■- * . X-.	*—* -	-- if -	-—
.M'	-
za prestopno Uto
% u --1
A
4^ ■
.7,
h
" , '*> vr**-r •
■V
>
c-
-o
\\\ puf
TRINKOV KOLEDAR
ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA PRESTOPNO LETO
19	5	6
Založba: Rev. Val. Reven in delavci Beneèkc Slovenije v Belgiji
Tisk. Budin -JOorica
L ETO 19 r, r.
je prestopno leto.	Zaéne se	z	nedeljo	in konca
s ponedeljkom. Ima 366 dni ali 52 tednov in en dan.
Cerkveno leto	se	začne prvo	adventno nedeljo
2.	decembra, civilno leto pa 1. januarja.
LETNI CASI
Pomlad se začne 21. marca.
Poletje se začne 22. junija.
Jesen se začne	23.	septembra.
Zima se začne	22.	decembra.
ZAPOVEDANI CERKVENI PRAZNIKI
1. januarja Novo leto ali Obrezovanje Gospodovo. 6. januarja: sv. Trije kralji ali Ruzglašcnje Gospodovo.
19. marea: sv. Jožef.
1.	april: Velitka noč ali Vstajenje Gospodovo.
10.	maja: Vnebohod Gospodov.
20. maja : Binkošti.
31. maja: Sveto Rešuje. Telo.
29. junija: sv. Peter in Pavel.
15. avgusta: Marijino vnebovzetje ali Veliki Šmaren*
1.	novembra; Vsi sveti.
H.	decembra: Brezmadežna Mati božja.
25. decembra: Božič ali rojstvo Gospodovo.
DRŽAVNI PRAZNIKI
11.	februarja : Podpis Lateranskega pakta.
25. aprila: Dan vstaje.
2.	junija: Pregla itev republike.
1. novembra : Praznik zmage.
POSTNE POSTAVE
Zdržek mesa In mesnih omak je zapovedan vsak petek.
Zdržek in post (t. j. enkrat na dan do sitega se najesti na pepelnično sredo, dan pred Hinkošlmi, Vnebovzetjem, Vsemi svetimi, Rožičem in na kvatrne srede, Petke in sobote.
Prve kvatre so: 22. februarja.
Druge kvatre so: 23. maja Tretje kvatre so: 19. septembra.
Četrte kvatre so: 19. decembra.
SONČNI IN LUNINI MRKI
1. Delni lunin mrk bo 24. maja; videli ga bodo le v vzhodni Evropi.
2. Popolni sončni mrk ho 11. juniju; pri nas ne ho viden.
3. Popolni lunin mrk bo 18. novembra; videli ga bodo v srednji in zapadni Evropi od 6.03 do 9.33.
4. Delni sončni mrk ho 2. decembra; videli ga bodo tudi v Evropi od 6.51 do 11.08.
1 N Novo leto, Obr. O.
2 P Presveto ime Jezusovo
3 T Genovefa dcv.
4 S Tit šk., Angela Fol.
5 Č Amelija vd.	(T
6 P Sv. Trije kralji
7 S Lucian muč., Valentin
8 N 1. po razgl., Sv. Druž.
9 P Julijan, Peter šk.
10 T Aldo pušč., Viljem šk.
11 S Hlgin p , Pavlin Ogl.
12 Č Modest, Alfred op.
13 P Veronika	©
14 S Hilarij cerk. uč.
15 N 2. po razgl., Maver
16 P Marcel pušč.
17 T Anton opat., Marijan
18 S Stol sv. Petra, Prlska
19 Č Marij in tov muč.
20 P Sebastijan in Fabijan )
21 S Neia dev., Hilda
22 N 3. po razgl., Vincencij
23 P Rajmund, Allonz
24 T Timotej šk., Evgenij
25 S Spreob. sv. Pavla
26 Č Polikarp šk., Pavla
27 P Janez Zlatousl c. uč. _
28 S Ciril očak	®
29 N Scptuagezlma, Franc
30 P Savina muč.
31 T Janez Boško sp.
Sejmi v Slov. Benečiji:
Laze - Sv. Lenari
1 S Ignacij škof muc
2 Č Svečnica (Dar Gosp.)
3 P Blaž šk. muč. Oskar
4 S Gilbert, Andrej K. C
5 N Seksagez., Agata
6 P Doroteja, Armand
7 T Romuaid op., Teodor
8 S Honorat, Janez Mat.
9 Č Apolonija, Ciril Aleks.
10 P Sholastika, Viljem
lt S Lurška M. božja ©
12 N Kvinkvagez., Benedikt
13 P Foška, Albuln
14 T Pust, Valentin
15 S Pepelnica
16 Č Julijana dev.
17 P Donat, Frančišek K.
18 S Simeon šk., Julija )
19 N 1. postna, Konrad p.
20 P Elevterlj, Zenoblj
21 T Feliks šk., Irena d.
22 S Kvatre, Margerita dev.
23 Č Peter Damijan
24 P Matija (Bogdan) ap.
25 S Valburga, Konstanca @
26 N 2. postna, Viktor Sk.
27 P Gabrijel, Honorlna
28 T Roman op., Antonija
29 S Just mučenec
Viškorša - Hlasta
Petjah
Sv. Lenart Erbei - Kravar
Atta - Ljesa - Črnivrli Prosnid - Podklap
Utana - Mernik
Ofjan
Tipana - Urtile
a
1 Č Albin èk., Antonina
2 P Simplicij, Neža Praška
3 S Kunigunda ces., Agapa
4 N 3. postna, Kazimir
5 P Foška sp., Janez J. (T
6 1' Marcijan skoi.
7 S Tomaž Akvinski c. u.
8 Č Janez od Boga sp.
9 P Frančiška Rimska vd.
10 S 40 mučencev, Makarij
11 N 4. postna, Sofronij šk.
12 P Gregorij I. papež ©
13 T Teodora devica
14 S Matilda kr., Pavlina
15 Č Klemen Marija Hofb.
16 P Hilarij in Tacljan m.
17 S Patricij škof spozn.
18 N Tiha ned., Ciril Jernz.
19 P Jožef ženin M. D.
20 T Klavdija uscova )
21 S Benedikt opat
22 Č Caharija p., Lea vd.
23 P Marija 7 žalosti
24 S Gabrijel nadang.,
25 N Cvetna ned., Oznan.
26 P Emanuel tnuč.,
27 T Avgusta vdova ©
28 S |anez Kapistran sp.
29 t Vel. četrtek, Ciril muč
30 P Vel. petek, Janez Kleni.
31 S Vel. sobota, Benjamin
Dol. Barnus - Tlpana Čepletlsie
H
1 N Velika noč
Vstajenje Gospodovo
2 P Vel. ponedeljek
3 T Rihard Skof	C
4 S Izidor Sev. c. uč.
5 Č Vincenc Fer. ap.
6 P Sikst I. papež
7 S Herman sp.
8 N Bela ned., Albert ik.
9 P Marija Kleofa
10 T Terencij tnuč.
11 S Leon V. papež ©
12 Č Julij I. p., Lazar trž. m.
13 P Hermeneglld spozn.
14 S Justin m., Valerija»
15 N 2. povel., Anastazija
16 P Lambert, Benedikt sp.
17 T Anicet papež
18 S Varstvo sv. Jožefa )
19 Č Apolonij m., Matilda
20 P Adalgisa ranč., Konrad
21 S Anzelm c. učenik,
22 N 3. povel., Soter In Kaj
23 P Adalbert (Vojteh) šk.
24 T Jurij, mučenec
25 S Marko evangelist
26 Č Klet, Marcelin @
27 P Peter Kanizij c. uč.
28 S Valerija, Pavel od Križa
29 N 4. povel. Robert
30 P Katarina Stenska dev.
Sv. Lenart
Sv. Peter
Dot. Merstn - Ofjan
Lipa - Kubtnjak Trlmun
1 T Praznik dela, Filip
2 S Atanazij c. ut.
3 Č Najdba sv. križa	C
4 P Ootard škof
5 S Pij V. p., Irenej šk.
6 N 5. pove!., Judita
7 P Stanislav, Flavija
8 T Mihaela, Viktor
9 S Gregorij Nac. šk.
10 Č Vnebohod Gosp.	©
11 P Sigismund kr. m.
12 S Pankracij mut., Nerej
13 N 6. povel., Servacij šk.
14 P Bonifacij muč , Forlunat
15 T Izidor N. c. uc., Janez
16 S Janez Nep. muč., Ubald
17 Č Paskal Bajlonski
18 P Venanclj šk., Erik )
19 S Peter Celestin šk.
20 N Binkošti, P. sv. Duha
21 P Feliks Kantališki sp.
22 T Rila da Cascia sp.
23 S Kvatre Janez Rossi
24 Č Marija Pom. krist.
25 P Kvatre, Gregorij p. ®
26 S Kvatre, Filip Neri sp.
27 N 1. poblnk., Sv. Trojica
28 P Avguštin škof
29 T Makslmln sp.
30 S Feliks I. p., Ferdinand
31 Č Presv. Retnje Telo
Tipana
Matajur - Dreka - Srednje
Dol. Brnas - Srednje
Kravar Laze - Kosca
Vrh - Aila - Ljesa - Brlsic Dol. Mersln - Vllkorša
1 P Fortunat sp. Krese., ([
2 S Proglasitev republike
3 N 2. poblnk., Klotilda
4 P Frančišek, Kvirln
5 T Bonifacij šk.
6 S Norbert sp., Bertrand
7 Č Robert, Baptista Varani
8 P Presv. Srce Jezusovo _
9 S Primož in Felicijan ®
10 N 3. poblnk., Marjeta kr.
11 P Barnaba ap., Feliks
12 T Onofrij, Janez Fak.
13 S Anton Pad. c. uč
14 Č Baziiij c. uè., Elizej
15 P Vid in tovariši muč.
16 S Avrelljan, Frančišek )
17 N 4. poblnk., Marko
18 P Efrem Sir. c. uè., Marko
19 T Qervazlj In Protazij
20 S Silverij pap., Florent,
21 Č Alojzij (Vekoslav) Gonz.
22 P Pavlin Nolanskl sp.
23 S Agriplna d. in. ®
24 N 5. poblnk., Koj.Jaaeza
Krstnika
25 P Henrik, Eligljl šk.
26 T Rudolf, Janez in Pavel
27 S Ladislav Kr., Hema
28 Č Irenej spozn., Atilij
29 P Peter In Pavel np.
30 S Spomin sv. Pavla
Sv. Kvtrtn Klen ji
Kravar
Oor. Mjersa - Konac Laze - Oboria
Čenebola - Plat/iča - Lan-darska jama - Trčmun -Oor. Trbj - Prapetno
TJeja - šemp. - Podcerk.
BBS»
1 N 6. pobink., P. R. Kri (J
2 P Obiskov. Marije Device
3 T Jernej m., Leon II. p.
4 S Uril skof, Berta dev.
5 Č Ciril in Metod, slov. ap.
6 P Izaija pr., Bogomila
7 S Vilibald škof, Klavdij
8 N 7. pobink., Bvgenji ©
9 P Nikolaj, Leticija
10 T Amalija, Felicita d.
11 S Pij I. p., Olga kn.
12 C Mohor in Fortunat
13 P Anaklet papež, muč.
14 S Bonaventura Skof
15 N 8. pobink., Henrik II.
16 P Kartnelska M. božja "I
17 T Aleš spozn.
18 S Kamil Lelijski
19 Č Vincencij Pav. sp.
20 P Marjeta d., Hieronim
21 S Prakseda m., Angelina
22 N 9. pobink., Mar. M.
23 P Apolinarij šk., muč. ®
24 T Kunigunda. Kristina
25 S Jakob (Rado) ap.
26 C Ana, mati D. Marije
27 P Pantaleon m., Rudolf
28 S Nazarij in tov., Viktor
29 N 10. pobink., Marta .
30 P Abdon In Senen m. ([
31 T Ignacij Lojolski c. uč.
Ronac
Vrh - Sovodnja - Čela -Prosnid
Ronac - Hlasta - Martarola Oblica
Ažla - Bijdča Dol. Trbj - Subld
1 S Vezi Petra ap.
2 Č Porcijunkula, Alfonz L.
3 P Najdenje sv. Štefana m.
4 S Dominik (Vladimii)
5 N lt. pobink., Mar. Sn.
6 P Gosp. spremenjenje
7 T Kajetan muč.	©
8 S Cirijak, Erminiji
9 Ù Janez M. Vlanej sp.
10 P Lavrenc muč., Pavla
11 S TiburciJ, Radegunda
12 N 12. poblnli,, Klara
13 P Hipolit In Kasljan m. _
14 T Evzebij sp., Alfred J
15 S Vnebovzetje Mar. D.
16 Č Joaltim oče Dev. Marije
17 P Hljacint sp. Rinaldo
18 S Helena (Jelena) ccs.
19 N 13. pobink., Jan. Eud.
20 P Bernard, Pij X. papež
21 T Ivana Pr,, Privat _
22 S Brezni. Srce Mar. @
23 Č Filip Benicij sp.
24 P Jernej ap., Ptoloinej
25 S Ludvik kr, Patr
26 N 14. pobink., Ceffrln p.
27 P Jožef Kalasanclj sp.
28 T Avguštin c. uč.
29 S Obgiav. Janeza K. C
30 Č Roza fz Lime d.
31 P Rajmund (Rajko) sp.
L/pa - Maltarola - Prosnid
Mcrsln
Sv. Lenart - Crnlvrh - Dol. lir n as - Staragora - Dreka -Srednje - Fojda - Brtsia
Laze - Strmlca - Čedad
Dot. Brnas - Hlasta - Čjablc Petjah - Oblica - A Ha
Brca
Landar - Kravar - Podcer■ kev - Platišča
Spjelar
Mersin
1 S Egidij (Tilh) opal
2 N 15. pobink. (angelska)
Štefan papež
3 P Doroteja d., Evfemija
4 T Rozalija (Zalka) dev.
5 S Lavrenc, Justinijan Ofif
6 Č Caharija pr , Umbert
7 P Marko muč., Regina
8 S Rojstvo Marije Dev.
9 N 16. pobink., Oorgonlj
10 P Nikolaj Tolentinski sp.
11 T Prot in Hijacint m.
12 S Ime Marijino, Gvido sp.
13 Č Notburga d., Filip )
14 P Povišanje sv. križa
15 S Matija 7 žalosti
16 N 17. pobink., Kornelij p.
17 P Lambert, Franc, rane
18 T Jožef Kup., Evstorgij
19 S Kvatre, Januarij šk.
20 Č Evstahij in tov. m. @
21 P Kvatre, Matej apostol
22 S Kvatre Mavricij, škof
23 N 18. pobink., Lin I. p.
24 P Marija rešiteljica jetn.
25 T Nikolaj sk., Avrellja
26 S Cipri jan, Vlrgilij m.
27 Č Adolf m., Kozina C
28 P Venceslav kr., Ljoba
29 S Mihael, nadangel
30 N 19. pobink., Hijeronim
Kosca - Žab/iice Brca
Dol. Brnas - Čenebola - Što-blank
Laze - Šentjur
Erbet
Laudar
Brezje - ViškorSa - Topolovo - Peknji
ZAPI S N I K
1 P Remigij škof, Janez
2 T Angeli varuhi
3 S Terezija Del. Jez.
4 Č Frančišek Asiški sp.
5 P Placld in tov. m.	© G S Brunon sp., Marija Fr
7 N 20. pobink., Roženv.
8 P Brigita vd., Simeon
9 T Donin mučenec
10 S Frančišek Borgia sp.
It Č Materinstvo M. b.
12 P Maksimilijan šk.	)
13 S Edvard kralj
14 N 21. pobink., Kallat p.
15 P Terezija dev., Avr.
16 T Hedvika dev., Oal m.
17 S Marjeta Marija Alakok
18 Č Luka cvang., Julijan
19 P Peter Alkantarski sp.
20 S Irena vd., Janez K @
21 N 22. pob. (misijonska)
22 P Kordula muc., Donat
23 T Severin škof
24 S Rafael nadangel
25 Č Krišpin, Krizant in Dar.
26 P Evarlst papež
27 S Frumenclj šk., Ant. C
28 N 23. pob., Kristus Kralj
29 P Narcis škof, Ida dev.
30 T Saturnln muč.
31 S Volbenk šk., Krištof
Špjetar - Sv. Lenart - Dreka -Prosntd - Preknje
Utana - Ljesa - Podktap
Ronac - l.ipa
Štobtank - Landar
1 Č Vsi sveti
2 P Spomin vernih duš
3 S Silvija d., Vlktorin &
4 N 24. pobink., Karl Bor.
5 P Caharlja in Elizabeta
6 T Lenart škof	Senlenart	-	Prosnld	-	Ronac
7 S Ernest op., Janez Gabr.
8 Č Osmina vseli svetih
9 P Teodor (Božidar) m.
10 S Andrej Avelinski sp.
11 N 25. pobink., Martin )
12 P Martin papež, rnuč,
13 T Stanislav sp.
14 S Klement šk., Jozafat
15 t Leopold, sp., Albert
16 P Edmund, Otmar op.
17 S Gregorij čudodelnik
18 N 26. pobinkoštna ®
Posvečenje cerkvA
19 P Elizabeta kr. vd.
20 T Feliks Val., Benlnij šk.
21 S Darovanje Marije D. Gor. Rrnas
22 Č Cecilia dev muč.
23 P Klemen (Milivoj), p.
24 S Janez od Križa sp.
25 N 27. pob., Katarina C
26 P Silvester op., Delfina
27 T Virgtlij šk., Maksim
28 S Gregorij III., Jakob
29 Č Satu m in šk., muč.
30 P Andrej ap., Justina
1 S Marijan muč., Evazlj
2 N 1. adv., Bibijana m. _
3 P Frančišek Ksav. sp. ©
4 T Peter od Križa muč.
5 S Saba op., KriBpin
6 Č Nikolaj (Miklavž)
7 P Ambrozij šk.
8 S Brezni.spoč. Dev.Mar.
9 N 2. adv., Sir škof
10 P Melhiiad p.	)
11 T Damaz papež
12 S Aleksander m., Amalija
13 Č Lucija dev. m., Otllija
14 P Konrad sp. Pompej šk.
15 S Kristina dev., Valerija
16 N 3. adv., Adelajda
17 P Lazar škof sp.
18 T Oracijan škof.	@
19 S Kvatre, Fausta vd.
20 Č Evgenij in Makarij m.
21 P Kvatre, Tomaž apostol
22 S Kvatre, Dimitrij muč.,
23 N 4. adv., Viktorija
24 P S. več., Adam in Eva
25 T Božič, Rojstvo O. (T
26 S Štefan prvi muč.
27 Č Janez Evangelist ap.
28 P Nedolžni otročiči
29 S Tomaž šk. m., David
30 N Evgenij šk, Liberi)
31 P Silvester p., Melanija
Jajnik - Štoblank Ažla - Oblica - Tipana
Kravar - Brca - Hlasta Utanu
Sovodnja - Kodromac
Landar
I?z rinkove pesniške zapuščine
Padi 'z neba solnce!
Padi mi za gore,
Ali več ne vzhajaj Na nebeške Dvore.
Koliko, oh, koliko Je nadlog na svete, Jeze in sovraštva In nesloge klete!
Srce lužno poka,
Duša mi trepeče Ko človeške štejem,
Grehe in nesreče!
Ah, tam za gorami,
Tam je domovina,
Ktere ne po plati Srebro ne zlatina.
Ker že davno gledal Ni je vid očesu,
Tak želim jo videl Ko zlate nebesa.
Ah, priplavaj zora,
Zora premilena,
Da pravična želja,
Hode mi spolnjena!
Vstante, bratje, estuate!
Evo naše gore Lepo se zlatijo
V blesku zlate zore.
Ptiček z grma poje, Beli dan naznanja Gora in dolina Budi se iz spanja.
