27. in 30. decembrom smo imeli skupno letno taborjenje, letos v Tandilu, poročilo o tem pa bo objavljeno posebej.
Leto je bilo razgibano in polno doživetij. Radi se zbiramo in veseli smo, ko smo skupaj!
VB in AV
SDO-SFZ
Ali so mladi prihodnost naših organizacij? Pristna sedanjost kaže, da so še naprej pripravljeni delati in se združiti za skupno dobro v slovenskih domovih. Kaže tudi, da se samozavestno vključujejo v dejavnosti in sami poskrbijo za preganjanje dolgčasa. V skupnosti imajo prostor, da se izražajo, spoznavajo drugačne poglede ter krepijo vezi. To ne bi bilo mogoče, če ne bi leto za letom sestavljali mladinskih odborov po domovih in volili delegatov, ki so glavni členi zveznega odbora. Udejstvuje se marsikdo, odgovornost pri delu pa sprejmejo nekateri, ki se ne izogibajo izzivom, temveč stopajo korajžno na pot. Monika Oblak nam je posredovala imena vseh odbornikov letošnjih krajevnih mladinskih organizacij, da jih objavimo:
CARAPACHAY
Predsednik Andrej Klemen, blagaj-ničarka Mikaela Resnik, delegat Sandi Žnidar, kulturna referenta Niki Jan in
Mladinski odbori za leto 2014
Tomaž Klemen, športna referenta Marjana Resnik in Maxi Vazquez, gospodar Emil Jan, gospodinja Malena Cane.
LANUS
Predsednica Yamila Grbec, predsednik Valentin Grbec, tajnici Aldana Čeč in Eugenia Rožman, blagajnika Vanesa Zorko in Luka Rome, delegat Andrej Cukjati, kulturni referent Tomaž Sušnik, športna referenta Cristian Zorko in Sebi Šmalc, gospodinja Carolina Zorko, gospodar Gabrijel Burja.
PRISTAVA
Predsednica Nevenka Grohar, predsednik Niko Skubic, tajnici Nadja Mavrič in Mikaela Selan, blagajnika Aleš in Cecilija Grohar, delegata Saši Ayerbe Rant in Franci Schiffrer, kulturne referentke Karolina Kenda ter Neži in Veronika Papež, športni referenti Sebi Zella, Tomaž Maček, Matjaž Mavrič, Tomi in Paula Skubic, Mariana Conde, Štefi
Papež, pevski ter mašni referent Matjaž Rožanec, gospodinji Cecilija Skubic in Tatjana Rožanec, gospodarja Ivan in Boris Golob, pomočnici Luci in Sofi Skubic, stenčas Luči Ayerbe Rant.
RAMOS MEJIA
Predsednica Anika Lenarčič, predsednik Tomaž Lenarčič, podpredsednica Marjanka Oblak, tajnica Gabriela Oblak, blagajničarka Maja Podržaj, delegati Sofi Marolt, Martin Marolt in Martin Smole, kulturni referenti Branko Marinič, Miki Bokalič in Matija Brula, športni referenti Martin Loboda, Diana Smole in Štefi Bokalič, pevska ter mašna referenta Janez Karel Mehle in Andrej Lenarčič, gospodinji Zofi Bokalič in Nadia Hribar, gospodarja Damjan Loboda in Niko Selan, stenčas Nati Podržaj.
SAN JUSTO
Predsednica Uršula Urbančič, predsednik Marjan Kržišnik, podpredse-
dnica Cecilija Urbančič, podpredsednik Martin Uštar, tajnika Marjana Uštar in Damjan Marinčič, blagajnik Andrej Kržišnik, delegati Monika Oblak, Tonči Oblak in Andrej Vombergar, kulturna referenta Anika Urbančič in Tomaž Erjavec, športni referenti Katja Urbančič, Vanči Štrubelj in Maxi Trpin, verska referenta Lucijana Oblak in Ivo Smrdelj, gospodinja Mikaela Oblak, gospodar Danilo Žgajnar, stenčas Leila Erjavec in Jana Urbančič.
