223 Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor za 1. 1887. dne 14. junija t. 1. v Ljubljani. Zborovanje je vodil namestil bolnega predsednika gospoda grofa Thurna družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig. Navzočni so bili od vis. c. kr. deželne vlade gospod deželni predsednik baron Winkler ter vladna svetnika gospoda Dralka in Globočnik. Deželni odbor je zastopal namestnik deželnega glavarja v deželnem odboru gospod cesarski svetnik Murnik; bili so pa navzočni tudi še deželni odborniki gg. Detela, Dežman in dr. Vošnjak. Udov je prišlo na zbor preko 80, katerih je bilo % vnanjih, kar je najboljši dokaz, da se živahno za družbo zanimajo po vsej deželi. Izmed vnanjih podružnic bile so razen štirih zastopane vse, in še celo oddaljena Metlika je poslala svojega zastopnika. Predsednik g. Seunig je pričel zborovanje tako : Slavni zbor! Ker je družbeni predsednik gospod Thurn žalibog nevarno obolel, imam jaz čast predsedovati temu občnemu zboru, katerega s tem pričenjam. Pred vsem pozdravljam v imenu glavnega odbora vse došle ude, posebno pa visokorodnega gospoda deželnega predsednika barona Winklerja, katerega ob tej priliki prosim, naj blagovoli naše sklepe blagohotno uvaževati in, ako bode potrebno, na odločilnem mestu tudi priporočati. Pozdravljam tudi c. kr. vladnega svetnika Drako in tudi zastopnika slavnega deželnega odbora gospoda cesarskega svetnika Murnika Slavni zbor! Iz upravniškega poročila morete raz-videti odborovo delovanje, katero je bilo, vsaj po mojem mnenji, uspešno, zlasti ako uvažujete skromne društvene sile in kmetom neprijazne časovne razmere. Upajmo pa, da nastanejo za kmetijstvo kmalu boljši časi, za kar bodo gotovo skrbeli visoka vlada in deželni zastop, pa tudi poedini kmetovalci, ako se navdušimo za gaslo našega presvetlega cesarja: „Z združenimi močmi \u (Dobro! Slava!) Predno prestopimo na dnevni red, usojam si v ime glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske staviti naslednji preklog, naj slavni občni zbor sklene: nV proslavo štiridesetletnega vladanja Njega veličastva presvetlega cegarja Frana Josipa I. sklene občni zbor c. kr. kmetijske družbo kranjske, da družba priredi v začetku oktobra meseca deželno sadno razstavo v Ljubljani." Gospod cesarski svetnik bode predlog utemeljil. Deželni odbornik gosp. Murnik utemeljuje predlog z daljšim govorom, rekši: Deželni zastop, občina stolnega mesta, občine po deželi, z eno besedo vsa dežela se pripravlja 401etnico našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. praznovati. Vsi se pripravljajo na ta praznik in hote 401etnico praznovati po zmislu Najvišje želje le z dobrodelnimi ustanovami, s podporo ubožcev, v korist šolstvu, z zasajanjem sadnega drevja itd. Tudi glavni odbor misli, da bi kmetijska družba primerno praznovala 401etnico z deželno sadno razstavo. Pri tej priliki se je nam spominati svojega preljubljenega cesarja in premi-lostnega vladarja kateri je neizmerno veliko storil za kmetijski stan. Spominajmo se le cesarskega patenta z dne 4. marcija 1849 o zvršitvi zakona, zadevajočega odpravo tlake, in razbremenjenje zemljišč, spominajmo se že od 1. 