Novi, blagodejni Duh nad nami plava
V svoje širno kolo Vse naj kliče slava!
cMvvice iz domače zgodovine ^
Aleš iz Tarčenta pred Sodnijo Landarske Banke
Iz najstarejšega ohranjenega zapisnika f vergala) »Landarske Banke« spoznamo kakuò so 'laši očetje sami sodili domače zločince v listili zlatih časih, kadar so imjeli autonomijo.
Dne 10. oktobra ljeta 1401, so se zbrali, po stari navadi, »pod lipo«, okuole »laštre«, na plaeu v Bijačah priče: »Rudolf de Portis iz Čedada, Jernej, sin renkega Antona Folci iz Čedada, Nikolaj iz Tolmina, 'ki je stau v Celali Pri Čedadu; Bertold iz Spilimbcrga, oštir Miha, sin renkega Ivana iz lplisa, »Jurij« smistar pri bročansikib vintali v Čedadu, in še Pitno drugih prič iz Landarskih vasji. Polič se zastopnik oglejskega Palrijarha Henrik, sin fenkega Folkerina iz Čedada, in sodnik Lje-nart Pelar, župan iz Slatine (Erbeča?), Campai župan iz Črnegavrba, Matija, župan iz ^'jač, Maleuž v Lazah in Gregor, župan v **f‘janu.
Loti sodniki so imjeli sodili patriarhovega yinu-ta Aleša, sina renkega Tomaža iz Tar-Ct^a, ki je biu z svojini bratom Ivanom ubiti "jekšnega Markuea, kumeta Adama Formen-
lina iz Čedada. Tožila sta ga Mihaela, žena ubitega Markuea in nje sin Vogrič.
Aleš nje tajiu, de je ubiu Markuea, izgo-varju pa se je, de ga je ubìu zatuò, kier poprej tudi Markuc je biu ubiu njega brata Čerina, in de Markue nele de nje teu se spravit ž njim in njega bratom Ivanom in dati kjek’ ejerkvi za dušo tega ren-kega, ampak je ostau tadorna, njima pred očmi, se jima špot djelu in trucu ubiti še brata Ivana. Povjodu je kakim se je tuo zgodilo:
Na opasilo sv. Jakopa v Bijačab, dne 25. Žetnjaka (julija) 1401, kadar z bratom Ivanom sta njek’ jedla, se jima je parbližu Markuc in je začeu zmjerjat’ Ivana in mu trucat’. Ivan je zgrabu za nuož, pa Aleš za siilico in sta ga popadla. Aleš ga je vstòknu s sulico v rame, brez de bi se kri parkazàla, Ivan jut ga je zagrabu za prsa in ga je z nuožom skuoze in skuoze prebodu, takuò de Markue je potlč umrii.
Sodniki so poprej prosili Boga za razsvetljenje in polič so se, po stari navadi, trikrat z zbranimi možmi posvetovali in šele potlč so obà brata [top ounoina frajna d amil poslali.
Kaneelir ali zapisnikar, ki je zapisu verbali jini je prebran razsodbo v latinskem in slovenskem jeziku in potlč jim jo je razluožu še 0 domačem djalektu. Vse tuo stoji zapisano v
ohranjenem v erba In (V. Marchesi-Nozze Mu-soni-Veliscig - Udine 1897. Tip. Doretti).
Zdi se, da ubijavca renkega Markuca n jesta bila obsojena, zatuò, ikier sta pa ubila za sebe branit’, saj Markuc jih je zmirju in jim trucu in prej je ubiu njih brata Čerina.
Landarska Banka je imjela svojo ječo (para-žon) v turnu podrtega Bijaškega grada, pri cjerkvi sv. Jakopa v Bijačah, ki je ostau na nogah do današnjega dné. V ječo so zaperjali samuò te buj velike hudodjelnike, tim družim multe, za velikuostjo hudodjelstva. Za nekatera hudodjelstva	(tatvino, barufe itn.) so	jih	vič-
krat tudi v	»klado« obsodili.	Klada	je	biu
debeu Hlod, razklan dol posred, z dvjema jamama. Obsojenemu so uklenili	adnò	al’	obé
roké al nogé	v jame in polič so	klado	stisnili.
Tuo se je njimar zgodilo na sred vasi, de so Vsi ljudje vidli in se jim smejali. V kladi so muorii ostat’ po 5, 10, 24. ur, zatim ki so bli vrjedni.
Tudi ženske so vklenil v klado, če treba, in včasih se je zgodilo, de tele so utekle, ker jame so bile prevelike za tanke ženske roke.
Vse tuo se je le porjedko zgodilo, kier takrat so bli brumni ljudje in so imjeli strah •»ožji.
Takuò so sodili naši ti stari do ljeta 1797, bio čč reč’, do prve avstrijanske okupacije.
Zapisnike( verbale) je zapisu kancelir od Banke, če pa ga nje bilo pri sodbi, inu je vse povjedu odan od. zaparseženih može (giurati), ki je muoru bit’ na sosjednji.
Kier mi je paršla v roke, prepišem po našem verbal adnč obsodbe Landarske Banke, ki je biu zapisan dné 22 junija 1771:
»V imenu Božijem, dné 24 junija 1771.«
»P. Karlo Černoja, veliki zapriseženi mož (Giuralo Grande) častivrjedne Landarske Banke je povjedu, de kakuò na dan 22 lelega mjesca, so se zbrali čast iti jovi Sodniki pet Landarskih županstvi, po stari navadi na navadnem mestu na Veliko Sosjednjo, pri Lustri v Tarčetu, kakor je navada, za stuort' pravico.
Je povjedu, de jim je bila predložena pran-da (causa) med Valentinom in njega ženo Marino, rojeno Dorbolò iz Spanjutu, pruot’ njih oči in tastu Mihu Dorbolò. Mož in žena sta lirjala, de njim naspruotni Dorbolò, naj bo obsojen in parsiljen od Pravice plačat’ njega hčeri Marini v denarju ... za doto, ki ji je biu objubu in tudi interese (obresti) od dote, in kier te Milia je dan na korit dote (na račun) adan kos travnika le gor na bes jedo, naj bo parsiljen tudi z dokumentom po postavi pustit gospodarstvo tega travnika Sparijutovim. To je to prvo.
To drugo pa je: de za denar, ki ga je du-žari čez vrjednost traunika, ki ga je dau na kont dote, naj bo obsojen za plačat sedam od stuo interesa (obresti).
In takuò časlitljovi Sodniki, potlé, ki so poslušali omenjena moià in ženo Spanjut, prosili Kristusovo ime za razsvetljenje in, kier omenjenega Miha njé bilo pričujočega, so ga obsodili takuò, kakor sta tirjala zàkonca Spanjut. »1771 - 24 Augusta«
»P. Karlo Černoja je povjedu, de je dné 27 Junija tega Ijeta sreču Miha Dorbolò v vasi Tarčet in mu je ukvazu stuort' takuò k' je biu obsojen z gor omenjeno sodbo.«
podpisan kancler nečitl.
Kontrabant po Nedeški dolini Ijeta 1764
Pod lleneško republiko so puno zaslužili z kont rabaudiranjem blaga iz Avstrije dol na čaško. V njekšni kroniki, pisani od p. Studio, a se bere, de Ijeta 1763 so gvardje republikanske daukarije v Čedadu pobrale veliko kontrabandiranega blaga čez mejo (konfin) gor na Štupci. Nediški kontrabantari so bli hudi na čedajskega dau'karskega Kavalirja in na ^jega štiri gvardje, ki so pogostoma jih hodili °akat gor nad Podbuujesae, jih lovil’ in jim
pobirali blaguò, ki so takuo težkuo prenašali iz Kobarida. Sklenili so ubit’ njega in njegove gvardje.
Kaj so stuorli? Poslali so k njemu v Čedad fauč špijo Andreja Muliča iz Dolenjega Brnasa, mu pravit’, de v dolini nad Podbunjescom je skritega vse puno skontrabandiranega blaga. Takuò Kavalir, ki je vjervu Muliču, je dné 16 junija 1763 hitro parteku z njega štirimi armanimi gvardjami v Podbunjesac. Kadar so paršli gor za Log, kjer je dolina narbuj stisnjena, kier po adniin kraju cjeste je Nediža, po drugim pa vesoko čelo, so zagledat jim prit’ pruot po cjesti dol z Štupce, vse puno ljudi s palcaini in vilami in tudi s puškami. Kadar prestrašeni so tjel’ uuteč’ nazaj pruot’ Pod-bunjescu, so zagledal’ še vene trupo ljudi, ki je šla nad nje od zdole gor. Tudi nad njimi, gor nad skalo in na drugi strani Nediže, so 1»lì možje, otroc’ in žene, ki so začel uekal’ na ves glas: »Ubijta jib, ubijta beriče!« Kavalir in gvardje so zastopili, kaj jib čaka in vsi obupani so pokleknili dol na tlà in z vzdignjenimi rokami prosili usmiljenja in, kier so zastopili, de tud’ usmiljenja ne bo, so začel’ strejat’ na vse kraje za ostrašit’ ljudi in si odprjeti pot na kajšan kraj. Takrat pa se je vsii dol z čela cjeu plaz kainanja dol na njé in takuò so ostali vsi pobiti. Drugi dan so vseh pet mrličeu na-
basali gor na njekšan voz in jih pejali v Špje-tar, kjer so jih podkopali v Špjetarski britof. Pogreb je biu zlò velik, kier so parili molit za nje ljudje in vse Nediške doline in še posebno iz Čedada.
Se vidi, de takrat so muorli k ont ra band ir at na debelo če, kakor je zapisu p. Sturolo, tistega napada na gvardje so se vdeležili še ljudje iz Kobarida in Turnima.
Ljeta 1594 razbuojnik Simon Škrinjar obsojen na‘galejo
Iz zapisnika al verbala Čedajske Sodnije iz ljeta 1594 se izvjé, de takrat je živeu v Beneški Sloveniji adan velik razbuojnik, po imenu Simon Škrinjar.
Biu je tat, rupar, preklinjavac, bàbar, ba-rufant in takuo naprej, in vse se ga je balo.
Je biu založen na »Landarsko Banko«, pa sodniki te Banke ga njeso obsodili ne poštra-l«li, morebit zatuò, kier so ga imjeli za ne-Utnmega ali pa, kier so se bali. Zatuò notar Anton Missio iz Čedada ga je založu pri če-uajski Pravici Republike, ki z dekretom 10 Oktobra 1594 ga je obsodila za »bandita« za °«em ljet, če reč, de skuoze osem ljet nje smeu sl°pit ne v Čedad, ne v Videm, ne nikjer na
svjet, ki je spadu pod Furlanijo (Patria del Friuli) in še 15 km. mimo konfina Furlanije. In de če v tistih osem ljetih pade v roke Pravice na svjetu Furlanije, bo muoru plačat Kapitanu 100 lir iz svojega premoženja, če ga bo imeu, in de bo pošljan na Galejo (prisiljeno djelo na barkah muorja), in de bo imeu parvezane nogé s kjetnami al, če jih ne bo mogu nosit, bo zapart v ječi pet mjescu in ta-kuò naprej.
Poslušajta, kaj je biu nagodiu razbuojnik Simon Škrinjar.
Na 11 Septembra 1594, na opasilo (senjan) ejerkve sv. Silvestra v Dolenji Mjersi, so po-poudan duhovniki p j eli Večernice v tisti ejer-kvi. K večernicam je paršu tudi Škrinjar, pa na ejerkunih vratah je začeu na ves glas zaničevat sv. Silvjestra, preklinjat duhovnike in presveto ime Božje, kakor de b’ biu zavdàn od samega hudiča, takuò de duhovniki njeso mogli naprej z Večernicami.
Kier duhovniki so ga bli že prjet denun-cirali Cjerkuni Pravici za nevjernika, je bila lala Pravica poslala na opasilo ejerkve sv. Silvestra svojega kancelirja Missio, in tele ga je leu spravit z močjo proč od ejerkve, pa tudi njemu se poluožu, ga je potisku, zmjerju in preklinju, takuò de ga je muoru pustit’.
Tam blizu je biu »brejar« in vse puno ljudi je bilo paršlo plesat. Tudi Missio je šu gor na »brejar«, pa tenčas se je biu povarnù Škrinjar z velikim kanjačam (massango) in groznuò preklinjajoč Boga je teu s kanjačam napast’ Missio. Kier pa ljudje so ga proč potiskali, je ratu kakor neùman in je začeu s kanjačam tiič’ po kàmanju, takuò de ljudje so ga muorli z močjo vlječ proč.
Kakor de b’vsega tega ne bilo zadost, je tisto večer po oštarijah dol v Ažli očitno in pred pričami govorili, de ubije Missio in preklinja Boga, de ga je bilo strali čut’. De Simon Škrinjar je biu nevaren razbuojnik, je trjeba vjedet’, de že nijesea Novembra 1584, na òj-cetah Matiju Brica, je imeu kuražo hodit’ gor in dol po Ažli z prepovjedano puško in je trucat ljudem. Potlč, na 4 Decembra, glih tistega ljeta, je šu v hišo Jeroma Bona z adnim velikim nuožam za ga ubit’.
In glih takuò se je bilo zgodilo, če ga je biu najdu doma in če njeso blì parte ljudje 'U ga z močjo vi jekli proč.
Za vse tuo ga je tožu kaneelir Missio pred Sodnijo Beneške Republike v Čedadu. Na Sod-«ji so pruot njemu pričali:
Jožef Vižentin, ki je priču, de Škrinjar njiinar krade, preklinja Boga, de je zapelju dvje čečč in potlč jih nje poročiu.
Batajin Ivan iz Ažle, de Škrinjar daje pohujšanje, de krade, de je zapejù Marino Hu-denico in potlč je njé teu poročit’ in de sada živi z adno drugo v grjehu in je neče poročit’.
Jušič Juljan iz Ažle, je priču, de Škrinjar, kadar je pjan, je kakor neuman in ne vjč kaj djeia.
Tatuò tudi Bertrand Mikelut in druge priče so pruot njemu pričale, de je preklinjavac, tat, pohujšljivac in nevaran človek.
Kakor smo že vidli, Pravica v Čedadu ga je bila obsodila, pa nje mogla do njega, kier se nje smjela vmešavat v zadjeve vasi, ki so spadale pod T.andarsko Banko al pod Mjersko, in Pravica Landarske in Mjerske Banke si nje pustila ut vazo vati od Čedajske Pravice. Raz-buojnik Škrinjar pa je še naprej djelu strali okuole Ažle.
GREMO DOMOU
(Narodna )
Kupe se sprav jamo an »punk jacu naprav jamo : listje gre dou, gremo domou.
(Stara 1’lcstiskn)
-}(- PO -)(- NAŠI -X- DEŽELI -X-
<~Pojclimo v jezijo
Rezija	se	imenuje zapadni del Beneške
Slovenije,	ki	pa je tako odrezan	od	nje, in
skrit med visokimi gorami, da ga nediški in terski Slovenci poznajo le po imenu. Na Rezijo jih opominja le visoka gora Kanin (2502 ntetra), ki kraljuje nad sosednimi gorami in jo vidijo iz vseh krajev Benečije. Vsi vedo, da je Rezija oh vznožju začaranega Kanina, a malo jih je, ki jo obiščejo. Ker nismo alpinisti, se ne upamo tja čez skalnate gore in boino šli	po	asfaltirani cesti —	čez	Hutnin
(Gemono)	po	Til mentovi dolini.
KRAJEPIS
Iz Gemone (Huraina) se pripeljemo pod crno obzidje zgodovinsko važnega Vencona. ^encon ali Pusja vas (tako jo imenujejo Rezijani), je staro srednjeveško mestece, ustanovljeno zaradi trgovine med Italijo in Nemčijo. Zasluži, da se nekoliko časa pri njem Pomudimo. Mesetece obdaja še sedaj dvojno obzidje, s sledovi jarkov. Skozi južna vrata (vseh jih je imel Vencon troje) pridemo v
glavno ulico. Na levi strani stoji velika župna cerkev sv. Andreja, krasna gotska zgradba iz XIII. stoletja. Cerkev je posvetil patriarh Bertrand leta 1338 v družbi deseterih drugih škofov. V prezbiteriju so lepe slike na presno (freske): posvečevanje cerkve in zavetniki vseli podružnic; umetno je izdelan tudi kropilnik z vdolbeniini podobami.
VENCONSKA ZNAMENITOST: MUMIJE!
Poleg cerkve sv. Andreja je mali, s travo posejani trg z okroglo kapelico, do katere vodi šest stopnic. Okoli nje je okroglo, obzidano, sedaj zapuščeno pokopališče, katero pokriva visoka trava. In vendar se nahaja v tej kapelici največja venconska znamenitost: MUMIJE! t. j. posušena človeška trupla. Te se napravljajo same po sebi v grobiščih župnijske cerkve, ki so 1,9 m globoka, 2 m dolga in 1,5 m široka. Vseh grobišč je dvajset, |>a le dvanajst jih je sposobnih, da se v njih trupla po naravni poti (zaradi sestave tal) popolnoma posuše. Ta grobišča so bila last plemenitih rodovin; pod stopnicami glavnega oltarja je n. pr. plošča z napisom, ki priča, da je tu pokopan sleški vojvoda Boleslav, umrl morda na povratku iz druge križarske vojne 1. 1149. Sedaj ne poko-
Po naši domačiji: vas Brezje s Stolom v ozadju
pavajo več v omenjena grobišča in zato ni več novih mumij. Podobne mumije se napravljajo tudi v podružni cerkvi sv. Katarine, na griču blizu Vene on a ; potem v Spitališču (Ospeda-letto) blizu Ge-mone, v starem samostanu blizu Bona na Nemškem, v Tolaži na Španskem in v Dublinu. V venconski kapeli stoji na zidani nizki klopi ob zidu prislonjenih 34 takih mumij, ki so, razen prta okoli ledji, popolnoma gole. Kožo imajo podobno pergameni. Obrazne črte so ostale skoro nespremenjene, kakor so j bile pri poslednjem vzdihu, tako da je človeka prav lahko spoznati. Pri nekaterih truplih sol ohranjeni celo lasje in nohti. Najstarejšo mumijo so našli 1. 1937, najmlajšo pa leta 1891. Hodijo jih obiskat od vseh krajev sveta. Leta 1807 je prišel eelo Napoleon in je hotel baje napraviti v Venconu cesarsko pokopališče, a po svojem padcu ni imel več priložnosti za to. Izmed imenitnejših gostov starih časov so bil' tu še cesar Franc I. leta 1819. in cesar Ferdinand leta 1838.
Kmalu nad Venconom opazimo, kako s®I privije široki Tilment izmed karnijskih gora in sprejema v svoj naročaj reko Belo (ital-Fella), ki čez Ponteho prihaja iz Kanalske j doline. Pri železniški postaji Piani, se odcep1 na levo proti zahodu cesta v Karnijo, žele/' nica pa nadaljuje svojo pot čez mostove, skoz1
predore proti severu. Za prvim predorom, zagledamo ravno pred seboj, na nasprotnem bregu Bele, ki priteka tu iz kratke podolžne doline od vzhoda, na nizkem holmcu, precej veliko cerkev z dvema zvonikoma. Okoli nje in pa na desni spodaj je cel kup belih hiš. To je staroslavna Možnica (ital. Moggio) nekdaj imenitna benediktinska opatija, katero je Ustanovil koroški grof Kocelj (Chazelo). Za drugim železniškim predorom najdemo v zelo ozki kotlini precejšno vas, kateri pravijo Rezijani »na Beli«, (ital. pa Resiutta); skozi naselje se izliva v Belo precejšna rečica Rezija. Za vasjo zavije cesta čez strmo rebro, ki se je kakor klin zagvozdilo daleč noter med Belo in Rezijo. Za tem rebrom smo že v rezijanski dolini, ob vodi, ki ji je dala ime. Občinska oteja se začenja dobra dva kilometra vzhodno od Bele, pod goro Stavlice.