SAN MARTIN
Predsednik Juan Manuel Hernandez, podpredsednik Luka Škulj, tajnik Janez Filipič, blagajnika Tomaž Kastelic in Martin Žagar, delegatinje Julija Kastelic, Victoria Hernandez in Mikaela Podržaj, kulturna referenta Marjan Škulj in Zofija Hernandez, športna referenta Pavel Jerman in Andrejka Žagar, pevska ter mašna referentka Marta Belec, gospodinja Sonja Dimnik, gospodarja Tomaž Leber in Niko Žagar.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Božični sestanek. V soboto, 4. t. m., zvečer sta se sestala odseka SDO in SFZ na Pristavi. Predsednik Ivo Majhen je nagovoril vse navzoče članice in člane, ki so se sestanka polnoštevilno udeležili; posebej je pozdravil še g. duhovnega vodjo dr. Alojzija Starca, dalje predsednico SDO Meto Debeljakovo in odse-kovnega predsednika iz Ramos Mejfe Janeza Čeča. Nato je g. dr. Starc podal božično misel. Naslednji del je bil družabni. Ob pogrnjenih mizah sta zaigrala Ivo in Tone nekaj božičnih pesmi, tri pa so jih zapela dekleta. Tombole so zadeli: Jožica Lavrič, Milica Hribar, Marta Kopač, Ivo, Marija Babnik in Kristina Golob. Po raznih drugih igrah se je mladina preselila k ombuju, kjer je prepevala pod vodstvom Martine Kopačeve ob spremljavi kitare (Ivo) in orglic (Tone Mizerit) slovenske pesmi. Razšla se je z večno lepo: Sveta noč ...
Prapor Slovenske skavtske zveze. Prapor so izdelali skavti in skavtinje sami. Načrte zanj je izdelal g. Makek Andrej po zamisli g. Marijana Trtnika. Prapor sam, to je vse vezenine, je skrbno izdelala tudi skavtinja ga. Polonca Makekova. Prapor je v dobri svili izdelana slovenska zastava. Na eni strani je uvezena skavtska lilija, to je skavtski znak, ki je mednarodni znak skavtske organizacije, na drugi strani pa je sv. Jurij, svetovni patron skavtov, na belem konju, ki prebada zmaja. Vse delo je res lepo in v harmoničnih barvah izvedeno. Drog je kovinski, kromiran. Na vrhu je izdelan emblem skavtske organizacije, to je skavtska lilija z graviranim slovenskim grbom. Pod njim je nastavek z zlatim obročem, na katerem je vdelanih 10 zelenih kamnov kot simbol skavtskih zakonov.
Osebne novice. Poročili so se Janez Amon in Metka Jesenovec, Ivan Tekavec in Marija Uštar, Valentin Bohinc in Brigita Kuhar. Novoporočencem iskreno čestitamo in jim želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
Krščena sta bila Irma Šušteršič, hči Franceta in Marije, roj. Ovniček, ter Marko Martin Jakoš, sin Janeza in Zalke, roj. Oblak. Srečnima družinama naše iskrene čestitke!
(Svobodna Slovenija, 16. januarja 1964 - št. 3)
RESUMEN DE ESTA EDICION
BREZPOSELNOST
Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo decembra registriranih 124.015 brezposelnih, kar je 3,9 odstotka več kot novembra in pet odstotkov več kot decembra 2012. Medtem ko so na ministrstvu za delo ocenili, da gre za sezonski pojav, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da so podatki zaskrbljujoči in da je nujen sistematičen pristop k aktivni politiki zaposlovanja.
SMRTNE NESREČE NA CESTAH
Varnost cestnega prometa v letu 2013 je bila sicer s stališča statistike najboljša doslej, a še vedno katastrofalna, je ocenil generalni direktor policije Stanislav Veniger: na cestah je umrlo 124 ljudi.
ZIMA NI NE BELA NE MRZLA
Neobičajno visoke temperature in obilne padavine v kmetijstvu obetajo negativne posledice. Če bo ozimne posevke hitro prekril sneg, je pričakovati snežno plesen. Kjer voda zastaja več kot pet dni, so zaradi odmiranja korenin rastline že začele propadati. Posledice čutijo tudi čebelarji, medtem ko divjad lažje nabira zalogo hrane.