1860. trajajoče ustave, spominajmo se pravic, katere smo v tem času dobili. Za vladanja presvetlega cesarja ustanovilo se je posebno ministerstvo, to je c. kr. poljedelsko ministerstvo, katero po vsej moči skrbi za povzdigo kmetijstva in gozdarstva, katera podeljuje podpore za plemensko govejo živino, za povzdigo konjske, ovčje reje itd. Naša družba razdeljuje razne podpore, napravlja razne razstave, in da more to, zahvaljevati se imamo osobito c. kr. kmetijskemu mi-nisterstvu. Za vladanje našega presvetlega cesarja razširil se je pouk o kmetijstvu po naših ljudskih šolah in 224 učiteljskih pripravnicah, ustanovila se je velika šola in mnogo nižih in srednjih šol za kmetijstvo, katere so dobivale iu dobivajo še vedno izdatne podpore od vlade. Priporočam torej, da se predlog vzprejme." Predlog se soglasno z živioklici brez razgovora odobri. (Dalje prihodnjič.) Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor za 1. 1887. dne 14 junija t. 1. v Ljubljani. (Dalje.) Tajaik gospod Pire poroča o delovanji društvenem v L 1887. Delovanje je bilo kaj veselo, posebno pa je število udov naraslo in je sedaj številko 1000 že prekoračilo. Leto 1887. je dražba imela 21 častnih, 26 do-pisujočih in 826 dejanskih članov. Tudi 27 podružnic deluje jako uspešno in veselo po deželi. Govornik se potem spomina umrlih društvenikov, kateri so: Anton Wester, posestnik in župan v Bledu; Anton Jansekovič, okrajni zdravnic na Vrhniki; Ivan Kavčič, posestnik na Razdrtem; Martin Šlibar, dekan na VrhniKi; Ivan Perles, pivarnar v Ljubljani; dr. Fran Schiffrer, c. kr. profesor in c. kr. zdravstveni svetnik v Ljubljani; Josip Maier, graščak v Loži pri Vipavi; Lavoslav Dekleva, posestnik v Bujah; Anton Zore, župnik v Mokronogu; Anton Dejak, veleposestnik v Hrpeljah; Ernest Faber, veliki gozdar v Kočevji in Simon Pakiž, posestnik v Jurjevici, in nasvetuje, da zborovalci vstanejo v znamenje sočutja. (Zgodi se.) Potem naglasa, kako uspešno sta c. kr. kmetijsko ministerstvo in deželni zbor podpirala 1. 1887. namere kmetijske družbe kranjske s subvencijam, in nasvetuje, da se izreče c. kr. vladi in deželnemu odboru zahvala. (Zbor pritrdi z dobroklici). 230 »31 Drevesnica Da poskusnem družbenem vrtu se je jako razširila in že sedaj lahko oddaje 10 000 do 12.000 sadik na leto, ima jih pa že sedaj do 40.000. Drugo leto bode namenu svojemu popolnoma zadostovala, in že prihodnji občni zbor bode imel priliko sklepati, kaka je razdeliti sadike. Končno pove še poročevalec, da se je okrog družbenega vrta napravila popolnoma nova ograja, da zlobneži ne morejo kvariti nasadov. (Poročilo vzame zbor odobrujoč na znanje.) Centralni odbornik gospod Robič poroča o računu za 1. 1887. in proračunu za 1. 1889. Računski sklep kaže dohodkov 7213 gld. 5 kr. in ravno toliko stroškov, v blagajnici pa je ostalo 385 gld. 6 kr. Proračun za 1. 1889 kaže dohodkov 5343 gld., stroškov pa 4843 gld. Ako primerjamo dohodke s stroški, razvadimo, da bodo lahko zalegli proračunjeni dohodki za vse stroške, in da ostane še kakih 500 gld. Imetje družbeno iznaša konec 1887. leta 33.790 gld. 26 kr. (Vsi računi se odobre.) Potem se zvrši volitev tajnika in enega odbornika namesto gospoda R. Kastelica, po pravilih izstopivšega. Za tajnika se izvoli soglasno gospod Gustav Pire, za odbornika pa gospod Josip Šiška, škofov kaplan in sicer s 44 glasovi od 73 oddanih. Ostale glasove je dobil gospod posestnik Perući. Potem poroča cesarski svetnik gospod Murnik v imenu centralnega odbora o prenaredbi društvenih pravil. Občni zbor je že pred dvema letoma naročil centralnemu odboru prenaredbo pravil, a šele sedaj po jako natančni in obširni obravnavi prinesel je glavni odbor nov načrt pravil pred občni zbor. Razvidel je glavni odbor, da so pravila, katerih zadnja prenaredba se je vršila pred 20 leti, nerabna za sedanji čas, in je zatorej prememba jako potrebna. V splošni razpravi oglasi se edin gospod Dežman ter govori proti prenaredbi pravil in proti temu, da bi mesto tajnikovo bilo stalno, kakor mu