V REZIJANSKI DOLINI
Rezija je kakih 15 km dolga, zelò stisnjena dolina, z neprestrmimi pobočji, po sredi ka-h're se vije izpod Kanina prihajajoča in po slrokem prodnatem koritu tekoča Rezija. Rezijani jo imenujejo kar na kratko »Woda«. 1’rava dolina je vsa s peskom posuta in neodrasla. Va sice se nahajajo po malih ravninah
in zložnih obronkih 100 do 150 metrov nad podoljem. Nad vasmi je še nekoliko obraslega sveta (senožeti in gozdi), potetn začenjajo medli in strmi pašniki in nad njimi se dvigajo popolnoma gola slemena, polna melin in plazov. Zlasti divja in nepristopna je vzhodna podkaninska stran, kjer strčijo gorski velikani, kakor škrbasti zobje.
Vsa rezijanska občina ima 112 km zelo goratega sveta, na katerem živi sedaj okoli 3.500 duš. Politično središče Rezije se imenuje po domače »na Ravenci« (ital. Prato di Resia), ki stoji nekako v sredi doline, 8 km od Resiutte. Na Ravnici je bil obzidan prostor (»centa«) s cerkvijo, farovžem, občinskim domom in nekoliko hišami. Ves obzidani prostor je imel 75 m v premeru. V zidu so bila štiri vrata proti štirim stranem župnije. Na sredi je zelò stara lipa, pod katero'so se zbirale »sosednje« kakor v nediških dolinah. Ko je pred letom hotela občinska uprava podreti starodavno lipo, so se Rezijani temu uprli in zgodovinska lipa je ostala na svojem mestu. Žal, da se je nakana pozneje posrečila.
Občina se je imenovala do leta 1851 »San Giorgio di Resia«, od tedaj naprej pa samo »Resia«.
Ilo prve svetovne vojne so vse rezijanske vasi spadale pod župnijo M. D, Vnebovzete na
Ravnici. Župna cerkev je lepa in prostorna in una pet lepili mramornatih oltarjev. Vsi Rezijani so se morali shajati k službi božji v farno cerkev, kjer so se brale tri maše vsako nedeljo iti vsak praznik. Pri takih mašah je bil tudi »ofer« (darovanje denarja na oltar). Župnik iti obii kaplana sta bila Slovenca iz nediških dolin. Pridigali in učili so krščanski nauk po rezijansko. Po zadnji vojni so bile ustanovljene samostojne vikarije v Osoju (ital. Os-seaco) in v Stol vici (it. Stolvizza). Na Rii venci «o imenovali laškega župnika, slovenska dva kaplana sta prešla na novo ustanovljene vika-fije. Med zadnjo vojno sta bila izpodrinjena obà slovenska vikarja in sedaj imajo v Reziji sanio tuje duhovnike. Sedaj imajo v Reziji tri dubovnije: matično faro M. D. Vnebovzete na Ràvenci s 1502 dušami, faro sv. Vida, Modesta 'n Krescencije v Osoju, pod katero spada 1300 duš in faro sv. Karla Boromejskega v Stolvici s 640 dušami. Po zadnji vojni so bile skoraj Vse rezijanske vasi povezane z lepimi cestami.
Pravili vasi ima Rezija štiri: Ràvenca z Na **jeli ali Sv. Jurij (it. S. Giorgio); Osoje (Osseaco) in Njiva na jugu Ràvence, Stòlvica l>a na vzhodu. Manjša selisča so še Lipovat (liri Ràvenci), Korita (prav v vznožju Kanina) [I1 Učja (it. Ucce a) ali Beli Potok v učejski do-‘*ti ob jugoslovanski meji. Posamezne raztre-
Po naši domačiji: Prapotno, Mernik, Golobrdo in druge vasice
sene hiše so pa tudi še: Križac, Zamlin, Stari mlin, Kolišče, ilost, Lisčac, Pod rusto in Gospod n iea.
Sieer pa imajo Rezijani še tudi mnogo planin, kjer daleč od vasi in visoko gori po obronkih poleti prebije vsa družina pri svoji Sivini; med pečinami žanje travo in nabira Praprot za steljo. Na jesen pa se vračajo z ži-vuio ter nabrano pičo in steljo zopet v svoje vasi. Na glasu so rezijanska teleta zaradi posebno okusnega mesa.
Važnejše planine se imenujejo: Lom, Lomit”, Kolk, Laški Kolk, Klin, Jamac, Slatina, Hlivac, Crna peč, Ronk, Karnica, Pri tarnam. Najvažnejša je Karnica, tudi zaradi prehoda v Volčjo dolino (Uccea). Najlaže se pregleda rezijanska dolina na poti na Karnico. Vitli se, ''a je ta št: precej široka, in da se iz nje stopnje-v*tt» vzdigajo obronki gora, ki jo’ obdajajo. Nasproti pa je globel ob Volčiji tako stisnjena, (*!* se ne more imenovati dolina.
Na pol poti med Njivo in Karnico so »Po-c'valea«, kjer se ljudje ustavljajo in počivajo bri veliki skali, v katero sta zasekana diva križa. Narodna rezijanska pravljica pravi, da sl« se dogovorila dva brata, tla tisti, ki pride brvi k tej skali in v njo zareže križ, tistega "«j bo planina Karnica. Riala sla bila iz Njive 111 zato spada ta planina pod vas Njiva in hiše,
ki so na Krnicah imenujejo Njivica. Na Kar-nici so sezidali tudi lepo cerkvico na čast M. B.
S Karnice se začno pot naglo spuščati navzdol, vedno proti jugovzhodu.
Kakih 100 metrov pod potjo izvira potok Volčja, ob kateri te pelje v dolino dovolj lepa steza, četudi dolgočasna. Hribje se stiskajo tako, da bi lahko s komolci ob nje dregnil. Kjer je kaj bolj ravnega svta, se nahaja na njem vse polno hlevčkov in senikov. Na edni sami ravnici lahko našteješ do 40 takih »letovišč«, kamor priganjajo Rezijani čez poletje svojo živinco. Iz Karnice se v dveh debelih urah prispe v vasico Volčjo (Ucejo).
Hiše so razstresene daleč po dolini. Na sredini jo cerkvica posvečena sv. Antonu 1'ado-vanskemu, ki spada pod Osojansko faro, d<> katere je čez pet ur zelò naporne hoje. Do prve svetovne vojne, je bila Volčja najbolj revna, skoraj nedostopna vas v Evropi, odrezana od ostalega sveta. Spada pod rezijansko občino in pod osojansko faro, do katerih sO mogli le v poletnih časih po nevarnih stezah-čez visoke lirihe v šestih urah hoje. Po zim1 so sami krstili otroke in pokopavali mrliče-Poleti so jih v košu nosili krstit v Rezijo. lh'-hovnik iz Osoja je po dvakrat na leto roma' k svojim ovčicam, in se ustavil pri njih H d1' 10 dni, da jih je poučil v verskih resnicah*
spovedal, obhajal itd. Sedaj pa je vse drugače. Vojaška cesta iz Tarčenta do Žage jih je povezala s Furlanijo in s Soško dolino. V vasi imajo skoraj vsako nedeljo službo božjo, imajo šolo, gostilne, kakor drugod.
TEŽKO ŽIVLJENJE REZIJANOV
Tla rezijanske doline so prav malo rodovitna. Rezijani sami pojejo o njih:
»Ko tvun na iverh mi pridotva, ki powsoròd mi widuva, tjé an san polednotva, je mak o j skala ano ròb.
Tjé nutau na <lnò mi widuva, je màkoj ivoda ano prod.a
Zato se pa morajo Rezijani zelò truditi, če 8i hočejo kaj pridobiti na nehvaležnih tleli. Le okoli vasi je nekoliko njivic, na katerih Pridelajo nekaj sirka, krompirja, repe, fižola. Nobena družina ne pridela na svojem zemljišču kolikor potrebuje, vsi morajo kupovati sirk °d Furlanov. Rezijanski svet je takò peščen in Nerodoviten, da morajo gnojiti vsako leto, ne samo polja, ampak tudi travnike. Polja pa obdelujejo samo ženske:	gnojijo, spravljajo
Poljske pridelke in seno ter nosijo drva domov.
Skoro vsak hip srečaš ubogo ženo, ki zdihuje pod velikim košem sena ali drv in po vrhu! še plete nogavico! Možje so skoraj vsi po svetu in se za obdelovanje polja ne zmenijo. Kadar pridejo za malo časa domov, se nikdar in nikakor ne lotijo poljskega dela. Rezijani redijo tudi krave, koze in ovce, ampak le v omejenem številu, ker preskrba sena je težka. Povsod kjerkoli je na skalnatih obronkih kaj bolj položnega in travnatega sveta, se Rezi-janka spenja s svojo čredo, da ji preskrbi sočne! krme.
Ker se pa s poljedelstvom in z živinorejo! preživeti ne morejo, so prisiljeni iskali kruhu drugod po svetu. Doma jih je sedaj okoli 3500. komaj tretji del, vsi ostali (okoli 6000) so raztreseni po vsem svetu. Najdeš jih po vseh evropejskih mestih, v Ameriki, v Rusiji, Avstralijo in drugod. Večinoma pa barantajo in krošnja-rijo po sosednih deželah, kjer so se že mnog1 stalno naselili. Rezijan s svojo visoko krošnjo (kramo), katero nosi na hrbtu tako, da se mu z gorenjim delom naslanja na glavo, j1’ po Primorskem in Furlanskem navadna prikazen. Povsod slovijo kot loncevezi, brusač'! in popravljavci hišne posode. V zadnjih časiP se nahrbtne krošnje nadomeščajo z vozički n*1; dveh kolesih ali celò z motorjem. VčasiP spremljajo tudi ženske moža na barantanje ?
trebušna tim košem na hrbtu; navadno pa se ženske doma držijo in obdelujejo male kamen ile nijve in vrte. Nekateri so po svetu našli srečo *11 so postali veletrgovci in podjetniki z avtomobili.
Ljubezen Rezijanov do rodne zemlje
Rezijani so visoki, krepki in zelò vztrajni ljudje začrnele barve, prebrisani in bistroumni in ljubijo svoj mali »dum«. Kjerkoli se znajde, bogat ali revež, stalno naseljen ali začasni izseljenec, Rezijan je s svojo pametjo Vedno v Reziji. Nikoli se ne sramuje svoje narodnosti in svoje govorice in če mu je le mogoče vsaj enkrat na leto pogleda domu, °b prazniku cerkvenega patrona ali kakega Vaškega shoda. Kjerkoli se znajde, se zanima za dogodke domače vasi in vedno prispeva, ko Je treba kaj kupiti za cerkev ali druge potrebe svoje vasi. Rezijan, ki je obogatel v Ameriki lr* zaradi starosti ni mogel še enkrat pogledat svoje Rezije, je naročil sinu, naj mu prinese *z nje malce, domače zemlje in vode.
Še posebno so navezani na svoje stare na-vade, katerih kar nočejo opustiti niti pod pri-tiskom sedanjih razmer. Takò, so do danes “hranili ustanovo cerkvenega starešine (katnc-rar), ki mora po nasvetu cerkvenih ključarjev,
Po naši domačiji: Stara gora s Krnom v ozadju
skrbeti za vse cerkvene potrebe. Vsaka od peterih cerkva iina svojega lastnega starešino ali kamerarja, ki odstopi konec leta, da se izvoli nov. Starešina se jemlje vselej izmed prvih in premožnejših rezijanskih hiš. Njegova dolžnost je, da večkrat čez leto obhodi vso srenjo in nahira denar, sir, maslo itd. za cerkvene potrebe. Vsem gostijam, ki se v Reziji naprav-^ ja j o, je tudi on vselej povabljen in postavljen na prvo mesto. Tudi v cerkvi ima on in njegova družina posebno častno klop.
Dan volitve novega starešine je za njegov oddelek fare — vesel, prazničen dan. Vsako leto se zberejo namreč 25. aprila zvečer pred župnijsko cerkvijo župnik, ključarji in drugi pošteni možje cele župnije; tu podà starešina pisan račun čez vse, kar je čez leto za cerkev prejel in izdal. Navzoči pregledajo račun in potem potegne starešina iz žepa mošnjo cerkvenega denarja h kateremu doloži tudi lepo «voto iz svojega.
Nato gredo vsi v cerkev in zapojò zahvalno pesem. Po službi božji župnik pred cerkvijo oznani zbranemu ljudstvu izid letnega računa to koliko je podaril starešina cerkvi iz svojega. 1-judstvo enoglasno hvali dobrodušnega stare-S|no in mu z dobrim belim vinom napiva. 1’otem bivši starešina oznani na glas ime no-vega starešine, ki je že vnaprej v to volitev
dal svoje privoljenje in se iz ponižnosti v kakem bližnjem kotu skriva. Ko ga pokličejo, mu stari starešina izroči zelò spoštljivo veliko srebrno škatlo, katera je skoro ena libro težka in ki je znamenje njegove službe. Novi »ka-merar« se zahvali možem in vsemu zbranemu ljudstvu za čast, da so njega izvolili za starešino in se priporoči njih darežljivosti.
Tisti večer po volitvi se napravi novo izvoljenemu k a mer ar ju obilna večerja, h kateri so povabljeni poleg župnika občinski uradniki, vsi bivši starešine in njih ožji sorodniki ter j starešine drugih cerkva in vaški vplivnejši možje. Po večerji vzame novi starešina v roko srebrno škatlo in jo nosi okoli mize k vsem povabljenim, da dobi vanjo dar za cerkev. Ravno to dela vselej, kadar je povabljen no gostije. Ta značilna navada se je ohranila do današnjega dne. Ohranili so stare navade tudi pri krstinjah, porokah in pogrebih. O takih prilikah je prizadeta vsa vas, kakor da bi bila ena družina.
Rezijani svojih rajnkih ob nobeni priliki ne pozabijo in radi in zvesto za nje molijo. Celò po krstu in po poroki, botri in svatje molijo skupno z duhovnikom »misererò« ali »De Pro fon d is« za rajnke dotičnih družin. Pogrebov se vdeležuje vsa vas, oziroma vsa dolina. Maše zadušniee se pojejo še na tretji da«
po pogrebu, sedmi in trideseti in pa na obletnico; zraven tega pa vsi vdeleženci denejo vsa-kikrat v zato namenjeno skrinjico tudi »al-rnožno« za sv. maše za pokojnega.
NARODNI PLES
Rezijani so ohranili tudi njih stari narodni ples »rezijanko«. O »pomladnem času in poleti, zlasti pa v pustnem času, plešejo skoraj vsaki praznik, ravno tako na ženitninah in ob drugih dogodkih.
Plesišče je vselej štirivoglato; plesaje se ne Vrtijo okrog, temveč skačejo naravnost pred se od ene strani do druge in ravno tako nazaj; na sredi se sučejo plesalci in plesalke, moški in ženske skupaj, ena nasproti drugi, ali nikdar drug drugega ne dotaknejo, niti si rok ne Podajo. Med plesom se približujeta vrsti ena drugi in se zopet oddaljujeta. Zatem zaplešejo pari nekoliko na mestu in se postavijo v pravo jugoslovansko kolo, tja in sem premikaje se. Naposled se zvrsté pari eden za drugim, kakor pri »polonezi« in plešejo po 2/4 taktu. Dostikrat nted plesom pojò svoje najlepše domače pesmi.
Škoda da se tako pošteni ples vedno bolj °pušča in nadomešča, žal, z modernimi plesi. Narodini ples pride vselej ilo izraza kadar gre *a kako folkloristično manifestacijo. O takih 1'rilikab vabijo Rezijane tudi v Furlanijo.
REZIJANI IN REZIJANSKI JEZIK
Rezijanska govorica je tako čudna in vsa prepletena s tujkami, zlasti furlanskimi, da je težko razumljiva. Vsled tega nekateri znanstveniki trdijo, da Rezijani niso Slovenci, ampak ostanek kakega drugega slovanskega plemena. Sami o sebi pripovedujejo, da so prišli iz Rusije. Njih prvi iz Rusije prišli starešina je bajé prebival na »Gospodniei« blizu Bele in od njegove oblasti je ostalo kraju ime. Bau-douin de Courtenay, ki je študiral Rezijane in režij anicino, pravi, da je rezijanski jezik bajé nastal iz do sedaj še neznanega slovanskega narečja. Nemec Bergman, ki je mnogo pisal o rezijanski dolini, je tega mnenja, da so šele možniški menihi Rezijo naselili. Nekateri furlanski zgodovinarji (n. pr. prof. Jo*. Marchetti) pravijo, da je bila prvotno vsa dolina od Vencona do Pontebe naseljena od Slovencev, ki so se ohranili samò v rezijanskem kotu-To tudi drži, ker kdor dobro pozna narečje terskih Slovencev, mora spoznati, da je rezijansko istega izvora, le da se je vsled osamelosti prebivalstva, ki ni imelo nobene zveze z ostalimi Slovenci, razvijalo na svojo roko in kvarilo s tujkami, ki jih je zajemalo iz fur-lanščine, nemščine in drugih jezikov.
Znano je, da so za Napoleonovih vojn, ko je prišel Suvorov v Italijo, rekvirirali Rezijane za svoje tolmače in da so se ruski Kozaki zelo začudili, ko so slišali malone svoj jezik iz ust ljudi, ki so v gorki Italiji naseljeni. Morda je Pa to dalo povod, da je nastala govorica o ruskem izviru Rezijanov.
Gotovo je, da so sc Rezijani naselili v te kraje istočasno kot ostali beneški Slovenci. Iz oporoke koroškega palat inskega grofa Kòcelja (Chazilo), ki je imel svoja posestva v porečju Rele (Fella) z glavnim gradom v Možnici (Moggio), izvemo, da so tudi Rezijani spadali Pod njegovo oblast. Vsa svoja posestva je daroval oglejskemu patriarhu Frideriku II. (1084-1085), s pogojem, da ustanovi na mestu tnoženskcga grada benediktinski samostan na čast M. D. in sv. Gola.
Samostan je bil ustanovljen leta 1115 in cerkev posvečena leta 1119.
Možniski opalje so imeli po vsem porečju Rele, in torej tudi v Reziji, posvetno knežjo "blast, cerkveno, civilno in mešano sodstvo ® pravico na smrt obsojati, kakor prej grof Kocelj. Letu 1336 je sklical opat župane svojih 2vestib podložnikov na opatijski vrt, ter jim Ukazal priseči na sv. evangelij, da bodo zvesti
1,1	pokorni samostanu in opatu možniškemu. 'a isti način so prisegli dne 29. septembra
Domači misijonar - novomasnik p. Angel Blasutič, na vratih domače cerkve v Gorenjen B ra asu
1336. na Beli v cerkvi sv. Martina možje iz Rezije, Stòlvice, Osoja in Njive. Med možmi, ki so prisegali zvestobo v cerkvi sv. Martina, ftajdemo tudi lepa slovenska imena, n. pr. Godio, Kus, Sabadin, Siliboj, Moraš, Rados, Kutin, Stanigoj, Ivir, Cerne, Mali, Dano«, Ljubi-goj, Lic, Prodar, Voglie, Jainec, Breg, Beli itd.
Rezijani so imeli, kakor vsi drugi beneški Slovenci, svojo domačo ustavo, t. j. zbirali so So v »sosednje«, krneli so štiri »sosednje« ali komune: Sv. Jurij, Njiva, Osoje in Stòlvico. Vse štiri »sosednje« so se skupno zbirale na travniku pred cerkvijo M. B. na Ràvenci v »Veliko sosednjo«, ko je šlo za skupne zadeve.
Na Ràvenci stoji liji a pod katero so se zbi-'flle sosednje iz vseh štirih sosesk, ko je šlo za Cerkvene zadeve, kakor izvolitev ključarjev, starešine (kamerarja), cerkovnika (muniha) itd.
Izvolitvi župnika so se morali po prvi svetovni vojni odpovedati.