Letošnja nadpovprečno topla zima brez snega pa je zaskrbljujoča tudi za ljubitelje zimskih športov, zlasti za smučarske centre. Še bolj pa trpijo mala smučišča, ki so v celoti odvisna od snežnih padavin in večinoma nimajo možnosti umetnega zasneževanja, je povedal predstavnik malih smučišč pri Združenju slovenskih žični-čarjev Lado Šepec. Letošnja zima je bila po njegovih besedah vsaj doslej katastrofalna.
ZGODBA BREZ KONCA
Konzorcij prodajalcev veleblagovnice Mercator se je sestal na izrednem sestanku, na katerem so analizirali novo Agrokorjevo ponudbo, ki za delnico Mercatorja ponuja 80 evrov. Nižje ponudbe konzorcij ni sprejel (prej naj bi ponudba bila okoli 120 evrov), pač pa so Agrokor pozvali, naj jim do sredine prihodnjega tedna pojasni, kako nameravajo prevzem sploh financirati. Po poročanju POP televizije je vse bolj verjetno, da hrvaški Agrokor Mercatorja ne bo prevzel.
PO SVETU
EKONOMSKA MIGRACIJA
Ekonomska migracija je v Evropski uniji precej prisotna, kar nekatere države že dlje časa spravlja v slabo voljo. Rekordno število priseljencev iz revnejših članic povezave v zadnjih letih beleži Nemčija. Lani se je v državo prvič po 20-ih letih priselilo prek 400 tisoč ljudi več, kot se jih je odselilo. Ekonomski migranti povzročajo vse več vroče krvi tudi v nekaterih ostalih državah, med drugim prav v Veliki Britaniji. Britanski premier David Cameron je že napovedal sprejetje niza ukrepov, s katerimi želijo zajeziti t. i. socialni turizem. Sprejeli naj bi jih po hitrem postopku. Priseljenci iz drugih držav EU med drugim v prvih treh mesecih po prihodu v Veliko Britanijo naj ne bi bili več upravičeni do nadomestila za brezposelnost in stanovanjskega dodatka. Brez pomoči bi ostali tudi, če po pol leta še ne bi imeli resne perspektive za delo. Če bi jih zalotili pri beračenju ali brezdomstvu, bi jih izgnali in za leto dni prepovedali vrnitev. Nemška kanclerka Angela Merkel za razliko od Camerona (še) ne svari pred socialno časovno bombo, a na nevarnost izkoriščanja nemškega socialnega sistema. Odločila se je oblikovati posebno komisijo za priseljevanje, ki bo do junija ugotovila, ali Nemčija res potrebuje dodatne ukrepe, da bi preprečila zlorabe svojega socialnega sistema.
POGREB ŠARONA
V Izraelu so se v ponedeljek poslavili od nekdanjega premierja Ariela Šarona, političnega in vojaškega voditelja izraelskega naroda. Začelo se je z državno žalno slovesnostjo pred knesetom v Jeruzalemu. Zatem so krsto prepeljali na jug države, na posestvo v puščavskem predelu pokrajine Negev, kjer je bil Ariel Šaron doma in ga tam z vojaškimi častmi pokopali. Na pogrebni slovesnosti so se zbrali svojci pokojnega Ariela Šarona, ki je po osmih letih kome umrl v soboto 11. januarja. Izraelskemu političnemu vrhu in številnim Šaronovim sodelavcem so se pridružili nekateri svetovni politiki.
SEZNAM ZAPORNIKOV
Hrvaški časopis demokratske levice Novi Plamen je objavil seznam imen več kot 16 tisoč političnih zapornikov, ki so bili zaprti na Golem otoku po drugi svetovni vojni zaradi suma privrženosti nekdanjemu sovjetskemu voditelju Stalinu in njegovi komunistični internacio-
nali. Časopis navaja tudi imena 413 oseb, ki so umrle v taborišču. Novi Plamen se sklicuje na seznam političnih zapornikov, ki ga je pripravila nekdanja jugoslovanska varnostna služba Udba. Objavljeni dokumenti so iz hrvaškega državnega arhiva, vsebujejo pa imena oseb, ki so bila v taborišču med letoma 1949 in 1956.