V Reziji se je več ali manj ohranila tudi stara navada, da ima vsaka cerkev po šest pevcev; tedaj je vseh pevcev štirindvajset. Kadar 11 •>>rje kateri teli pevcev, se poišče takoj drugi; aii nobeden ne more postati pevec, ako ga ('sta 1 i pevci ne izvolč in potem še župnik ne botrdi. Ta volitev in to privoljenje se izvrši yselej tisti dan, ko pride vseh 24 pevcev vkup,
kar se vsako leto enkrat zgodi. Ta dan so povabljeni vsi pevci od župnika in od karnerarja k obilnemu obedu, katerega plačata ta dva.
Tako vidite, da je tudi ta odročni kos slovenske zemlje po svoje lep in da na njem prebiva rod, ki v svojih starih navadah kaže, katerega velikega debla veja je.
-X- -x-
*
2uj, čuj, čuj, tl uostlč moj!
(.Stara Božična iz Meline, Pudrat, Cendbolc pri Fojdi)
»Čuj, čuj, čuj uoslič muoj:
Oh kadà pridemo midva tjé u 'no ruuun sorokb, ijé u 'na stal’co strgano!
Okou te stal’ce snjeh lezi: Sveta Marija nima kaj de b’ svetega Sina povila zdaj! Tu u uòrte roz’ce rastejo, je pouun rožic nasajen.
Mariju gor je zdahnila, znosila Jezusa,
°j K(l je znosila!
Cjelih mjes'cou devet, ga je porodila le dan na Svecenco! Hudi Judi so zavjedali, hudi Judi nevjerniki!
Zat (potem) so ga pejtdi
na to goro vesoko:
tu to preso so ga kladali,
tu to preso vinarsko
Mu je stekla usò ta carina rjena kri:
druz'ga mu nje ostalo
ku to cariano telo!
Buoh nam uživali daj, grjesnikem an grjesnicam, na naso zadnjo uro, na nas posleden cas!
(Povjedala Angelika Kaneelir)
/nf
/
andatžka /
anta
			
Landarska jama s cerkvijo sv. Ivana Krstnika zanima vsakega zgodovinarja in turista, ki obišče Nediško dolino. Že ko greš iz Sv. Petra mimo Petjaga, po asfaltirani cesti, zagledaš na nasprotni strani Nediže, nad globokim prepadom, desno od vasice Landar, na živo skalo obešeno cerkvico sv. Ivana. Ako hočeš do nje, moraš pri vasici Lipa (ital. Tiglio), čez lepo zidani kameniti most preko. Nediže v Tarčet (ital. Tarcetta). V Tarčetu si lahko ogledaš na sredi vasi znamenito, sedaj vso razbito, »lastro«, oziroma na štirih stebrih postavljeno kamenito mizo, okoli katere se je v zadnjih d vest ol et j ih, pred prihodom Avstrije, zbirala sosednja »Landarske Banke« in nje sodišče. I z Tarčeta kreneš na levo in po cesti, ki peljo nekoliko v hrib, prideš do vasice Landar (ital-Antro), kateri domačini pravijo ludi »Spase«-Mala vas stoji lepo na vzvišenem in strmeli' robu hriba (324 m nad morjem), odkoder je najlepši razgled po vsej nediški dolini in po nasproti stoječih hribih, od Matajura do Starc gore.
V Landarju je zelò lepa župna cerkev svetega Silvestra papeža, pod katero spadajo zelò stare podružnice sv. Ivana »v Celé«, sv. Jakoba v Bijačah, sv. Miklavža v Ofijanu in sv. Duha na Vrhu (ital. Spignon). Landar je pravzaprav najmanjša vasica razsežne landarske župnije, pod katero spadajo vasice Spanjut, Bi-jača, Kras, Vrh, Tarčet in vasice raztresene višje gori v hribu, pravzaprav nad Tarčetom, pod skupnim imenom Ofijan (ital. Pegliano).
Pogled se ti nehote vstavi na podrtinah stolpa gradu Ahremberga, tik cerkvice sv. Jakoba, v spodaj stoječih Bijačah, ki je služil kot ječa *a obsojene od sodišča slavne Landarske Banke. V Bijačah se lahko še vidi na sredi vasi oprla na peki zid, tista kamenita miza, ozi-fonia »lastra«, okoli katere so se zbirali župani a'*i pa sodniki Landarske Banke, dokler ni bil nje sedež prenesen v Tarčet.
Iz Landarja prideš peš po ravni in lepi poti, v desetih minutah do stopnic, ki vodijo v ■Jamo. Že prej ko prideš do stopnic, vidiš nad Potjo z mogočnimi in visokimi zidovi podzidane terase, na robu katerih štrlč iz zida prevrtani kameni, v katere so bili zapičeni leseni koli *a ograjo. Kakih petdeset metrov prodno prideš do stopnic, te pelje druga pot nižje doli d° nevsahljivega studenca in dobre vode, ki J*vira izpod jame in teče po strmem potoku
skozi Bijaču v Nedižo. K temu studencu, kateremu pravijo »studenac sv. Ivana«, so morali hoditi po vodo in tjà so morali vozili napajat živino iz Landarja, do prve svetovne vojne., Tudi dandanes se turisti in obiskovalci Jame radi spočijejo pri svežem studencu, zlasti če so s seboj prinesli prigrizek.
Slap izpod cerkve ob velikem deževju
Landarska jama : vhod in obzidje iz leta 1007
VHOD V JAMO
Ko prideš do stopnic, se znajdeš sredi slikovitega, romantičnega kraja. Visoko gori iz jame pada precejšen curek vode, ki ob deževju silno naraste, in nudi slikovit prizor. Ob potoku se dvigajo med grmičevjem visoka drevesa, prepletena s krvinovo lozo in ovita z bršljanom. Visoko gori mole iz mnogih pečinskih razpok, mali, grčasti gabri, jeseni in dreni. Iz razpok raste hisop, ki se rabi pri blago-lavljanju cerkva in tudi posebne vrste lovor z dolgimi in živozelenimi listi, ki ga ne vidiš drugod, in ki ga domačini uporabljajo za okrasek oltarjev, zlasti pozimi. Visoko gori sredi pečine pa se blesti nekaj zidanega, ki je kakor umetno gnezdo k skali prilepljeno. Do tjagor vodi 115 strinili, kamenitih stopnic, ki so bil*’ pred leti z železnim držajem zagrajene. BlizU pol poti je v stopnico vrezan napis, ki ga je težko razbrali; pozna se le letnica 1007, češ da so takrat stopnice napravili. Pred tem letom je vodila pot v jamo malo više, po razpokali pečine; sledovi te poti se še vidijo. Vrhu stopnic zapirajo vbod v jamo železna vrata. Pred vrati je vzidan v skalo zelo lep »kropiunjak«, kamenita posoda za blagoslovljeno vodo, kakor jih še vidiš pred vratin' najslarojšili hiš v Benečiji.
Skozi vrata stopiš v malo lopo, pol zidano in pol naravno, nekoliko nižjo od cerkve. Tu je vrezana v skalo letnica 1007, kakor na stopnicah, Pred tem letom je jama bila naravna, le kapelica sv. Ivana ob strani jame je Itila umetno zidana. Iz lope vodita v jatnno cerkev
Lantlarska jama. Slika iz notranjosti
dva vhoda : prvega imaš takoj [tri vratih lopo, onkraj globine po kateri se steka voda iz jame. Nizek, umetno obokan predor, vodi v notranjost pod cerkvenimi tli. Na koncu predora stopiš v prostorno jamo in od lam prideš po stopnicah lakorekoč iz pritličja v prvo nad-
stropje, zasučeš se nazaj ter dospeš v jamsko cerkev od zadaj, nasproti glavnemu vhodu.
Večji del lope je vdolben v skalo in spredaj odprt, da se lahko iz nje prosto uživa zanimiv razgled čez obzidje nad velikim prepadom na vasi nediške doline. Naraven, okorno obtolčen steber podpira strop lope. Tik za stebrom je prizidana stara peč za peko kruha, v notranjosti jame same je v skali vdolbina, v kateri so pšenico tolkli. Odtod prideš po zadnjih stopnicah naravnost v cerkev. Ta vhod nima nič podobnega vratom, nego je le široka, naravna odprtina z nizkim zidičem na desni, da ne padeš v lopo. Na zidišču stoji kamenita posoda »kropiunjak« z blagoslovljeno vodo, nad glavo pa ti visi zvon izpod skalnatega stropa.
Cerkev obsega srednji del jame, dolga je 16 in široka 10 metrov, visoka pa od 12 do 14 metrov. Stene in strop so iz žive skale, kakor jo je Bog ustvaril. Samo kos stene od spredaj z malim oknom proti dolini je zidan, potem mala zakristija in dve tretjini prezbiterija. Prezbiterij je zidan priprosto, a v čisto gotskem slogu. Iz prezbiterija vodijo vrata v zakristijo, ki je zelo majhna in ima dve okni nad prepadom proti dolini in odprtino v ladjo cerkve.
Iz zakristije vodijo druga vrata na majhno naravno teraso za prezbiterijem, nad prepadom. Ta terasa je služila izključno duhovni-
Vhod v jamo
kom,da so mogli na zrak in na sonce. Iz te terase je pred letom 1007 vodila nevarna pot l*o
razpokali na dve terasi, opisani v začetku.
ZGODOVINA JAME IN CERKVE
Furlanski zgodovinarji imenujejo to jamo jda fortezza degli Slavi« (trdnjava Slovencev)
1,1	mislijo, ila je bil zaprt v njej tudi čedadski
vojvoda Pemmo, ko so ga bili pregnali z langobardskega prestola in se je bil zatekel med Slovence. Je res trdnjava, ker od nikoder nc moreš do njé, ako ne greš po »štengah«. Zadostuje pa en sam človek, da iz lope podere v prepad sovražnika, ki bi silil po »štengah«-1 Niti v času zadnje vojne si niso nemški vojaki. Kozaki, Mussolinijevi republikanci, • upali pogledati v jamo, ko so po okolici stikali za partizani. Bolj varnega zavetja si ni mogoče misliti.
Prav gotovo je la jama obstojala že \i Noetovih časov. V čedajskem muzeju hranijo okostje »jamskega medveda«, ki so ga našli V [ tej jami. Ugodnosti in varnost, ki nudi jama, nam da misliti, da so ljudje že v prazgodovinski dobi, ko so še živeli po jamah, bivali tudi v tej jami. Morda prav zaradi te jame niso mogli Langobardi pregnati Slovencev i* Nediske doline. Vsakikrat ko jim je vspeb’ prodreti v dolino, so se Slovenci zatekli v Lan- ! darsko jamo in od tam so delali vpade nad Langobarde, dokler jih niso zopet potisnil' proti Čedadu. Iz le dolu- je legenda Kraljice \ ide, ki je z »mernikom pšenice pregnala kralja Atilo iz Ned iške doline.«
Lerkev sv. Ivana Krstnika prav gotovo sega [ do dobe pokristjanjenja Beneških Slovence' in zato jo najstarejša cerkev v Nediški dolini-
Landarska jama s kapelo st. Ivana
Pod obokano odprtino, med zakristijo in ladjo cerkve, je vzidan napisni kamen (1.73 m xO.68), ki pokriva ploščo, pod katero, do prve svetovne vojne, je bilo več človeških okostij. Napis se lepo čila, in se glasi:
»IACEO INDIGiNVS HIC TVMV LA TVS EGO FELIX AD FVN DAMENTA ScoRVM EoclAE IOHIS BAPTISTAE AC EVANGELISTE IDC1RC0 OBSEGRO OMS ASCENDEN TES ET DESCENDENTES VT PRO ME IS FACINORIBVS DM PREGARE DIGNE MINI-
Napis so vzidali na tem mestu leta 1477, ko so prezbiterij popravljali. Prenesli so ga iz prvotnega grobišča pod oltarjem sv. Ivana.
Ne ve se, kdo je bil .pokopani FELIX, ali ugiblje se, da bi znal bili učitelj Felix ob času langobardskega kralja Kuniberta, ki je umrl pred letom 720. Strokovnjaki pravijo, da s« tudi oblika črk vjema z znaki Vlil. ali IX. stoletja. Na vsak način je moral biti mrtvec odličen in zaslužen mož, ki so ga pokopali prav na koncu kora, pod oltarjem cerkvice, kjer ni bil nihče drugi pokopan.
Prvi zgodovinski dokument, ki se tiče cerkve sv. Ivana v Landarski jami, sega v leto
888. Prvega septembra 888. podeli namreč kralj Berengar diakonu Felixu( ki je bil pokopan v jami) cerkev sv. Ivana v Landarju z vasjo vred, potem drevesa, ki jih je on tam nasadil (kot puščavnik?), potem travnik tik gore »O lose« (pri vasi Laze), katerega je iztrebil duhovnik Lovrenec, in prostor na tej gori; dalje polja na meji proti Briščam in vasice »Pungulini« (Pegliano-Ofjan) in »Raynal-din« (o tej vasici ni potem sledu), in naposled obdelano zemljo ob ondotnih rekah in pašnike Po gorah. (Glej De Rubeis, Mon. eccl. A quii. Pg. 222). To je torej najstarejše darilno pismo, ki se tiče Beneške Slovenije, in priča, da je cerkev sv. Ivana 'bila že davno prej; že leta 888. sla jo oskrbovala duhovnik Lovrenc in diakon Felix.
Ladja cerkve sv. Ivana je bila temeljito Urejena, kakor se sedaj vidi, leta 1007. Prezbiterij je ostal v prvotni obliki, kakor priča oltarček, ki je popolnoma enak oltarjem iz naj-slarejših bazilik; popravljen je bil leta 1477.
tistem zidu zakristije, ki gleda proti jami, torej na strani cerkvenega vhoda, je vdelana dva metra nad tlemi plošča z napisom v gotskih minuskulah:	»inaister	andr-e von lack
l*(r)-Imo 4mo 7mo 7mo«, ki je podoben one-Utu v Briščah.
Iz zapisnika kanonične vizitaeije arhidia-kona Missia iz Čedada z dne 9. maja 1602 je razvidno, da je oltar sv. Ivana stal kjer je danes, ni pa gotovo ali je bil že takrat tam leseni oltar, ki se vidi danes; ker v zapisniku stoji, da na oltarju je bil le kip sv. Ivana. Sedanji leseni oltar je bil najbrž pozneje postavljen. Na oltarju v prezbiteriju, kjer je sedaj velik križ, je bila leta 1602. »zelò stara podoba preblažene Device«. Tedanji ključar Landarskih cerkva, 75-letni Marin Blankin i* Bijač, je povedal arhidiakonu Missiju, da je v cerkvi sv. Ivana redno pet sv. maš na leto; da za vzdrževanje cerkve morajo skrbeti županstva Laudar, Vrh, Ofijan, Tarčet, Laze i» Erbeč; da gastald sv. Marka (Beneške republike) mora dati tri mere olja za razsvetljavo cerkve in dva »starja« pšenice cerkovniku. Se ne ve kako je ta dolžnost prešla na čedajsko občino, ki še dandanes plačuje dogovorjeno vsoto denarja cerkvi sv. Ivana v Jami.
Do predzadnje vojne so bile v cerkvi spovednice in nekoliko klopi; tudi lesena prižnic® je visela na kamen iti steni.
Pri sv. Ivanu je dvakrat na leto velik shod: na drugi Velikonočni praznik in na praznik sv. Ivana Krstnika. Na Velikonočni poncde-
'jek, privre toliko ljudstva, da je vse natlačeno v jami, v lopi, po stopnicah in v njih podnožju.
Do prve svetovne vojne, ko je bil še zapovedan, je na praznik sv. Ivana privrelo vse Polno romarjev zlasti iz Kobaridskega kota; danes je ta shod propadel in v cerkvi vidiš le ttekoliko domačinov. Turisti uporabljajo zlasti ta dva shoda, da gredo tudi dalje v jamo pogledat, kako in kaj je notri, ker se o njej čudne reči pripovedujejo.
V znani pravljici je kraljica Vida opeharila Atilo, rekoč da prejema živež po jami iz nasprotne strani in Atila je verjel. Skrivnost Landarske jame do danes nam ni bila še razodeta. Že leta 1885 so jamski strokovnjaki skušali priti do konca. Z veliko težavo so se prerili do 325 metrov v notranjost. Dalje •Uso mogli, ker jim je voda zaprla pot.
Bolje opremljeni tržaški jamarji so v letih 1^51 in 1954 prebrodili omenjeno jezerce in sc več drugih jezere, ki so jim zapirala težavno Pot in so dospeli do 500 metrov od vhoda. Konca pa le niso našli, ker so jih ovirale vode. ' akajo izredno sušo za nadaljnjo preiskovanje i!aearane jame.
e)čcica bosima pesem
(Jo selé puojejo stari ljudje)
Oj poslušajta vsi ljudje hoj vam jest povjedu bom: Od 'dnegu kralja Avgusta zapuoved je parslà: ejeu svjet muore popisan bil'.
Tud' Marija z Jožefom gre v to mjesto Betlehem, not' v to mjesto Betlehem,
k svojim ljudem.
Na rajžo se napravita, med sabo se poguarjata: »Midva sma le ’z dne hiše, rodovine Davida«.
Jožef nazaj pride in milo se razjoče:
»Ki imam tako zlahto, k' mi jerprge ne da.
Jest vjem za 'dno stal'co pa zmislit' se je ne mo.
Ti čem dat' muoj plačic, tu gvantac se zavila boš.
Ti boš Kralja rodila, ki bo čez vse reči«.
»Oj Jožef muoj, potrošlan bod', jest sem kralja rodila naco.u.
O Marija, Marija dam'ga naj ga bušnem, objemem.
O Marija, o Marija,
Jezus se trese ku' vejica: podaj ga zvinci v jasalca,
naj pa zvin ca ogrjeva.a Ta neumna zvinca pa spozna, le človek mu časti ne da, ki je paršii zanj trpet a n za odrješit c jeli sv jet.
»O muoja Marija: kuò se m’ lepuò zdi cut' angelce na štaTci kak uh lepuò puojejo.
O muoja Marija: kuò se m' lepuò zdi, videt' vse pastirce, ki kupe sem predò.
O muoja Marija: vidim svete Tri kralje, na kamelah jezdijo, od jutam je dazele mu ufar nesejo: viruh, miro in cisto zlatuò Jezusu pru lepuò ufrujejo.u An so sli po drugi pot', an so sli nazaj danih!
Sveti zegan Ruoli nam dej, 'dno dobro Ijelo za naprej!
Noš« vneijé s	 -
JAKOB ŠTELIN
Ko boš romal k sv. Antonu v Padovo, se boš gotovo pomudil tudi v samostan oo. kapucinov v predmestju mesta, kjer je preživel sVoje svetniško življenje in umrl v duhu svetosti pater Leopold Mandič.
Ko boš korakal po dolgi ulici, ki pelje do saniostana, malo prej ko kreneš na desno, prav blizu župnijske cerkve sv. Križa, boš videl na ^avbi, ki se drži s cerkvijo, mramornato pio-St'o s sledečim napisom :
»JAiCOPO STELLINI SUPREMO FILOSOFO QUI ALLA VITA NON ALLA GLORIA MORI IL 17 MARZO 1770«
(Jakob Št ©lin - največji filozof - tukaj življenju - ne slavi - je umrl dne 17. marca 1770).
Kdò je bil ta »največji filozof« Jacopo ~^**lliniV — beneški Slovenec iz Gorenjega rblja, v Podutanski dolini!
Plošča je vzidana na bivšem samostanu oče-l(Jv somaskov in v tem samostanu je naš Jakob
Štelin umrl kot redovnik. Ustanovitelj leg« reda je bil sveti Hijeronim Emiljan iz Benetk in je bil zelò razširjen na ozemlju beneške republike; tudi v Čedadu je imel samostan. So-: maški so se imenovali po mestecu Somasco pr>| Bergamu, sedežu tega reda.
Jakob Štelin se je rodil v Gorenjem Trbilji1 in je bil krščen v cerkvi sv. Lenarta v Podu-tani dne 18. julija leta 1688. Za botra sta bil» Mohor Štelin in Marina, žena Gregorja Petruša* oba iz Gorenjega Trblja.
Jakobov oče je bil Kocijan, sin Petra Ste-lina, ki je bil krščen v Šentlenartu dne 30-maja 1645. Poročen je bil dne 23. januarj» 1674, in je umrl, 80 let star, v hiši nekeg» Franca Pontona v Premarjaku pri Čedadu, previden s sv. zakramenti, kjer je bil tudi poko’! pan dne 9. februarja 1793.
Mati je bila Margerita Dugar, hči Stefan» iz Duge.
Jakob se je rodil kot šesti od dvanajstih ! bratov in sester. Jakoba so starši poslali v šol»! k očetom somaškom v Čedad in ti, ko so z»' pazili Jakobovo nadarjenost, so ga poslali 'j beneške šole. Napredoval je tako, da je kmal» postal učitelj pesništva in govorništva v zavod» za plemiške mladeniče. Ta čas je spisal (1740) znanstveno knjigo »Specimen de ortu et pr»-
gresu moram«, s katero je pridobil tako slavo, du ga je beneški senat imenoval za profesorja 'la univerzi v Padovi.
O njegovi učenosti se trdi, da ni bilo znanosti, katere bi Štelin vsaj nekoliko ne poznal, opisal je mnogo razprav, pesmi in govorov v grškem in latinskem jeziku. Njegova dela v Prozi so izšla v letih 1778-1781, pesniška pa ^eta 1782. Slovel je kot največji filozof in *Oanstvenik tistih časov.
Ker Cedajci so si bili prisvojili čast, da je nil Jakob Štelin Cedajec in ne beneški Slo-Venec iz Gorenjega Trblja, se je leta 1871 "glasil naš rodoljub dr. Anton Podreka, s knjigi »O domovini Jakoba Stalina in o njegovem 1,1oralnem sistemu«, in dokazal, da štelin se je r°dil v Gorenjem Trblju.
Kakor v časih dr. Antona Podreke, takò so ll"li leta 1949, ko »o obhajali 250-letnico roj-H,va velikega filozofa Štelina, Cedajci dvignili velik krik proti trditvi, da je bil Štelin rojen | Gorenjem Trblju dne 18. julija 1688; v po-"liiki, ki je nastala med Cedajci in beneškimi ‘Movenei v dnevnikih, so Cedajci trdili, da je 'd rojen v Čedadu 27. aprila 1699, t. j. enajst
pozneje. To isto je potrdil Ivan Trinko v {Glosa k 250 letnici bcneškoslovenskega učenja-ka« (DM, leto 1938, št. 1-2).
Sara Trinko piše, da se je spočetka oprl na ljudsko izročilo, ki pravi, da je bil J. S. i* Gorenjega Trblja. (ital. Tribil di Sopra) v šentlenarski beneškoslovenski župniji. Temu je hotel priti pq.vsem na jasno. In res, v župnij' skem arhivu v krstni knjigi (Liber baptizato' rum, vol. II, pag. 292), je našel sledeči za' pisek :
»Die 19 julii 1688
lacobus f.s leg.raus et nat.is Caneiani Steli1' et uxoris e.s Margarita e de Tribil superiori' Baptizat.s est per me And Daurin. PatrinU’ fuit Hermagoros Stelin et Marina uxor Gregor'1 Petrosa ambo de Tribil sup.«
To, kakor je povsem razvidno, se ne ujeO®8 z trditvijo Čedajcev. Ti, so ob 250-letnici ve' likega filozofa, dvignili velik hrup in prep1' z Beneškimi Slovenci. Obdolžili so jih, da s' prisvajajo po krivem tega učenjaka. V pole' miki, ki je nastala med Beneškimi Slovenci lf Cedajci, so ti celo trdili, da je bil J. S. roj*’11 v Čedadu 27. aprila 1699, t. j. kar 11 lei p" zneje! Svojo trditev so Cedajci podprli s pff pisom sledečega krstnega lista, ki se najde ’ krstni knjigi Velike cerkve v Čedadu (od h’1* 1679 do 1700):
«Adì 27 Aprile 1699 Giacomo et Marco figlio leg. et nat. do Air. Mattia Rodaro et Andriana sua moglie fu battezzato da me Asca-nio Polami Custode. Furono Patrini Fili. sig. Galvano Maniàco et l'Illustrissima sig.ra Pup-pi.ìì
Tu gre za Giacomo Rodara in ne za Jacopo Steliini, in ne veljà, četudi je možno, da je družina Matije Rodaro, imela za hišni pridevek »šlelin«. Nikoli se ne godi, da bi označili človeka samo z hišnim pridevkom in opustili priimek. Naš Jakob se je podpisoval kot »Ja-copo Stel in« in nikoli kot »Giacomo Rodaro« 'n vsi so pisali in pišejo o »Jakopu Steliniju«. Dodati je treba, da v anagrafični knjigi cerkve «v. Lenarta, pri imenu »Jacobus Stullin« je pripisano »Somascus« - »sepultus Paduae« - »doc-his in omni scienitia«. Kako lorej. naj hi bil hedajee? Čedajci so imeli v preteklosti toliko "dličnih mož, da ne potrebujejo ravno našega Stel
ina, da 'hi povzdignili ugled njih mesta.
Jakob Štelin je potemtakem eden izmed Velikih mož našega rodu, rodu Beneških Slovencev !
Slovenski delavci iz Benečije v Belgiji na božji poti pri lurški Materi božji v Quaregnonu
MINATORSKA BOLJEZEM
Naša majhana dažela, Beneška Slovenija, fle more preredit’ vsjeli svojih sinov, kier rjeuna in malo rodovitna in dauke muore pia-(-j ovai ’ velike, kakor te rodovitne in bogate dažele.
Dokjer so naši ti stari lili pod beneško republike» in so imjeli administrativno autonomie, njeso nobednemu plačeval’ daukeu in so &kiioze njih Sosjednje in Banke takuò pametno Rospodarili, de so se vsi preživjeli tadorna, in •tjeso muorli lajnat po svjote s trebuhom za kruhom. Današni daii njé vie takuò: venčpart •tašib puobu in može je muorlo iti v Francije, v Belgijo, v Avstralijo, v Kanado, Argentino 't> drugod, za zaslužkom posebno v telili zadnjih 1 jot ih. ki so bile odkraja slabe.
Narvič jih je šlo v Belgijo djelal v mine, 300, 500, 1000 melrou pod zemljo. Djelo v minerali je težko in nevarno, zaslužak je pa do-*'ar. Ti pametni pošiljajo puno sudu damò; ^'■kateri so kupili še kuinetijo dol nu Laškem.
Djelo v minjerali nje zdravo; kaduor dougo dje-la v jamah karbona, si krajša življenje in tuirjé pred eajtaiu. Je podložan adni boljezni,
katere v naših vaseh n j estuo poznali; tisti bo-J jezni pravjo »minatorska boljezam«. Kadar čujemo kajšnega človjeka, de p ogostoma io skuoze puno cajta pokašjava, se bojimo, de je jetku. Jetka ali tuberkoloza je boljezem na pljučah, tuo če reč, de v pljuča so zaljezle majhane živalce al črviči, katerim pravjo bacili tuberkoloze, in kateri so takuò mikani, de se jih se ne more videt’ z očmi, brez mikroskopa. Leti bacili grizejo njimar naprej pluča-dokjer ne storjo človjeku umrjeti.
So pa tudi druge pljučne 'boljezni, ki ne pridejo od bacila tuberkoloze in jih ušalaja posebno tisti djelouci, ki muorjo djelat’ d jela • kier se muore požgerjat’ puno prahu. Tistim boljeznim zdrauniki pravjo »pneumokonioze«! ki po slovensko če reč »prali na pljučih«. Je vič sort te boljezni. Venčpart djeloucom v mH njerab pride ta boljezam od prahu »silicija«- ' in zatuo minatorska boljezam se kliče »sili' kozi«.
POŽGERJANJE PRAIIÙ
Kadar naša malii pomjeta hišo in skuoz^ okno seje sonce, vidmo po hihtu puno hiš° prahu. Med listini prahom pa je še puno d rti' zega takuò drobnega prahù, de ga nje m°c videt’ brez močnega mikroskopa. Glih takuò *e
godi v ininjerah: minator Še brez sonea, samuo z lampo, ki mu svjeti, vidi vse puno črnega prahu; med tistim prahom pa ga je še vič tega drobnega prahu, ki ga ne more videti z očmi.
Venčpart tistega prahu, ki se vidi, ostane v nuosu, v ustih, v grlu; te buj drobni, tisti, ki se ga ne vidi z očmi, gre naprej dol po sapniku v pljuča in po kanalih od pljuč. Prah, ki ostane v nuosu, v ustili in grlu, njé še škodljiv: človek kihne, se odkašlja al pljune pa je dobro. Tudi te drobni prah nje sam od sebe nevaran, kier tudi pljuča se znajo same branit pruot njemu in imajo po njih kanalih kakor inajhane metljicc, ki ga potiskajo nazaj in prali muore s sapo spet shuoze usta na dan. Kjer pa pljuča so šibke, to d jelo za odganjanje prahù skuoze mjesce in injesce al pa skuoze ljeta, jih takuò utrudi, de opješajo, in nje-niajo vič potrjebne moči za odganjanje prahù, takuò de počasi, počasi prah začenja ostajati v pljučah in blokirat njih kanale. Takrat začne »minatorska bol ježem« ali »silikozi«.
KAKUÒ D J ELAVEC MORE SPOZNAT, DE IMA »MINATORSKO BOLJEZAM«?
Adan puob iz Srjednjega je jau: »vsak dan bnj čujem, de ni jeseni tisti ki prjet.« V začetku te boljezni minator spozna, de buj težkuo sope,
posebno kadar djela kjek buj težkega al pa kadar gre gor po kajšnih štengah al gor po brjegu. Se za vsako nič prehladi. Vsaki dan buj tezkuò sope, vičkrat ga rnartra kašji in rebra se ne vič napenjajo kù po navadi kadar sope, mu se napenja trebuh kadar paliti. Tudi pljuva umazano materjo. Če takemu bouniku zdraunik napravi »radiografijo«, vidi v njega pljučah puno fajeliih pike, ku de bi biu not padu sn j eh.
NEVARNOST »MINATORSKE BOLJEZNI«
Ta boljezan nje nevarna za vse gl ih, kier adni so buj močni in zdravi, druži so buj šibkega telesa al pa imajo še druge boljezni.
Par adnili bounikib silikoza se razvije v jetko ali tuberkolozo, tuo se pravi, de prali mu pljuča počasi počasi popunoina razje, ta-kuò de bounik pred smartjo pljuva kri al še kosčiče od pljuč.
Par družili bounikib pa silikoza ne razje pljuč do konca, ampak zavojo težkega dihanja mu ošibkeje šareč, ki rata buj debelo in nji-mar buj pješa.
Zavojo silikoze, nekaterim pridejo še druge velike boljezni: nadubja, polmonfta, kànkar al rak na pljučah, in takuò naprej.
Kadar se tem bounikom bliža smart, adnim otečejo noge in trebuh, kakor de bi bli vodenični, nekaterim že adno ljeto prjet, drugim pa le dva tjedna.
KAKUÒ SE VARVAT’ TE STRAŠNE BOLJEZNI?
Navadno, kadar djelovac gre k zdravniku, kier čuje, de težkuo diha, zdravnik mu djč, de se je prehladiu al pa da ima »bronkito«, 'n mu da zdravila za te boljezni. Kier ne Ozdravi, kadar se povarne k njemu, mu zdravnik parporoči, de naj ne djela, kjer je prah, de naj djela na čistim zraku (ajarju). S tem Parporočilom bouniik si ne more nič pomagat, kjer djela zuna minjere mu nečejo dat.
Zdravila za to boljezen njeso še najdli. Pred vič ljeti so hodili k njemu zdravniku v Prancij, ki jim je dajau njeke pikurje, ki pa ®o pomagale le za naduhjo. Sada zdravniki dajejo silikoznim bounikom š ir op e za pit, za de bojo laže sopli al pa kajšne »pilule« za ustavit kaši. Tiste »pilule« pa škodujejo želodcu in je Wjš\ če človek more potarpjet’ brez njih.
Narbuojše zdravilo za djeluca, ki začenja »it’ bolan z »minatorsko boljeznjo, je ta: de kitro zapusti djelo v minjerah in gre dainù, “j pa de si ušafa drugo djelo na odpartim.
Če jenja djelat v minjerah, potlé fci ima že 50% pljuč blokiranih od karbonskega prahu, bo pozno za popunoma ozdravit; bo n j ima r boljehast, ne bo za težke djela, se bo muoru njimar zdravit in vsaka druga boljezan bi ga spravi a pred cajtan v grob.
Djeloucam veliko nuca za ne ušafat liste boljezni, če si znajo pom at’.
Prjet ku vse, bi 'bilo prči zanje, če par djelu v minah bi imjeli njimar maškara gor na gobou, kier maškara zadarži puno prahu, de ne pride v pljuča.
Potlé ki djelovae pride iz minjere, bi muoru biti vič k’ mu je moč na odpartim, na čistim ajarju in ne po oštarijah al šalah, kjer je puno ljudi; posebno ne po kinomatografih-Minailor bi muoru jesti zdreu in močan živež, pijače pa ne previč. Pjanci narlaže ušafajo mi-natorsko boljezan.
Najbur zdravo in narbuj nucno je proti minatorski boljezni, če se pije puno mljeka, ki sada ga že tudi prodajajo po nekaterih minjerah. Zdravo mljeko redi in pobere puno strupa v človješkem želodcu.
Narvenč bogatija za vsakega človjeka je zdravje. Kaj bo pomau denar, če ne bo zdravja? Kaj ti bo pomagalo tebe minator, še c® zaslužiš milijone, če potlé ne boš mogù djela* in jih boš muoru znest zdravnikom in za zdr«'
vila in potlé še uinrjet’ pred cajtan? Zatuò, «e ne pusti zapejat od samogudnosti do denarja; kadar čuješ te parve znamunja od mi-'Uit orske boljezni, zapusti minjere in ušafi kajšno drugo djelo na odpartim, četudi je Hiajša plača, al pa pujdo damù. Poštenemu dovjeku, Buoh ne pusti tarpjet’ lakote ni-kjedar.
TINKO
SVET V ŠTEVILKAH
ČLOVEŠTVO Človeški rod se množi z neverjetno naglico. Pred 155 leti ga je bilo komaji 870 milijonov, sto let kasneje 6 1500 milijonov. Danes pa že preko dve milijardi in P°l. Razdeljen je tako :
Evropa		. 550	milijonov
Azija		. 1400	»
Afrika 		. 210	»
Severna Amerika . . .	2.10	»
Južna Amerika . . . .	120	»
Avstralija z Oceanijo . .	15	»
Pridelki na svetu se pa ne množijo tako hitro, kakor človeški rod. Vendar je živeža na zemlji ogromne količiue. Poglejmo (v približnih količinah) koliko:
Pšenice . . .	1471	milijonov	<1
riža		1522	»	))
rži		201	»	»
koruze ....	1301	»	))
krompirja . .	1533	n	)»
sladkorja . . .	457	»	»
kave		227	»	»
tobaka ....	326	»	))
ječmena . . .	494	»	»
olja		18	))	»
soje		180	))	))
am. orešek . .	110	))	))
bombaža . . .	130	»	»
lana in konoplje	5	))	»
PREGOVORI
Svečnice dan — zima učn,
»Tui> je laž!« reče Blaž.
Svjet Valentin parnese kjučc od korenin.
prati jr i: c ib
Kakuò se je Marin Lesjaku navadu snubit’
V starih časih je bilo za puoba tezkuò spoznal’ čečo, ki l)i hila zanj, kier čečč so se daržale domače hiše in so čakale doma, de fant pride po nje. Današni dan je narobe: cečč se lovijo za puobi in puohje muorejo f«può se ahtat za ne past’ v kaj.šan skopàc. * starih časih se je oàenu adàn od hiše, in ti drugi bratje so ostali strici; današnji dan, nje Vič čast biti za strica, in vsak se gleda oženili, ('<'tud bi muoru že drugi dan iti petjat’.
Tudi Marina Lesjakovega je bilo špot ostal’
strica in zatuò je sklonu se oženit’. Biu je [j(‘p puob, zdreu ku drjen, pametan in po-sfen. Biu je mizar al maringon in z djelom biu zaslužu in paršparu tulku, de si je kupu 9 «no majbano hišico; šele potlč je začeu mi-s|it’ na žembo.
Kad bi biu vebrau za nevjesto kajšno čečo sVoje vasi, kier pa vasnč čečč so bile nevosijive (|nb čeZ drugo, mu je vsaka najdbi kajšno Pečjo in jo raznašala okuole, za de te druge S« ne vzamejo, zatuò je Marin sklenu iskat
ne v jest o v kajšni vasi, kier ga njeso poznali. Njé m aru lelih modernih frfoljeuk s karvami-ini šobami, z namaženiin gobcoin in zafrka-nimi lasmi, ki njeso za nobeno djelo: nje tet» bit’ hlapac svoje žene in z atu o je »klenu de puojde na snubo v Črnivarh, kjer čeče so šele po domače, poštene in vajene djelu. Vjedu je de čarnovarske čeče se rade oženjo dol v dolino, kjer nje potrjeba garat’ barbata s težkimi brjemani in zatuò je biu višan de mu ne bo težkuo je najt. In je šu na senjan v Črnivarh, se je vstavu na placu pred cjerkvjo in gleda za Čečami, ki so hodile k maši. Lepuò jih je bilo vidat lepuò in pošteno oblječene, z lij el im in rdečim obličjem, kukar rože, ki bi se jih ne moglo parglihat’ s tistmi dol v dolini, ki S15 zde vse jelkove. Tudi v ejerkvi, v cajtu maše, njega oči so pasle okuole čeč’ in so se vstavi® na adni, ki mu se je zdjelo, de je nje Ijeuše n» svjete. De muore bit poštena, se je prepriča ka' dar je videu, kakuò lepuò se je zadržala in kakim lepuò je molila gor na bukva. Je njé vič pusti11 izpred oči, in po maši je takuò djelu in ohaj11 okuole njé, dok’ mu ni paršla parložnost, de j1’ mogii guorit’ z njò. Njé veliko zamuju s prazn®' mi besjedami: povjedu ji jé, de kaduò je, J1' zaki je paršii v Črnivarh, de kakuò se mu oii‘1 dopada in jo je kar naravnost uprašu al bi
rada poročila. Čeča je poardečjela, ga je pogledala od nog do glave, je dno malo pomislila in potlé mu je odgovorila: »Pru rad, kier si ini močnuo všeč, pa ne morem brez očetovega dovoljenja.« Marin bi biu skor zavrisknu od vesejà. In sta šla v očetovo hišo. Očš jč hitro Nastopu po kaj je p a r sii ; ga je lepuò sparjeu, inu je stuoru sednit k mizi in kosit’ »kupe * veliko družino. Po kosilu je Marin poklicu očeta na stran, in ga je lepuò uprašu če mu Pusti poročil’ njega liči Marijanco. Očii ga je Uprašu: »Kulku krav imaš v hljevu?« — Marin, ki nje biu od tistih, ki »Bjeli grad obje-cajo — in še črne bajte njemajo, mu je povje-du: »V hljevu imam samuò dvje koze.« Kadar jo tuo slišu oča, je spremenili lice in mu je 8uho odgovoriu:	»Jest ne dan muoje hčere
dnemu kožarju« in mu je obrnu harbat in so Povarnu v hišo. Je bilo ku de b’ga biu štoknu v sarcč, ubuozega Marina. Mu je zmankala oosjeda, de je dau vsem hišnim rokò v slovuò, ^rez odprjet ust ; je vzeu klobuk in šu. Vidu je kakuò Marijanca si je brisala suzč in je Utekla v izbò jokat. On pa se je žalostan po-varnu v dolino in mislu sam par sebe: »Kaduò *»i biu rajtu, de v Črnemvarhu buj porajtajo krave ku pamet, lepoto, ljubezan in druge feòì, Kaduor gre na snubo v Črnivarb muore
im jet kravjo ljubezen, kier če né, ne ušafa nevjeste.« Ljepe Marijance pa le ni inogii pozabit še dugo časa.