PROTESTI V BANGKOKU
Tajsko prestolnico Bangkok pretresajo množični proti-vladni protesti. Na deset tisoče privržencev opozicije je v ponedeljek zasedlo vsa večja križišča v mestu ter zablo-kiralo promet, da bi tako še dodatno okrepili pritisk na vlado in premierko Shinawatro prisilili k odstopu. S tem želijo tudi bojkotirati predčasne volitve, ki jih je premierka sklicala minuli mesec. Premierka Yingluck Shina-watra je predčasne parlamentarne volitve za 2. februar sklicala zato, da bi pomirila več tednov trajajoče množične protivladne proteste v državi, najhujše po letu 2010. A to opozicije ni pomirilo, saj zahteva takojšen odstop vlade in nato oblikovanje neizvoljenega ljudskega sveta, ki bi najprej izvedel določene nujno potrebne reforme in šele nato razpisal volitve. Politično nasilje Tajsko pesti, odkar je bil v vojaškem udaru pred osmimi leti strmoglavljen premierkin brat in takratni predsednik vlade Thaksin Shinawatra. Ta zdaj živi v izgnanstvu v tujini in je še vedno med ljudmi zelo priljubljen, opozicija pa vladi očita, da je še vedno v njegovih rokah.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-
daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Ivana Tekavec, Marko Vombergar, Luciana Servin Čeč, Monika Češarek Kenda, Majda Maček, Monika Oblak, Veronika Brula, Andrejka Vombergar in Marko Koželnik. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
HACE 50 ANOS...
Un 11 de enero, falleaa en Slovenj Gradec el sacerdote, poeta, escritor y dramaturgo Franc Ksaver Meško. El aniversario se celebro con una misa y dfas mas tarde, con la tradicional caminata de noche por el camino de Meško. »El gran parroco de Sele« (Sele, municipio de Carintia en Austria donde realizo gran parte de su labor pastoral) era estimado por la gente porque en sus sermones no dejaba de promover la conservacion de las palabras eslovenas y el amor a la patria. Meško ha escrito canciones, cuentos, novelas, teatro, etc. A lo largo de su vida debio exiliarse dos veces (la primera guerra la vivio como refugiado en Brezje; la segunda los alemanes lo deportaron a Croacia y luego a Bosnia. (Pag. 2)
EL CORO DE SAN JUSTO Y OPUS CUATRO
El coro esloveno de San Justo, bajo la direccion de la Prof. Andrejka Selan Vombergar, organizo un concierto de Navidad el 21 de diciembre pasado que conto con la participacion especial del grupo vocal Opus cuatro. El mismo se desarrollo en Naš dom. En primer lugar se presentaron los locales con temas navidenos de diversos interpretes. Lo propio hizo el grupo Opus cuatro presen-tando las obras de autores argentinos, latinoamericanos y negro spiritual. Luego, todos juntos interpretaron la Misa Criolla de Ariel Ramfrez. El coro y Opus Cuatro comple-taron el extraordinario concierto con la clasica Noche de paz, a ocho voces en esloveno y espanol. (Pag. 3)
VISITA Y DESPEDIDA
En la escuela Baragova šola, en Lanus, recibieron la visita del obispo Štumpf, ante quien cantaron y recitaron poesfas eslovenas. Y el 8 de diciembre fue el acto de clau-sura. Se despidieron los egresados. Hubo alocuciones a los presentes y los ninos presentaron una obra breve: "Dolgo-laska". Ahora es tiempo de vacaciones y de las familias, donde debe transcurrir la vida de los pequenos, bajo la tutela y el ejemplo de los padres. (Pag. 3)
RACCONTO DE ACTIVIDADES