Na »Burnjak« je šu v senjan gor na Tarč-mun, njimar s tistim namjenom. Po maši je šu tudi on tjé za cjerku, kier so okuole barigli pili in p j eli čeče in puobje. Ponudili so mu pit in tudi on njé teu špota in je plaču marš-kajšan litro. Vsi so bli veseli in tudi Marin ga je biu že trkaj popiu de je postau »kurazan« in je še zavrisku, kar se je z njim le rjedko zgodilo. Zvabili so ga z njimi gor v Mašere in on je rad šu. V Mašerah ga je adnà tistih čeč parjela tje pod paško in ga peljala v njé hišo. Kakor v Črnem vrhu, takuò v teli hiši je bit' pru lepuò sparjet: na mizo je paršla gubanca in vino. Marin je uprašu očeta de naj mu da liči za nevjesto. Oča mu je odguoriu: »Naša Liza je barka za djelo na puoju in v senožeti! al imaš dost’ njiv in travniku?« — »ImaB> sainuò kajšan ’blek’,« je odkritosrčno povjed*1 Marin. — »Ako ujemaš njiv ne travniku, I® puj z Buogam, jest ne dam muoje Lize ničaf ju,« mu je jan Lizin oča, gor vstù in mu da11 rokò v slovuò.
Takuò je Marin zastopu de tudi pri Ma-serjib se žčnjo čečč le s travniki in njivam*-Na sv. Miklavž je šu na senjan gor k sv. Stuo; blanku. Svetega Miklavža moljo posebno čeč®
de jim pošlje snubače in de jim pomaga se oženit. Tudi Marin je šu tjegòr s tistim na-tti jenom. Pred cjerkvijo je špegu čeče, ki so hodile k maši. Vse gaspuojsko ohlječene, s pobarvanimi nuohti, rdečimi šobami in perma-ftento gor na glavi. »Tele pa« je mislil sam par 8ebé, »sigurno de me ne še pogledajo, mene, ki sem spuodnjo oblječen, po navadi naših vasi in našega stanù, še če bom na golih ko-1 j en ah prosil svetega Miklauža.«
In rjes, glili takuò se je zgodilo. Ves dan je pohaju gor po vasi in po oštarijah in isku parložnosti za guorit’ s kajšno čečo, pa tele so •nu le barbai obračale, ku de h’ biu kajšan eunjar. Tudi s pomočjo sv. Miklavža v Stuo-blanku ne bo nič, kier tamgor čeče se žčnjo samuò z obljeko.
Šu je tjà v Ažlo, kier je biu velik ples za senjan sv. Valentina. V oštarji je bilo vse puno PUobu in čeč’. Marin jih je ogledavu in po-shišu. Guorile so o bogatih fantih, ki so paršli '* Amerike, o dolarih, o libretih, o sudili na bankah, o avtomobilih in takuò naprej. »Tele s4furno« je mislu »bi radi živjele ku gospe, brez djelat in zatuò njeso za me.«
Na zadnjo, je Marin spoznii de če bo hodu na snubo po starini, bo muoru ostat’ za strica Za vse večne čase. Spoznù je, de če bo ten se °ženit’ bo muoru tudi on hodit na snubo buj
po moderno. Današni dan se ne gleda vič na pamet, na poštenuost, na lepoto in na zdravje, ampak le na krave, na njive in senožeta, na obljeko in na sude. Brez tih reči je zastonj hodit na snubo, ne po gorah ne po dolinah. | Je obljeku adno fino obljeko, popjeglano sraj-co in lepo kravato; je obù dne armene hote, se je stuoru lepuò ostrič’, namazat lasé s nje-kšnim dišečim mazdam, je vzeu v roke elegantno palčičo in je šu v senjan gor v Oblico. Po maši je šu v oštarijo in vse ga je ogledovalo in mu parsnemalo klabuk; čeče so ga tjele snjest z očmi gaspuojskega puoba. On pa je guoriu le od Amerike, le o dolarili, le 0 avtomobilih, kakor de h’ biu paršu iz Amerika listi dan prjet. Povarh tega je še na debela plačavu pit’ vsjem, ki so bli v oštariji, kakof navadno djelajo naši ljudje, kadar pridejo P Amerike. Novica o Slovenju Amerikami, ki )e taikuò bogat, de se mu ne traga dajat sudu *a pijačo vsjem, se je hitro raznesla po vsi vas* in vsi so bli prepričani, de je paršu v domača kraje po nevjesto.
Vse čeče so bič po luhtu: vsaka je poskai" bjela se ohječ z najlepšo obljeko, se lepuò in°' derno počesat in profumirat in potlč je hitela' oštarijo . . . klicat očeta al brala, ile naj prid1’ damò in s potjo ogledala aincrikanskega ®r
lijonarja in rad popila kozarac vina, ki je on lakuò gospuojsko vsaki ponudu.
Nobeni se nje mudilo damù; ohajale so okuole njega, kakor mrujé okuole medù, takuò njé mogù guorit né z adnò né z drugo kier so vse knado sčrgoljele tjà v anj, ku vrabci. On pa se je smejau tu sarcu. Kadar se je naveliču tistega dirindaja, je vse lepuò pozdravu in se je pobrau daniti. Dol na koncu vasi. sta sedjele pred hišo mati in liči, katere nje vidu v oštariji. Hči je bila ljepa in po domače oblječena. Martin se jima je parbližu in uprašu čečo, de *akì njé paršla tudi ona v oštarijo, kakor te druge čečč. Za nji» je mat odguorila, de njé liči se ne more lovit’ za Amerikani, kier je buozega stanu. Marin jih je povabu v hišo ‘n se je pogovarju z njima do punoči. Drugi dan sta se že znajdla on in Mincica dol pri Podutanskem famoštru za se dal’ v noto, in za **dno ljeto potlč sta že zibala adnega ljepega Perinaca v Marinovi hiši.
—53'<7'0'c^
„Buoh puj pred vami in za nami“
Kadar Duoli in sv. Pelar sta hodila po Svjetu, sta šla tudi skuoze Savuodnjo, in kier s*a bila trudna in lačna, je Buoh ukvazu sv. Pe-tru de naj gre po hišah prosit kjek’ za jesti.
Sv. Petar je bugu, in je šu po hišah in prosil kjeik’ za jesti. V nobeni hiši mu njeso nic dali: iz vsake hiše so ga odgnali z besjedami: »Nam je vse Buoh vzeu in ti njemamo nič ki dat’.« Petar se je povarnu k Bogu s praznimi rokami in mu je jan: »Nič nišam ušdfu; povsod so me odganjali in se izgovarjali de nje-majo nič za dat’, kier jim je vse Buoh vzeu-Pujdimo hitro uon z Savuodnje, kjer te imajo za tatù.«
In sta šla naprej. Gaspuod Buoh je vičkrat naredili tudi kajšan čudež in Petar se je čudvii de ga nje naredili tudi v Savuodnji, za navadit tiste ljudi, ki če reč ne dajat tim lačnim jesti-»Če bi jest mogli djelat’ čudeže,« je jau sv. Petar, »bi teu navadit pameti tiste ljudi brez sareà.« »Nu,« mu je odgovoriu Buoh, »od s3 za naprej boš ti za Boga in jest pa bom djelu kar mi ti ukvažeš.«
Sta parila gor na dno planino ravno kadnr adan pastir je spustiu iz bijeva nijegà ucé io koze, jih je požegnu in je jau za njimi: »Bud1 naj gre pred vami in za vami.« In Buoh Petar je muoru uslišat patirjovo molitu in skakat tje pred nje in tjč za nje, takuò de se je preefl utrudiu in njé mogli vič naprej. — »Jest ne morem vič za Boga,« je jau Gospuodu BogU' »le bodite sam!«
Kli Petru se zgodi vsakemu na svjete, ki nje zadovoljen s svojem stanom in bi biu rajši kar so ti druži!
Pravca od briješkega zluodja
Gor v Br jez j ah imajo tisto nesrečo, de v tim velikim utarju inuorejo daržat hudiča, zavojo sv. Mibjela, njih patrona, ki ne more stat’ k re z tiste hudobé pod nogami. Po vseh vaseh tam okuole, so jezni na Brjezje, kjer se časti 'ta utarju tistega zluodja ki djela tučo. Kadar jo čarno gor nad Brjezjaimi in gannì, tuča je sigurna po vseh vaseh tam okuole.
Se je zgodilo de puno Ijet odluod, je biu za ttiežnarja Miha Mrazič. Tudi 011 je biu zlo je-^an na zluodja tam utarju zavojo tuče. Kadar Ser nad vasjo so se zbirali črni oblaki, je muovo pustit vsako djelo in let jel’ zvonit’ pruot »Uči. ltjes de se nje veliko utrudili za zvonil' tista dva zvončica, olijesena gor cjerkunimi Vratini, kier takrat v Brjezjah njeso imjeli t Urni a ; budno pa je bilo zanj, de je muoru slat’ na dažu in na vjetru kadar je zvoniu, kier tbrješka ejerku nje imjcla lupe. Zgodilo 8e je, de nad Brjezjami se je zdrla nenevadno Prašna huda ura. Stare ženjiee so hitro par-
žgale ojko ‘in svetega Ivana rože na pragu od hiše in so kropile s žčgnano votlo na vse kraje; mežnar pa je zvoniu na vso muoč pruot’ luči-Nič nje pomagalo: ne kadit, ne kropit, ne zvonit’: vsula se je na vso muoč tuča debela ku jajca in pokala okuole glave (klabuik mn biu vjelar nesu) ubuozcga mežnarja takuo de je muoru pustit’ zvone in se zateč v cjerku-Kadar v cjerkvi se je brisu in je otipavu bul® gor po glavi, ga je parjela tajšna jeza, de je skočil gor na utàr, je zagrabu zluodja, ga je nesu gor za cjerku in ga je vargu s vso močj" dol po plazu, ki je tam za ejerkvjo, rekoč: »Kier vsi paklenski hudiči nas tiičejo, pujd* tudi !i jim pomagat!«
Se zaslop’ de buoga hudič, lesen, star in ves strohnjcn, ne-le de nje šu pomagat luč-ampak 011 sam se je raztuku na kose dol p° kamanju od plazu.
Kadar se je zvjedelo de mežnar je varg" zluodja dol v rupo in de zluodi je šu na kosč-se je vzdignila vsa vas pruot’ Mraziču; ljudje se njeso daržali plačani de Mrazič hi metil njil' zluodja dol po plazu in dražili vse paklcnsk® zluodje takuò de bo muorla tarpjet vsa va-zavojo njega.
Zbrala se je sosjednja in je obsodila nie®' narja ile muore previdni novega zluodja
svoje speže. Mežnar se je muoru lepuò pobrat, in že drugi dan nest dol v Tum in mjero za novega zluodja.
Kadar za dva mjesca potlč, je njekšan re-zijan parnesu marjin de žihar pridejo v Tuinin po tega novega zluodja, Mrazič je šu v Tumin puonj. Kier nje imen v gajofi še a d nega krajcarja, in fabrikant mu 11 jé teu pustit nest’ *luodja na upanje, se je muoru povarnit’ darnii 8 praznim žakjarn. N obeda n brjezen se nje Upu mu posodit denarja de bi plaču zluodja, kier vsi so vjedli de ga zapije že dol grede in de bo muoru zluodja pustit’ tamdol. Kier si »je mogu druče pomagat’, je odpeu edino kravco ki je imei tam v liljevu in jo je pejii v Tumin. Tamdol’ je povjedu de denarja ne ko in je ponudu fabrikantu kravo za zluodja. Radar je spoznù fabrikant de drugače ne bo Plačan, si je obdaržii kravo in je pustiu nest
zluodja.
Mrazič je nabasu zluodja v žaki in jo je n»ahu z njim gor na harbatu, pruot Barginu. Radar je parsù v Bargin, je biu takuò trudan 'n lačan, de nje mogii vič naprej. Stopu Je v Lazaj'jovo oštarijo, odluozu žaki tjà v kanton in ukazu pit’ in jesti. Te stari Lazar, 'n njeke zeniče so radovjedno uprašali Mra-*>ča, de kaj nese v žakju. On jim je odguoriu, de nese novega sv. Mibjela. Noviea, de v ošla-
rji je sv. Milieu, je šla od ust do ust tjà po vas, in limai je parilo mlado in staro v La-zarjovo oštarijo za videt tega novega briješke-ga sv. Mihjela.
Trkaj so berginci prosili Mraziča, de naj jim pokaže sv. Mihjela, de se je muoru podat’-Jim je jau, de naj paržgejo dvje svječe in de naj vsi dol pokleknejo. Potlé, ki so takuò stuoirli, je lepuo sneu dol s	glave	klabuk, sc
je pobožno žegnu, je odvezu	žaki	in	. . .	bel'
gineam se je parkazu uon	s žakja	te	čarn>
zluodi s njega rogini. Gor na	tuole	so	vsi	skoe-
ni 1 na noge in vsak je popadli kar mu je par' šlo pred roké:	metlò,	kùliarinco, pihaunjak
itd. in je začeu mlatit’ buj ki je mogii Mraziča, ki jih je stuoru za norca in jim je stuoli1 pokleknit pred zluodjem. Mrazič se je hran» buj ki je mogii, je jemanejku, je klicu na pomo 6 sv. Mihjela, zluodja in vse svetnike, do-kjer mu nje ràtalo, de je mogù vteč, ve* rastučen in zgajžlan, ku Kristus na Velik' tjedan. Takuò zluodi je ostò v Bargine, p'1 Mrazič je leteu kar so ga noge nesle pruol Ur jez jam. Tudi v llrjezjah velika zmešnjava-kadar je gor paršu brez jope, brez klabuk»-ves raztrgan in razpraskan gor po gobcu brez zludja.
Brježenom je dau zastopit’, de berginci nje* so pustil nest zluodja gor v Brjezja skuozc
Bergin, kier pravijo, de jim pošilja dol’ tučo *n de, kier on ga je teu nest na vso silo, so »m vzeli zluodja, njega pa stukli takuò, de si Je	kumic	rješu življenje	s tim, de jim je
Otčku. Mu njeso bli vjervali, če ga njeso bli vidli v takem stanu. Poslali so župana dol v Bergin, de bo vidu, kaj se je zgodilo.
Tatndol’ so povjedali županu, de kakuò jih Je	Mrazič	imeu za	norcà	in de zatuò so ga
stukli. Prosili so ga, de naj le hitro nese iz Vasi patklensko hudobo. Oštir pa je jau, de fillodi bo zastavljen dotuod, ki Mrazič ne plava, kar je snjedu in zapiu. Im takuò de župan Je	muoru	poprjet	plačat	ven s njega gajofe
^lraziču doug, za	rješit’	zluodja, ki je biu
Nastavljen, in potlé ga je zadeu in nesu damò.
Gor v Brjezjah je parteklà vsa vas gledat B'ga novega zluodja in vsi so pravli, de je zlo Ijeuši ku te stari. Pa ta prava komedja se je Načela, kadar so ga tjel’ luošt gor v utar, pod •togč sv. Mibjela. Na nobeno vižo ga njeso “'ogli spravit gor za tabernakul, pod sv. Mihela, kjer (zluodi) je imeu previe debelo hsto part telesa, ki ljudje narbuj pokrivajo in 8*rivajo. Nje bilo drugač, ku mu je odžagat a,dan kos, saj se ne bo vidlo, kier zluodi je ffuot ljuden obrnjen. Pa nobedan nje teu stuort tistega operaejona, takuò de župan se
je razjezu, je partisnu zluodja tjà k adnemi* čokil an mu jo je sam odžagu.
Takuò še puno ljet po njega srnarti, so pravli o tistem županu, ki je zluodju r . . . odžagu in tistem mežnarju, ki je tega starega zluodja vargu dol v rupo, tega novega pa zapit* dol v lierginski oštariji.
ta (e dicaiM. v(D z
zanat
(Narodna)
Kam tuo puojde, kam tuo grč naše to lanski n je vesejč?
— »Lati' si po sejmah drinkala, Ijetos boš zibjel'co zibala.«.
— »Lun' si mi obječu bjeli grad. Ijetos me ujemaš še kam pejal.«
— »Lan' sem le klicu: »pojdi pit,« Ijetos te kličem: »poj dojil.«
— »Itinoji ti lanskinji trakčiči so rotali pouojčiči.«
— »Lun’ sem te klicu: »o čečica,« Ijetos te kličem: »o ženica.«
(Stara Plestiska)
(^NAŠE PRIPOVEDKE^)
Kakuò so kozé pregnale kralja Atilo
Po molitvi sv. rožarja so otroci vzeli vsak’ sUoj stolic in sčdnili okuole velike pletenice gralia (fižola). Stric Martin jim je hiu objubu lepo p ra v c o, če bojo kozlali grah. »Stric, po-vejtc tisto od kralja Atila, ki je imču pasji gobac in ki je trikrat zalaju prjet k’je spre-guoriu,« se je oglasila Toninca. »O ja, ja, o kralju Atili, ki ga je bila stuorla za norca 8 kaznenikoni pšenice tista slovenska kraljica l«ra v Laudarski jami,« je zaueku Perinac.
Stric Martin je biu veseu, de njega nevuó-daci so d arzilli na pamet njega pravce, je na-kasu fajfo, jo paržgau in polle je začeu:
»Če bota brumni, in pridno grah kozlali, tacò vam povjem kakuò so kozé slovenskih Pastiriu pregnale Atilo od Nediške doline. Kier kraljica Vida in nje ljudje v Laudarski jami, 8p imi njeso ’tjel’ podat’, se je Atila uniaknu njega sududmi dol na Laško. Kier pa je jtislu, de v Laudarski jami je skritih kaduo vje kulku ljudi in je vjedu, de gor po gorah se je Privalo b rez števila slovenskih pastirju, se je
bau, de kadar ušafajo kuražo, ga nevjedic napadejo in preženejo se dol’ z Laškega. Zalu" je kvazu zazidat na skali pod Karkošan adau velik grad iz debelega kamanja. V tem gradu je postavu suoj »komando«, in iz tega grada je posilju njega sudade rupat gor po nediškib dolinah. Iz tega grada je varvn, de slovenj n® bojo hodili po živeža dol na Laško, za de h* se muorii njemu podluošt’ al pa umrjet’ za lakot jo.
Sev j de, uh u ozi Slovjenj njeso mogli daržal tarduò na duziin: njeso mogli po živeža d»! na Laško in so muorli živjet’ njimar v straliU'
V takih stiskah jo kraljica Vida sklicala veliko sosjednjo in vprašala ljudi, de kaj b’s® itn jelo stuoli. Se poluošt’ Atilu in ga z 111 očj" pregnat’ iz Karkoškega grada je bilo neniU' goče, kier Atila je biu te narbuj močni kralj na svjete. In takrat je stopu naprej stari pasti j Mateuž iti je jau: »Atila je hudič v človješk' podobi in hudiča se more pregnat’ le s lložj0 pomočjo. Tam nad Karkošam je Staragorà, O3 kateri je kapelica sv. Mihaela, ki je pregfl1' Luciferja iz nebes, Njega muormo prosit’, df nam pomaga pregnat Atilo še iz Karkoša. M»’ teužovo govorjenje je bilo vsim všeč, in skh" njeno je bilo, ile za praznik sv. Mihjela, vS1 slovenski pastiri muorejo na božjo pot k sv®' temu Mihjelu na Starogorò in pejat’ za sab®
vse kozé. In takuò se je zgodilo: Na praznik sv. Mihjela se je zbralo na Starigori vse puno pastirju in kozé vič ku Atilovih sudadu. Tri •Ini in tri noči so molili na golili koljenah in prosili sv. Mihjela, de naj jim pomaga pergnat Alilo iz Karkoša. Na četarto nuoč, je Mateuž ikuazu pastirjem, de naj naj vsaki kozi p arpie jò po dno lčičičo gor za roge in de vsi, pastirji in kozé naj grejò za njim, in de vsak pastir muore nest s sabo sekiro al vile. Kadar Je bilo vse parpravjeno, Mateuž se je lepuò *egnu in je šu naprej dol po robu, pruol’ Karkoškemu gradu in za njim vsi pastirj s laužintmi kozami, z liičičo gor za rogmi, ku-kar kadar je precesja.
V tem času, dol v karskoškem gradu so Jedli, pili in plesali; le valite so hodile okuole 8rada in ga variale.
Kadar so valite zagledale listo dugo pre-cesjo liičič, ki se je vila dol po bost od Stare-8°re, in v tami ujeso vidle druzga ku rogé, so bli razsvjetljeni od liičič, so silno [ire-strašene teklé v grad pravit Atili, de se bližajo Sovražniki, ki imajo rogé. Atila je leteu gor na °knò, in kadar je zagledu vse tiste lùcì dol Pl bosti, in je vidu par vsaki luči po dva roga, je takuò prestrašil, de je trikrat srepuo za-aju in je začeu vpit’ takuò močnuo, de se je 0(linjevalo po vsi dolini. Pa tiste lajanje in
vpitje je prestrašlo kozé takuò, de so začele bazjat’ Ijč in sem po host’, ku de b’ zuorjele. Kàmani so se tačil’ dol po celali in nazadnje se liost je začela gorjet’. Bilo je ku tu paklu, in Atila je prestrašen zapustiti grad s svojem* sudarli in teku skuoze Kararijo dol na Laško. Mislu je, de je parsiti pruot njemu velika armada ljudi, ki so imjel’ rogé, in nje vjedem de so blì samuò slovenski pastirji s njib kozami.
Pastiri so že tisto vičer paržgali grad. Vse je notre zgorjelo: ostali so le štirje ziduovi i* debelili kiunanu, ki se šele vidjo dol na skali) pod Karkošom.
Takuò, s pomočjo sv. Milijela, Atilu, kateremu se nje upu polouost nobedan na svjetu» so jiregnale iz Karkoša koze slovenskih pastirju, z Božjo pomočjo!
Drugi dan so se vsi pastirji zbrali na ravnici pri Nediži, blizu Karkoškega grada, in za pokazat’ svojo hvaležnost Bogu za takuò velika zmago, so sklenili zazidat na tistem mestu adnc lepò cjerku na čast sv. Kvirinu, ki je patron žvine, za takuò »kazat hvaležnost še kozam, k1 so pomagale pregnal Atilo.
Gor na Starigori pa so polle zazidali, g()f nad kapelo sv. Milijela, še dno lepò in velika cjerku na čast Matere božje. Atila se nje vic odtuod povarnu v naše kraje.
Sveti Kuzma in »Torke"
Na robu, gor nad našo vasjo, je bila v starih casib cjerku svetega Kuzma. To cjerku so posarli Turki, kadar so blì parili rupat v našo daželo; šele se vidi kamanje cjerkve na tistim tnestu. To novo ccjerku so potlé zazidali dol v vasi. Dandanašni poznamo sv. Kuzmo le po Pravčah, takrat so ga naši očjuovi častili za Patrona, in od vsjeh kraju so ljudje bodili na božjo pot gor k sv. Kuzmi, de jih obvarje od ‘>Tork«.
»Torke« so bile čudne od zluodja zaudàne Jone, ki njeso živjele po h ost ah in po jamah kakor Krivopete, ampak med ljudmi. Zatuò, *a ljudi se bile še buj nevarne, kier so znale ‘s,i takuò obnašat, de nobedan njé inogu sposai’ katera ženska je bila »Torka«. Živjele so °d človješkega mesa: kadar je zmanku kajšain otročič al pa še tudi kajšan odrasčen, de go Ojeso mogli najt’ ne živega ne marlvega, so h vsi prepričani, de ga je snjedla kajšna * torka«. Zatuò so matcra svarile svoje otro-c,ce, de naj ne hodjo iz hiše po Avemarij, in *udi čez dan nikul sami tja po puoju. Kadar aJ*na krava je naenkrat zgubila niljeko, al mogla gor vstat’ al njé tjela ostat’ breja; ^adar praseta je loviu karč, kadar kajšan človek
je postau čudan, de njé teu ne pit’ ne jesti) so blì vsi prepričani, de tuo se je zgodilo zavojo »slabe uoč« al srjepega pogleda kajšne »Torke«.
Pruot’ »slabemu pogledu« hudobne »Torke«, je njé bilo druge pomoči, kakor nest požegnavat otrobe, kruh,, srajco itd. k gospodu fainoštru. Le žegan, če je bila Božja voja, je mogu pruot’ slabemu pogledu »Torke« pomagat. »Torke« so dobro vjedele zatuò, in so špegale al kajšan hišnih ponese žegnavat kjek k gospuodu nuncu, za z njih pogledom podrjet muoč žegna. Za de se ne tuo zgodi, tisti, ki je nesu kjek žegnavat, je daržu lepuò skrito tiste j ki je nesu; je šu naukuole, po poteh po katerih njeso navadno ljudje hodili, za ne no-bednega srečat, kier ne tja grede, ne sem gredei njé smeu z nohednim spreguorit’, kier če n«-žegan je zguhiu svojo mtioč.
V hišo bogatega in brumnega kumeta )c bila, v stari časih, paršla adna mlada in ljep** pétjarca prosit ubuojmé, più kadar hišni s« bili pri kosilu. Gospodar je ponudil tudi nj1 od tega, kar so jedli, in ona ju pru rada vzeh' in jedla: vidlo se je, de je bila zlò lačna.
Gospodar jo je uprašu, de zaki hodi okiiob' petjat’ lakuò mlada in zdrava in de zaki se i*e prime kakega djela al pa ne gre služit. On*1 mu je odguorila, de bi rada služila še samUfl
*a živež, brez plače, če bi jo kaduo vzeu za diklo. Gospodar ji je jau, de lahko ostane pri njemu, de živila ji ne bo mankalo in de, če bo vrjedna, ji bo davi tudi plačo. Ona je rada sparjela ponudbo in je ostala pri tisti hiši. In gospodar se njč grivu, kier je kina! spoznù, de taikuò pridne ženske je njč bilo deleč na »kuole.
Njeno obnašanje pa je bilo zlò čudno. No-bedan njč mogu zvjedet’ kaduò je in odkode Je. Vičkrat je kar na ljepim izginila po dvje, Gi ure, in nobedan njč mogu zvjedet’, de kjč Je bila. Tudi ponoči je punokrat nje bilo v pa-stjej. Navadno kadar je paršla, nje bila lačna n.ie jedla s hišnimi. Tako čudno obnašanje Je dalo ljudem eviblat, de bi ne ona bila j^ajšna »Torka« in zatuò so jo špegal’ kode hodi 'n se je varvalj.
Tisti gospodar je imeu adnega čudnega s'na, kateremu je bilo imč Kuzma.
Že kadar je biu otrok, mu njč mogla njega jnati ne z ljepa ne s huda ukvazat’ molit’. Nobedan ga nje mogu spravit’ v cjerku k maši al ^ žegnu. Kadar v hiši so se žegnili za moliti yečerni sv. rožar, on je leteu tjà v kajšno drugo btšo. Oča je vičkrat zlomu šibo gor na njim, 'nati je nosila kruh in srajce žegnavat k go-Puodu famoštru, ]>a nič nje pomagalo:	ne
°eetova šiba ne famoštrovi žegni. Vsi so bil
prepričani, de je obsjenčan od hudiča. Za djelo pa je biu brdak. Dikla ga je im jela rada in po vasi so že guorili, de jo oženi.
Pa tudi mlademu Kuzmi se je zdjelo čudno obnašanje dikle. Po dne in ponoči jo je spegn* de kaj djela in kode bodi, in tudi on se je začeu bati, de bi ne bila »Torka«, trkaj buji ki iz bližnjih vasi so hodile novice, de v teli al ti druži vasi je zmanku kajšan otročič al s° se zgodile druge nesreče. I/n se je začeu je bati’ Pardàu si je kuražo, je šu k gospuodu fa mošt ru in mu je povjedu za njega cviblanje 0 »Torki«.
Kuzma in gaspuod famoštar sta se doguo-rila, de famoštar pride v Kuzmovo hišo, kadar i dikla bo sama tadorna. In rjes, famoštar je parili kadar je bila sama dikla tadorna. Kuzin® pa, brez nič povjedat ne famoštru ne dikli,, se je biu skriu tja za vintulo, za čuti in videtn kaj se bo zgodilo.
Kadar famoštar je paršii v hišo in se je z«' višu, de dikla je sama, je hitro uon vzeu štole in žegnano vodò, njek’ pomolu in pokropi'1 diklo. Dikla je ostala brez nobedne moči, k*' kor zamaknjena. Famoštar pa ji je reku: imenu Božjem, ti zapovjem, de mi povješ ^ si ti rjes »Torka« in zakaj stojiš par teli hiši In lakral dikla se je vsa stresla in je odgu°' rila famoštru: »Jest sem zarjes »Torka« in »to-
jiin v leti liiši zavojo Kuzme. Že vič mjescit čakam za ga poročit in potlé ga pohrustat’. Dotuod pa njesem mogla še stuort’ tega, kier Buoh nje še popunoma zapustili Kuzme. Marija Devica je prosila zanj, kier Kuzma je vsako vičer gor v pasteji zmolu po adno »Ce-ščenasimario« na čast Marije Device. Če je biu še le enkrat pozahu, jest bi bila imjcla dobro vičerjo in bi bila izginila iz tele hiše.« Takuo je odguorila dikla.
Kuzma, ki je cù vse tuole tam za vintulo, se je začeu trest kù šiba od samega strahu in je skočnu uon zad vintule in jo je udaru uon po vratih in tjà po bost kù de b’ strejali za njim. Torka tudi je zginila pred očmi prestrašenega ia mošt ra, kakor de h’jo bila požgrla zemlja, In tudi famoštar je teku damù, ku de b’ ga TajSan loviu.'
Kuzma se njé vič povarnu dainù. Povsod s,i ga iskali, povsod so povprašovali o njim: •zginu je brez nobednega sledil.
Šele puno ljet potlé, se je izvjedelo, de v ttjekšnim mjestu, v njckšnim Konventu ali Samostanu, je umrù adan velik spokuornik, kateremu je bilo ime Kuzma, in de tele spo-Tuornik je djelu čudeže in de so ga posvetili •a de sada je svetnik.
Njega vasniki so lili veseli, de imajo adnega vasnika svetnika in so zazidali njemu na čast
acino lepò cjerku gor nad vasjo. Po vsjeh dolinah na okuole so ga častili za pomočnika pruot’ »Torkam«.
Sada nje vič »Tork« na svjetu, ljudje so pozabili na sv. Kuzmo in le še kajšna stava ženica vam zna povjedat’-pravcu o njem, kakor je v telili bukvah pisana.
Črnovrski škratje
V starih časih je bilo po hostah in planinah okuole Črnegavrha vse pouno »škratou«, ki so nagajali ljudem in strašli pastirje.
Čerikovemu Tončacu, ki je kubu «knote« (vogje) gor v h osti, njé dau mirù ponoči adan škratac, majhan ku mačka. Njimar se mu je pljezu gor po kuoti in mu m el ij 11 prah in zemjò dol z nje, de Tcmčac nje mogu par mirt* zaspal, kier je muoru njimar pokrivat, de m11 ne kuota zgori. Je prekl in ju škriitaca, mu je trucu, ga je prosu, de naj mu ne djela škode* je požegnavu, je moliu, pa nič nje pomagalo-
Njekšno nuoč, ga je prijela tajšna jeza, de je popadu an velik kruei in je lopnil škralaea-ki je grehu gor na kuoti, s tajšno močjo, de kuota se je zasula in zgorjela. V tistim ognj'1 je zgoreu tidi škriitac, kier od tistega vi če c*1 naprej ga nje bilo vič čut’.
Špeladovi so gor na Skalci pasli koze in ponoči so jih zaperjali v kazon. Vičkrait se je «godilo, de kadar zguoda so jih šli odperjat «a de puojdejo past’, v kazonu nje bilo koze. Tele so parletjele, vse prestrašene šelč potlé, ki je sonce vstalo. »Ki more bit tuole«, so mislili. Nič njč poraagu močan kloštar, nič močna ključavnica. Kier si njeso mogli pomagat drugač’, so šli k kaplanu tjč na Gorenjo-Vas in so ga prosili, de naj jim pride pože-gnavat kazon.
»Njč potrjeba žegna,« jim je odguoriu kaplan, »zagvišno, de koze vozi škrat. Ce bo tu špegal’, bota vidli, de naprej gre tista koza, ki ima roge in zvončič in za jnò gredo vse te druge.. Škrat sedi med rogmì te parve koze, m jih peje tjč v host.
Skrita se zvečer tjč za vrata kazona z adnim debelim kolàm in kadar, ponoč’ kozč bojo tjele non po vratah, zajmita s kolàm na vso nvuoč, med rogč le parve kozč. Nič se ne nuojta, de ubijeta kozò; bota vidli, de škrat vam jih ne bo vič vozu. In Speladi so takuo ^uorli. Kadar o punoči so začele kozč skakat’ *n blejat’ kil de b’ jih kajšan loviu iz kazona, Jo Špelad na vso muoč lupniu s kolàm med togé te parve kozč. »Škrat je strašno zacvilu, Pa od liste noči naprej, nobedan škrat njč vič v°«iu Speladovili koz.
Sveti Anton opat prodan hudiču
Sada poslušajta tisto od sv. Antona opata, ki je bili od svojga očeta prodan hudiču že poprjet’ k’ je biu rojen, in kakuò sv. Anton se je rješu od hudiča.
»V času rimskih cesarju, sta živjela mož in žena, ki sta imjela dost’ otruok in sta bila saromaka. Za preredit’ otročiče, mož je bodn »petjat’« od liiše do hiše.
Njekšan dan je sreču lepuò obječenega g<»-spuoda, ki mu je jau: »Zaki hodiš pet jat ? C.e ti mi daš, kar ti ne poznaš še, jest ti dan vse, i kar boš imeu potrjebo za tvojo družino.« Mož, I ki nje imeu nič, nje pomislit, de njega žena bo imjela otročiča in je podpisu karto. Tist gospuod, ki je biu sam hudič, mu je napun11 vse gajofe (žepe) z zlatniki in je izginu s tist° J karto.
Petjar je šu veselo damù, je pokazu žen' zlatnike in ji povjedu, de mu jih je dau adaU gospuod in de 011 je podpisu adno karto.
Žena je hitro zastopila, de listi gospuod j1’ muoru bit’ sani zluodi in se je zgrozila. Kadar je paršii nje eajit, je porodila lepega in zdrt>' vcga otročiča, kateremu jj- dala ime Anton.
Kadar Anton je gor zrastu, je videu, vsakikrat, ki tnali mu je kidala kiihnjo (m1'
neštro) v skl jedo, so se ji vlile souzč. Anton je teu vjedet, zaki je mati njimar žalostna in de zaki ji grejò souzč vsakikrat, ki mu daje jesti.
Mati mu nje tjela povjedat’ on pa jo je trkaj silu, de nazadnjo mu je povjedala, de oča ga je biu prodau hudiču že prjet’ k’je biu rojen.
Takrat Anton je vzeu palco v roke in je začeu hoditi po svjete, s troštan, de najde kajšnega, ki mu bo pomagu se rješit od hudiča.
Narpoprjet je šu k adnemu duhovniku in •nu je povjedu, de kakuò se je bilo zgodilo z njim. Duhovnik mu nje inogu nič pomagat 'n ga je pošlju k škofu. Pa tudi škof mu nje tuogu pomagat’ in ga je pošlju tjč v Rim, k sv. očetu.
Sv. oča papež, ga je poslušu, je pomislit in Potlč mu je jau: »Muoj sin, jest ti ne morem “‘č pomagat’; morem pa te posjat k adnemu svetemu puščavniku, ki ti bo znan povjedat’ “1 si zapisan v božje bukva.«
Mali Anton je zahvalu papeža in je šeu ‘skat svetega puščavnika. Kadar ga je najdu, S« je prosu, de naj mu povjč, če je pisano "jegovo ime v božjih bukvah. Sveti puščavnik “‘ti je odguorju: »Počaki, de pride tist’ angel,
mi nosi vsaki dan kruli, s katerim se pre-
živi jam.« Kadar tist’ angel je paršii, mu je pu-ščavnik ukvazu, de naj upraša Gospuoda Boga, al je zapisano Antonovo ime v zlatih bukvah-Angel je sfarleu k Bogu in ga je uprašu, kar mu je biu ukvazu puščavnik.
Gospuod Buoli pokliče adnega druzega angela in mu ukvaže pogledal v velike nebeške bukva. Tede je dougo časa obraču zlate karte tistih bukvi, pa nje najdu not’ pisanega Antonovega imena. Angel potlč je tuo povjedu pu-ščavniku, de Antonovega imena nje pisanega v nebeških bukvah, Anton se je razjoku, je vzeu palco v roke in je začeu hodit skuoze nove da-žele.
Potlč, ki je bodiu že vič ku adan mjesac, je tu adni bosti sreču adnega »tolovaja«, ki ga je teu ubit’ in snjest’ za večerjo. Nesrečn* otrok je trkaj joku in prosu, de tolovaj se ga je usmilil. Mu je povjedu za njega storjo. Tolovaj mu je dan vičerjo in ga je luožu ob nuoč. Drugo jutro mu je pokazu pot in mu je jau: »Cez tri mjesece boš srečiu adnega muoj' ga brata, ki je hujši ku jest. Kadar ga zagleda^ od deleč, varzise na koljena, prosi ga usnif Ijenja in povejmu tvojo nesrečo.«
Po družili treh mjescih boje, je Anton od deleč zagledu adno hišo v bosti, ki je bila ta-kui) vesoka, de se jo je vidlo vun čez drjevj®' Začii je tudi strašna šumenja in breščanje dr-
jevja, ku de b’se bližu močan vihar. Zagledu je tudi strašanskega tolovaja, ki mu je teku pruot’ s tajšno silo, de drjevje je hreščalo in se lomilo pred njim. Že od deleč je tolovaj s strašnim glasom rijù: »Dobro, de si paršii v niojo roké: naeò te spečem na žerjavci in bom inieu dobro vičerjo.«
Anton se je vargu na koljena, je začeu ga prosit usmiljenja in mu pravit’ njega štorjo. Tolovaj se je usmllu, mu je dau vičerjo in ga luožu obnuoč. Drugi dan mu je pokazu pot in ,llu je jau: »Čez tri mjesce srečaš muojga tega narbuj dujega brata. On je »Mataj«. Kadar ga boš videu že od deleč, dol poklekni, gor vzdigni rokč, prosi ga za usmiljenje, povejmu za tvojo nesrečo in reči mu, de sem te jest pošjii. Muoj brat »Mataj« je zluodju zet, in ti bo vjedeu Povjcdal’ vse, kar imaš stuort za tvoje dobro.«
Cez tri mjesce je Anton zaljezu v čarno bost, kjer je imu Mataj svoj brlog. Mataj je bitro začii človješke mesuò; je zapustu njega Jttino in je začeu lomit’ pruot’ Antonu. Kadar Je Anton začii, de se bliža »huda ura«, je shiorju, kakor mu je biu povjedu tolovaj: je Pokleknu, prosu usmiljenja in mu povjedu, da §a je posl ju njega brat. Mataj je teu že zadušit Antona, pa kadar je zagledu suzč v njega °čeh,'se je usmilil čez anj, ga je vzeu v na-rUočjč kakor otročiča in ga je nesu tje v njega
jamo. Tam mu je povjedeu, de je zluodju zet, in de more stuort z njim ka če. Mu je dau vičerjo in ga je dču spal. Ponoči je parili njega tast hudič in Mataj ga je prosai, de naj peje Antona dol v pakù, de pregleda al je pisano njega ime v paklenskih bukvah, de ga zbriše. Hudič njé teu vjedet za tuole	ln	sta	se
začela huduò kregat med sabo	zet	Mal a j	in
hudič tast.