Desde el centro esloveno situado en Ramos Mejfa enumeran las actividades que desarrollaron a lo largo del pasado ano 2013 los 44 integrantes del grupo 'Mladci in Mladenke' que reune a los chicos de la secundaria basica. Relatan que, tras recibir a los nuevos integrantes, iniciaron el ano con la decoracion de los huevos de Pascua; tuvieron dos encuentros sobre el liderazgo y los buenos vmculos; en los meses de mayo y julio disfrutaron 'reuni-ones culinarias' donde experimentaron tanto varones como mujeres. Participaron en el cafe concert y formaron parte del grupo de fieles que el 5/10/12 peregrino a Lujan. El fin de ano los encontro visitando el hogar de ancianos Rožmanov dom y un comedor en Gonzalez Catan. (Pag. 4)
24 ANOS BAILANDO
El grupo folclorico del Centro Esloveno Pristava orga-niza cada mes de diciembre su fiesta de bailes. Esta vez ya fue la numero 24. Actuaron los grupos locales de jovenes y mayores, chicos del grupo Mladika de San Justo, grupos de las colectividades ucraniana y griega y tambien artistas de la escuela de baile Jose Neglia de Moron. Fue una velada en la que los visitantes pudieron disfrutar de la musica y las tradiciones, vertidas en los pasos del baile. Por supuesto todos fueron invitados para el proximo diciembre de este 2014, en que el evento celebrara sus bodas de plata. (Pag. 4)
JOVENES ORGANIZADOS
La juventud eslovena continua sumando su talento y sus habilidades en los distintos centros eslovenos. Cada Centro tiene su organizacion juvenil que ano tras ano renueva su comision, a traves del voto en los ultimos dfas de noviembre o los primeros de diciembre, para elegir a su vez a los representantes que conformaran la organizacion central. En este numero se detallan los nombres de quienes asumieron la responsabilidad en el nuevo penodo. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Zaradi rastočih stroškov in razumljivih ekonomskih težav, še nismo uspeli določiti naročnine za leto 2014. Kakor hitro se bomo s tiskarno dogovorili o predračunu, in videli po-višice poštnine, bomo objavili cene posameznih kategorij. Medtem pa prosimo naše zveste naročnike, da plačajo »na račun«, kar bodo potem dopolnili. Možno je tudi plačevanje v obrokih. Hvala za razumevanje! Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati
Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka
do vključ-
r	no sobote
sabor ropeo
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINEs - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ
v slovenji
14. januarja 2014
1 EVRO 1,37 US dolar 1 EVRO 1,49 KAD dolar 1 EVRO 9,21 ARG peso
OSEBNE NOVICE
Poroka
V	cerkvi La Asuncion y San Andres v San Martinu, sta se poročila Ivan Hrovat in Solange del Campo. Priče sta bila Andrejka Dolinar Hrovat in Marcelo del Campo. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	Sloveniji je umrla Frančiška Mikuš roj. Kržišnik (99) mati duhovnika Jožeta in stara mama jezuita p. Tomaža. Naj počiva v miru!
Iz bele jelke močno zdravilo
Slovenski znanstveniki so ugotovili, da se v lubju kočevske bele jelke skrivajo močni antioksidanti, ki delujejo protivnetno. Iz lubja, ki pri sečnji predstavlja odpadek, za zdaj pridobivajo prehransko dopolnilo, iz njega pa želijo razviti tudi zdravilo, ki bi ščitilo pred številnimi boleznimi. Zdravilno sestavino so poimenovali abigenol, razvijali pa so jo več kot štiri leta in jo na koncu pridobili z lastnim patentiranim postopkom.
»Latinsko je abies alba, kar pomeni bela alba, in morda tudi od tod potem ime bela jelka. Je pa res, da je Kočevje eno izmed področij, kjer je jelka doma v visokih dinarskih gozdovih,« je pojasnil vodja območne enote Zavoda za gozdove v Kočevju Bojan Kocjan.
Lubje kočevskih jelk bodo uporabljali zato, ker je na tem področju narava najbolj neokrnjena. »Narava je tukaj še dokaj ohranjena, brez industrije, in so pričakovali tudi boljše izsledke raziskav,« je dodal Kocjan.