Drug’ dan last se je le podau in je pel ju Antona v pakù. Poprjet ku sta šla, je Mataj po skriuš’ parporočiu Antonu, de s listo potjo naj pogleda tudi kajšan prestor	mu	je	njemu
priprava dol pakiù njega tast.
Kadar sta paršla, je poglavar od budičeu, sklicu okuole sebe vse zluodje an jih je uprašu, ; de če je kajšan od njih zapisu Antonovo im® v te čarne bukva. Takrat je skočiu gor adao inajhan zluodjae, razkačati ku saršen, takuò, de so mu šli plameni iz ust, kil šljeve, in je srepuò zakrulili: »Aha! li hi leu sada pustit tisto dušo, ki sem jo jest z muojm kuštom za-»lužiu.« In je začeu strašan kreg med hudi®1 zastran Antona. »Kaduò komandira tič notreV« je zakroku poglavar od budičeu. »Tle ukvažeiu samuò jest: jest sem poglavar, parnes’ liitr** tisto karto, ki ti je podpisu Antonu oča.« »I1 je ne dam,« je zacvilil zluodjae. Poglavarju svižgali plameni po ustali, očeh, ušesih od jez®-
Je zagrahu tistega neubugljivega zluòdjaca in ga je stjaču v kotil gorečega oja. Zluodjac se nje kn sinejau, kakor de b’ hladili v marzli Vodi. Še buj razkačan poglavar, ga je sfcuoru Zaprjet v paržgano peč (foran).
Se tuo nje nič pomagalo: zluodjac se je fežu in kazu jezik svojmu poglavarju. Toda Poglavar je ratu ku de b’ znareu od jeze; je Ukvazu tim narhujšim zluodjem, de naj zve-*ejo neubogljovega zluodjaca gor na tisto pa-stjejo ognjenih nuožeu, ki je bila parpravjena
njega zeta Mataja. Zluodjacu je paršlo slano, kadar je ču, kaj ga čaka in je hitro dan Antonu tista presneto karto, katero je biu podpisu njega oča, poprjet’, ki se je biu on rodiu. Anton jo je liiteu razprat in je vargu koščice 'je v tist ognjeni foran, de so se zažgali. Poglavar pa je s svojemi čarnimi parkji zbrisu Antonovo ime iz črnili paklenskih bukvi.
Potlé, ki ga je paklenski poglavar spustili y°n s paklà, se je Anton povarnu tjč v Mata-Jovo jamo in mu je povjedeu, kaj je videu Pot’ v paklu.
Kadar je Mataja slišu, de kajšno pastjejo '"u je njega last parpravu tam v paklu, se je ’skuò prestrašil, de se je spokorili za vse njega ^ndobinje in je.za tri dni uinrii od samega 8,ralui. Sv. Anton je videu kakuò so angelci
nesli njega dušo v nebesa in je podkopu njega truplo tam blizu tiste jame.
In sv. Anton se nje vič povarnu na duoi» svojega očeta, ampak je ostau do svoje smart> v jami renkega Mataja, ki ga je biu rješu od zluodja, kateremu ga je biu prodau njegà oča* že prjet, k’ se je biu rodiu. Djelu je veliko pokuoro in nuoč in dan je molù, de je daržu deleč zluodje, ki so ohajali okuole tiste jatn,; in še posebno tistega malega zluodjaca, ki sc nje mogu pozabit’, de kakuò mu je bila ukradena Antonova duša. Postau je velik svetnik in sada ga po vsim svjete caste za svetega Antona opata.	(Povjedu A. Cedurmac)
Kakuò je Žefa Blasčičjovega vozilo
Vanac Tonu, Pelar Polišnjaku in Pep° Mihjelu z Topol novega, so imjeli za pejà1 uolé na targ sv. Martina v Čedad in so prosil' Žefa Blasčičjovega, de naj jim pomaga j1111 pejat in da jim bo djelu za mešetarja. Teg® povabila je biu Zef takuò veseu, de tisto iui<|1
prjet še spat’ njé mogù: po rjedko mu je par-šla parložnost kjek’ zaslužil in se ga napit’. Žena mu je zatrucala, de ji muore parnest an Ijep facou (ruto) za gor na glavo in on ji je pru rad obeču, kier še njega je bilo špot, de njega Marijanea je mu ori a hodit k maši s starim in poglodanim facuolom gor na glavi.
Tisto jutro je vstù zlo zguoda, je objeku te narljeuš gvant, je luožu gor na glavò njega te zeleni klabuk in gor na klabuk rep te zadnje breberce, ki je biu ujeu gor pod Planjavo; je hitro pohleuku močnik, ki mu je bila skuhala njega Marijanea, je vzeu palco in je teku dol na patok, kjer so ga že čakali ti druži trijé z voli.
Po poti, je Žef hodit od dnega do druzega 'n z paleo potùku tiste vole, ki so im j eli manj ®de ku on za prit dol na targ. Dol na targu Je hilo tisi’ dan vse puno žvine in ljudi. Zel *e je hitro luožu na djelo: parjen se je njek-siiega kupca iz Remanzaga, in trkaj je s svojim Jezikom (pou po laško pou po slovensko) la-shotù okuole njegà, de tele je kupu in lepuò tdaču vse tri vole. Vsi trije Vanac, Petar in ^epo, so hli zadovolni z Zefovo mešetarijo, tarbuj pa je biu zadovoljen 011, kadar so mu naštjel gor na rokò nič manj ku pet goldinarju.
Narpoprej so šli v oštarijo pit’ in potlé Vsak po svojih opravilah. Dogovorili se se za
se znajt’ opudné pri »Janezu«, za iti vsi skupe damù.
Z petimi srebarnimi goldinar! v gajofi, Zcfu se je zdjelo, de je velik gospuod, in kadar je liodù gor in dol po Čedadu, mu se je zdjelo, de ga vsi gledajo od nevošljivosti. Prvo rjec, je teu kupit’ facou za Marijaneo, buhobar’ prit’ damù brez facuola. Vstopu je v to nar-buj veliko hutigo gvanta, in vebrau te nar-ljeuši facou, takuò de še butigir ga je začudeno pogledu. Nič manj ku tri goldinarje je daU zanj. »Pa naj bo, saj Marijanea ga je vrjedna,«
jo jau-
»Ta druga dva goldinarja bosta pa za me,« je doluožu. Spuomnu se je, de v njeki ošt a ri JU lam na Mažerskih vrat ah, prodajajo listo dobro vince, ki ga je piu tenčas, ki je biu Sil sječ travo v Fuojdo. Ukvaže pou litra, potlč s® pou in takuò naprej, de ušesa so mu gorjcl® in oči se svjetile. Kadar je pogledu gor na liro, ki je tikotakala tam na zidu, je zagledu, de so že dvje popudan in se spuomnu, de opoudao bi biu inuoru bit pri »Janezu«. Je hitro skoč'0 na noge, plaču in teku k »Janezu«. Tam nj® najdu vič Topoluovcu in jo je muoru lcpu® mjeriti sam, par nogah, gor po cjesti pruo1 duomu. Popito Fuojske vino mu nje pustil® hodit’ ravno in, za se ne znait’ v kajšnii® jarku, je skarbeu hodit gor po sred cjeste, c®'
tud je bilo luže do koljenn. Gor pri Muostu je biu že trudan in ves potàn. Je pobrau iz gajofe vse petice, ki so mu bile še ostale od petih goldinarju. Prerajtu je, de jih je glih še za dno bučo in je kuražno stopu v oštarijo, je vargu	tjà na oknò	klabuk	z	repom breber-
cinim in	ukvazu bučo. Glih	še	tista buča mu
ga je mankala za de postane popunoma »ko-ražan«. Kier gajofa je bila prazna in sonce je že šlo za	brjeg, se je	odloču	za	iti naprej. Ce
palco je	biu pozabu	že dol	v	Čedadu, tič je
pozabil še klabuk. Sam buoh vjé kakuò se je parvljeku gor do Kosce v tajšnim stanu, ponoč in po tajšni poti. Biu je lakuò zmartran, potim in ves od luže, de 11 jč mogii naprej. Je vstopu not’ v oštarijo in se vargu tjč na klop, ku kre-pano prasč. — »Parnesiga adan liter tega nar-buojšega«, je ukvazu oštirju, kakor de b’ imcu puno gajofo sudu. Uješ de ga je biu potrjeban, saj je biu takuò trudan, de nje mogu na nogah stat’. Ce oštir ga nje biu silu, de naj gre vuon, kier je bila ura zaprjct, še na pamet mu nje blò paršlo za iti naprej. Kadar oštir ga je spuomnu, de prjet je potrjeba plačat’, se je potipavu po gajofah in kjer so bile vse prazne, je vargu tje na mizo Marijanom facou, ki je veljù 3 srebrne goldinarje, rekoč: »Na, jest ojemam nič druzega!«
Adno malo po koncu adno malo po vsili šljerih, je le parsù k Klodicom brez velikih nesreč. Tam je vse spalo; po nobednim oknù se nje svjetila luč. Kaj je meu stuort’? Je lepuò dol sljeku jopo, je legnu tjà pod njekšno prje-sko, je luožu pod glavò jopo in je zaspau. Ponoč je porosilo adno malo dažii in mraz ga je pretresu, in se je strezneu za tulku, de je vjedu ki djela in ki govori.
»Nu, in s kajšno imam prit damtt v telim stanu: trudan, brez klabuka in ves od luže?« se je uprašu 2ef. »Kaj poreče Marijanca, kadar me zagleda in kaj poreče, kier ji njesam par-nesu objubljenega facuola. Adna tajšna mi se nje še ankul zgodila!« Kadar je šu skuoze Seucč, je premišljavu, de kakuò se bo izgo-varju pred Marijanco. Se na pamet mu nje paršlo, de dol k’je ležvi, je pozabit še jopo gor pobrat! In mu je paršlo na pamet, de pravjoi de vičkrat gor čez Jelo, kajšnega vozi po noči-»Kaj, ku bi tudi jest se pustiu vozit?« In i* Jele jo mahne čez Ognjišča, tjč do Lukeovc (udre (kazona). Se je spljezu gor na senik-je legnu na senuò in adno malo pospau.
Kadar se je začeu djelat’ dan, se je počas' pobran tjč čez Koriee pruot duomu.
»Kode si hodu, de si takuò od luže, brez klabuka in jope?« ga je uprašu Ivan LukcO* ki je šu ob tisti uri s košan po listje v I'u"
dro. — »Celò nuoč me je vozilo tjé po hostah, vse mi je pobralo in zahvalit’ muorem Boga, de sem ostù le žiu,« mu je odguoriu Žef.
Marijanca, ki njé vso nuoč zaparla oči, de kaj se je zgodilo nje Žefu, se je parjela za glavo, kadar ga je zagledala. »Muoj Žef, muoj Žef! kaj se t’ je zgodilo?« je joče zaupila. »Oh inuoja Marijanca! Zalivali Boga, de sem paršii živ damò, ves sem zmartron, ku Kristu, kadar je biu gajžlan, le še žiu sem ostò; in vse mi je pobralo: goldinarje, tvoj facù, ki je koštii tri srebrne goldinarje in je biu takuò ljep, de v Tapoiuovim ga njeso še vidli tajšnega, kla-buk, jopo, vse mi je pompalo,« je hiteu pravit’ žef. Ubuoga Marijanca se je zgrozila, kadar je čula vse tele reči, je na glas jokala in je upila: »Oh buogi muoj Zefič! Saruota, kaj te je to-càlo: pusti, naj gredò goldinari, klabuk, jopa Ul še bargeske, če so ti bič š‘lč; le ti, de si paršu žiu damò! Ankul vič te ne pustim brez mene po svjete!« Vsa vas njč guorila od druzga liste dni, in Žef je muoru vsjem natanko pravit, de kakuò ga je tisto nuoč vozilo, in spruot’ je muoru izmišjovat, kar je pravu.
Resnice, de ga je vozilo Fuojdske vino, njč Uobedneniu povjedu!
,ui e« e ait ja«, ic ačanu«
(Narodna )
Oj le lan’ a«re se ožcnu, san si vzeu ’no lejdeh ženo.
Ta-la žena mi je urnarla na otroški ti pastejci: nič mi druz'ga mi pustila ko ’dno djete majhano. lì jel’ga krùs’ca mi nejče jesti, podojil ga njema kad no.
Jest grem klicat mojo ženo tjé na britof žegnani:
»iena moja, vstani gori, pa mi dijete podojiš/«
— Jest ne morim gore vstati, kier me zémja dol tišči.a
— Obarni se pruoti duomu, tuo je djete je dojeno;
ga j' Marija podojila, usmiljen Jezus ga ziba.a
(»Stara Mersinsku)
UGANKE
1. Sovražniku njesara še nikul nič slabe storiu, parjatela pa sem marsikajšnega zvarnii. Kaduò sem?
2. Jest sem takuo doibar, de ga nosem; za Ion pa me po tleli meče; jest pa vseidno ostanem njega prijatelj’. Kaj je tuo?
3. Jest sem čudan popotnik : tečem dol pruot in vseno .pridem na varh.
4. Mali zakopana, oča obješen, sin po svjetu bodi in ljudi moti.
5. Mati stoji, sin visi, nevuod pa teče.
6. C.a me ni, me želi, če me udobi, me uduši.
7. C.c, ga premagam jest, ostaneva obà po koneu, če premaga 011 mene, pa pade z mano vred.
N. Nedužan sem biu obješen, popeštan in zapart; kadar 9o me. izpustili, sem postali velik grješnik, pa vaed.no «e me vsi rad im jeli in me vabili na ojceta in na veselice.
TRENO ZA PAKÙ
Ali vješ, da je na svjetu ulàk, ki peje tu pakii?
Kedaj odpise ?
Odhod: Usàk moment, kadar začneš vozit svojo
Idčikl eto po tisti pot, ki jo kristjan ne sme hodit.
Prihrxì: Ko si ta narmanj misliš.
Kaj košta ?
I. klas : tisti, ki delajo uojskè an sejejo smart, bolečine an mizerije.
II.	klas: brezbožniki, materialisti, indiferentisti.
III. klas:	izkoriščevalci, brezsarčneži, tisti, ki so
im jel nebesa na zemlji.
Avizo
Ni potreba .prenotai! Usa k usala prostor, ki ga zbere. Valiž an drugih reči, ni potrjeba za sabo nosit, ker ušafaš vse tam, kar je .potrjebno za ne umrjet a 11 za tarpjet za njimar!
REŠITEV UGANK
1. vino; 2. vino in pijanec; 3. vino, garlo, glava;
i.	venjika, grozdje, vino; 5. venjika, grozdje, vino? 6. pijanec in vino; 7. človek in vino; H. grozdje, vino*
O
PRAKTIČNI MIGLJAJI
PRAVA MERA: Gospodinje začetnice imajo dostikrat težave, če hočejo pri kuhanju pogoditi pravo mero. Največkrat merimo kuhinjske pridatke z žlico. Velika zvrhana žlica sladkorja tehta 5 dkg; moke pa 3; presnega masla 6. Veliko jajce tehta 6 dkg, malo 5. Za poln krožnik juhe računaj na eno osebo veliko pest riža. Zdroba ali ječmena po eno zvrhano žlico. Na dva do tri litre juhe daj pol velike žlice soli.
SIR OSTANE SVEŽ, če ga zaviješ v cunjo namočeno v slano vodo.
TOBAKOV I)1M preženeš iz sohe, če postaviš v zakajeno soho škaf vode.
SKAF SE 'NE RAZSUSI, če ga od zunaj in na dnu namažeš z gorkim lanenim oljem.
SUHO ZELENJAVO OSVE2IS, če jo položiš eno uro v mrzlo vodo v kateri je sok ene limone.
LIKALNIK OBDRŽI GORKOTO dalj časa, če ga polagaš med likanjem na opeko.
MOKER DEŽNIK se najbolj posuši, če ga napol odprtega povezneš z ročajem proti tieni.
NIT VTAKNEŠ najbolj hitro v šivanko, če jo do ušesa zabodeš v bel papir. Za slabovidne!
KRPAJ NOGAVICE z volno tako, da isto najprej oparil s toplo vodo ; če ne, se bo pri pranju volna skrčila in okoli zakrpanega mesta bo nastalo vse polno lukenj,
MADEŽE OD	KAVE	očistiš, dokler so	še	sveži,
z	milomo in sodo.	Pomaga	tudi limonov sok.
MADEŽE OD	BLATA	IN PRAHU pusti,	da	se posušijo, nato jih zmeneaj.	Lise v blagu pa	odstraniš
z vlažno cunjico ali krtačo.
KAKO POSTANEŠ PRILJUBLJEN
1. Imej resnično in globoko zanimanje do drugih.
2. V občevanju imej vedno nasmeh na licu.
•I. Bližnjega pozorno poslušaj in spodbujaj ga, da govori o sebi.
‘1. Govori o tem, kar bližnjega zanima.
5. Govori tako, da zbudiš v bližnjem občutek njegove pomembnosti.
6. Pomni, da je hližnjik vesel, če poznaš njegovo ino' in njegove družinske razmere.
O joj! -
kako so slepi tipali,
(la bi do njega se pritipali in ga prosili, naj jim luči da.
Takrat iz ran je padel svetel sij in zasvetile so se jim oči, da v luči so zagledali Boga.
Vital Vodušek
■iS-
^cijafetj in «enea
Prijatelj senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije; a ko se pripadi oblak, ko sonce ti zagrne mrak, se tudi »senca« tvoja skrije.
Simon Gregorčič
r
Vs>
C'VC'
oJ
Prebrali sle »Trinkov koledar«. Razgrnila se je pred vami preteklost naše domačije, odprla lepota njenega sveta. Zadonele so domače pesmi, prisluhnili ste starini pripovedkam in šegavim pravljicam z naših grap in gor. Pogledali smo za našimi po svetu. Vse pa nas druži veliki duh moža, ki je bogati zaklad uma in dela dal svojemu rodu in zemlji — Trinko!
Ta duh naj vas krepi tudi v novem letu 1056, ki naj bo vsem srečno in blagoslovljeno!
(Q)
V
Stran
Leto 1956	  4
Koledar ................................................... 8
Iz Trinkove pesniške zapuščine.............................30
Mrvice iz domače zgodovine.................................33
Gremo doinou...............................................42
PO NASI DEŽELI
Pojdimo v Rezijo......................................43
Krajepis .................................... ...	43
Venconaka znamenitost: Mumije! ....	41
V rezijanski dolini...................................47
Težko življenje Rezijanov.............................53
Ljubezen Rezijanov do rodne zemlje ...	55
Narodni ples..........................................59
Rezijani in rezijanski jezik..........................60
Cuj, ti uoslič moj (stara božična).........................61
Landarska jama.............................................66
Stara božična pesem........................................80
Naši možje - Jakob Štelin .................................83
NASI PO SVETU
Mi.natorska boljezem..................................89
Svet v številkah ..........................................95
Pregovori..................................................90
PRAVLJICE
Kakim se je Marin Lesjaku navadu snubit’ .	97
»Buoh puj pred varni in za nami« ...	103
Pravca od hriješkega zluodja .....	105
Ljetos te kličem »O žena« ................................110
naše pripovedke
Kakuò so koze pregnale kralja Atilo .	.	.	111
Sveti Kuzma in »Torke«...............................115
Črnovrski škratje	 120
Sveti Anton opat prodan hudiču	.	.	122
ZA SMEH IN ZA RES
Kakviò je žefa	Blasčičjovega vozilo .	.	.	128
»Oj le lan’ san se ožemi«	(narodna) ....	131
Uganke .......................................................133
Treno za pakii...................................................................................................133
Rešitev ugank.....................................................................................................136
Praktični migljaji	...............................137
Kako postaneš priljubljen ....................................138
I.uč .........................................................139
Prijatelj in senca............................................139
Za slovo ...................................................  140
TRINKOV koledar inv.št :
5441