»V lubju jelke je daleč največ takih polifenolnih anti-oksidantov, ki bi bili primerni ali za prehransko dopolnilo ali pa kasneje za zdravilo. Abigenol - to je ta zmes - se zelo dobro obnese pri zmanjševanju nastanka plakov, to je tistih maščobnih madežev, ki se nabirajo na arterijah in seveda tudi v celem žilnem sistemu,« pa je pojasnil Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo. S temi antioksidanti bi se lahko zaščitili pred nastankom številnih bolezni, med drugim srčno-žilnih obolenj in sladkorne bolezni.
Zdravilne učinkovine iz prahu bele jelke še klinično preizkušajo, a če se bodo izkazale za učinkovite, bo lahko ta prah pomagal številnim ljudem. Zanimivo pa je, da tudi živali vedo, kaj je zdravo, saj srnjad največkrat ogloda prav lubje belih jelk.
Katera je vaša najljubša potica?
SLOVENCI IN SPORT
Ne boste verjeli, poznamo toliko različnih potic, kolikor je sploh možnosti slanih in sladkih nadevov. V Sloveniji je običaj, da je potica orehova, a tukaj se seznam potic šele začne. Zadnje čase so precej pozornosti deležne tudi slane potice (špehovka, potica s kranjsko klobaso, sirova, gobova, špinačna, pehtra-nova, ki je lahko sladka ali slana, in še in še). Med sladkimi pa poleg že tolikokrat okušene čokoladne in pehtranove lahko pripravite tudi potico iz suhih sliv, češnjevo, jagodno, mare-lično, skratka, seznama kar ni in ni konec.
Priznani slovenski etnolog in kulturni antropolog Janez Bogataj je v obsežni monografiji Potice iz Slovenije, ki je izšla na kar 240 straneh, raziskal to priljubljeno sladico in ji napisal pravi slavospev. Dr. Bogataj je na predstavitvi knjige povedal: »Slovenci moramo biti veliko bolj ponosni na potice vseh vrst, kajti gre za izjemno bogastvo naše kuhinje, in vsi trendi v gastronomiji se obračajo h koreninam, k izvoru, k pristnosti kulina-rike, ki so jo poznali naši davni predniki. Če greste kamor koli po svetu, vam vedno ponudijo njihove specialitete. Pri nas bi morala biti potica bolj zastopana v slaščičarnah in tam, kjer so sladice oziroma slane jedi. Prej dobimo burek kot sirovo potico, kar je absurd!«
Knjiga Potice iz Slovenije predstavlja zgodovinsko pot potice od najz-
godnejših zapisov pa vse do danes. Obsežnemu opisu zgodovinskega razvoja v drugem delu knjige sledi predstavitev 28 receptov za pripravo sladkih in 12 receptov za pripravo slanih potic. Recepte je Janez Bogataj vrsto let zbiral v vseh slovenskih regijah.
V nasvetih za pripravo potice boste našli skrivnosti o tem, kako mora potica vzhajati, in vse o debelini nadeva, pomembno pa je tudi dejstvo, da potice pečemo v potič-niku. Le okrogla oblika tega peciva z luknjo v sredini se namreč upravičeno imenuje potica. Potice so bile in so še vedno pomembna sestavina slovenske narodne identifikacije (poleg kranjske klobase, naglja, narodno--zabavne glasbe in podobnega). Leta 2006 smo v Sloveniji dobili strategijo gastronomije. Na sam vrh piramide Slovenije se je kot najprepoznav-nejša slovenska jed uvrstila pehtranova potica. To pa zato, ker Slovenija spada med redka okolja v Evropi in svetu, kjer se pehtran uporablja tudi v najrazličnejših sladkih jedeh.
Bogastvo različnosti potic je tolikšno, da avtor v monografiji na koncu za vsak mesec in za vsak praznik v letu določi oziroma predlaga značilno potico. Dr. Bogataj pojasnjuje: »Recept je preprost - to, kar je sezonsko, to, kar raste na vašem vrtu ali v okolici, naj bo nadev. Vse od kostanjev, gob, suhega sadja, jabolk in tako naprej!«
TURNEJA NOGOMETNE
REPREZENTANCE
Slovenska nogometna reprezentanca bo junija odigrala mini južnoameriško turnejo. Nogometna zveza Slovenije je sporočila datuma obeh dvobojev: Slovenci se bodo 4. junija najprej pomerili z Urugvajci v Montevideu, 7. junija pa še z Argentino v Buenos Airesu.
uspešne priprave na
OLIMPIJSKE IGRE
Slovenski zimski športniki manj kot mesec dni pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Sočiju (7.-23. februar) kažejo odlično formo. Na avstrijskem Štajerskem je blestel smučarski skakalec Peter Prevc (foto), tudi slovenski športnik leta 2013, ki je na največji avstrijski letal-nici na Kulmu kar dvakrat stal na stopničkah. Na prvi tekmi je bil drugi, na drugi pa je prišel še do premierne zmage v svetovnem pokalu. Zmaga mu je prinesla tudi mali kristalni globus v točkov-
na zasledovalni tekmi v Ruhpoldingu osvojil drugo mesto, enak dosežek pa je na svetovnem pokalu v paralelnem slalomu v Bad Gasteinu dosegel tudi deskar Žan Košir.
NA DAKARJU
EDINOLE MIRAN sTA-NOVNIK
Pušča -vski lisjak je ostal sam. Tako motorist Simon Marčič kot Darij Novak z volkswagnom sta morala odstopiti. Stanovnik je končal osmo etapo (v Čilu) na 39. mestu, v skupni lestvici pa je 28. med motoristi.
Četrta etapa je bila zadnja za drugega slovenskega udeleženca relija na dveh kolesih Simona
I/ II £
Miran Stanovnik
anju smučarskih poletov za letošnjo sezono. Njegov uspeh sta dopolnila tudi biatlonec Jakov Fak, ki je
Marčiča. Med prehitevanjem tekmecev v megleni zavesi Marčič ni videl zavoja na trasi in je padel v
Nasvidenje 13. februarja
Ta številka je zadnja pred letnimi počitnicami. Svobodna Slovenija prihodnje tri tedne ne bo izšla. Prva številka po počitnicah bo tiskana z datumom četrtek 13. februarja.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) bomo v poletnih mesecih na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Peter Prevec
prepad. Zlomil si je dlanč-nico, kljub temu nadaljeval še 120 kilometrov, bivakiral 4000 metrov visoko in šele naslednji dan zaradi neznosnih bolečin poklical na pomoč medicinsko ekipo. Dirko je končal v bolnišnici trdno prepričan, da se prihodnje leto vrne.
V naslednji etapi pa sta morala odstopiti še Darij Novak in Boštjan Leskovec, ki sta vozila Volkswagen Amarok s številko 442. Obtičala sta za tovornjaki, ki so že tako zahtevne razmere spremenili v en sam kaos. Darij pravi, da to ne bo njegov zadnji Dakar. Z Boštjanom, ki je sicer 'oče' njunega dirkalnega Amaroka, bosta s pridobljenimi izkušnjami tega predelala, da bo dovolj konkurenčen za premagovanje tako ekstre-mnih terenov.
DOBER ZAČETEK
Blaž Rola, 185. na lestvici ATP, je v tretjem krogu kvalifikacij za teniški grand slam v Melbo-urnu s 6:1 in 6:4 gladko premagal 22-letnega Francoza Pierra Huguesa Herberta, 27. nosilca kvalifikacij. S tem se je 23-letni Ptujčan uvrstil na glavni turnir, kjer bo nastopilo pet slovenskih igralcev. Rola se bo v prvem krogu pomeril z Argentincem Federicom Delbonisom. V prvem krogu glavnega dela tekmovanj OP Avstralije bodo nastopili še Polona Hercog in Tadeja Majerič ter Blaž Kavčič in Aljaž Bedene.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Zahvala!
Vsem sorodnikom, prijateljem, č. g. Francetu Himmelreichu, dr. Rudiju Vidmarju, adrogejčanom in vsem znancem slovenske skupnosti, ki ste me v težkih urah obiskali, spodbujali ter molili zame.
Posebna zahvala pa naj gre blaženemu Lojzetu Grozdetu. Sam lahko pričujem, da mi je vse to veliko pomagalo.
Andrej Golob z družino