tudi ni prav, da sme sedaj vsak pošten človek biti kmetijske družbe član. Končno je predlagal, naj se prenaredba pravil dene raz dnevni red, in naj se pravila vrnejo glavnemu odboru v novo posvetovanje. Pri splošni razpravi se nihče ne oglasi več za besedo, le poročalec cesarski svetni« Murnik zavrne s kratkimi, a točnimi besedami Dežmana. Predlog Dežmanov se potem skoro soglasno odkloni, in vzprejmo se v podrobni razpravi z nekaterimi izpremembami nova pravila s slovenskim in nemškim tekstom. Na vrsto pridejo potem nasveti raznih podružnic. Prvi se oglasi gospod dekan Erjavec v imenu vipavske podružnice in naznanja, da se je trtna uš uže naselila v treh katastralnih občinah vipavske doline. Slabe letine so bile doslej že 12 let, in malo da ni prišel vipavski kmet na beraško palico. Doslej ni obupal, živel je varčno, delal neprestano in vse svoje upanje stavil v svoje vinograde. A sedaj gre žalosten glas po vipavski dolini, najbolj pogumni kmetovalci obupavajo, in, ako se trtna uš ne zatre, mora polovica prebivalcev zapustiti dolino in preseliti se, kajti brez vinskega pridelka ni moči vipavcu živeti. Govornik prosi, naj centralni odbor takoj vse ukrene potrebno, da se trtna uš, če je mogoče, niči, naj se takoj napravi trtnica za ameriške trte, ki naj se brezplačno dele, okraju Vipavskemu pa pripomore še s kakšno drugo podporo. TajniK gospod Pire gorko podpira stavljeni predlog, obžalujoč, da je došla tako žalostna vest. Tu bode treba energično postopati precej ob začetku, ko mrčes še ni toliko raširjen, in opustošene vinograde bode morda uničiti, ako spoznajo to za dobro strokovnjaki. Po vipavski dolini so drugačne razmere, nego po Dolenjskem. Razumni vinogradniki se ne bodo branili, kajti nekaj odškodnine bodo vendar le dobili. Torej naj kmetijska družba prosi deželne vlade, naj se začno precej vinogradi natančno preiskovati, da se, ako je še mogoče, vsaj za nekaj časa prehitro raz-širjevanje trtne uši prepreči. Podružnica logaška predlaga: „Kmetijska družba naj se poteguje na odločilnem mestu za to, da sa bode okrajna logaška gozdna drevesnica z večo vsoto podpirala, d'B bodo logaški kraji le iz te dobivali v pravem času sadik". Predlog, ki ga prav dobro utemeljuje zastopnik logaške podružnice gospod učitelj Ribnikar, se vzprejme. Metliška podružnica nasvetuje: „Ker se po metliškem okraji trtna uš tako neizmerno naglo širi, naj glavni odbor prej ko mogoče izposluje prepotrebno ameriško trtnico za metliški okraj." Predlog podpira zastopnik podružnice metliške, c. kr. notar Štajer. Govornik navaja goropadne številke, kako se trtna uš širi po občinah belokranjskik. Vsa Belokranjska je navezana le na trto, in ako ne bode več vina, bode beda neizmerna, pričelo se bode uvažanje tujih vin, večinoma „fabrikatov", in naš vinogradnik bode vničen. Govornik navaja, kako uspešno deluje po Belokranjskem metliška podružnica, in to naj bode glavnemu odboru za merilo, kako vneti so Belokranjci za kmetijski napredek. Pravično je, da se takemu ljudstvu kmalu pomaga ob tako veliki nesreči. Predlog se vzprejme z živahnim odobravanjem. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor za 1 1887. dne 14. junija t. 1. v Ljubljani. (Konec) Podružnica krška nasvetuje: „V ljubljanski okolici naj se napravi v pospeševanje dolenjskega vinstva zaloga dolenjskega vina." Predlog bi imel utemeljevati zastopnik krške podružnice, g. dekan dr. Sterbenec, ali ker je zadržan, utemeljuje ga tajnik g. Pire Zdi se mu jako umestno, da bi se napravilo skladišče (Lagerhaus); v to da bi se najela primerna klet, kajti mogoče bi bilo prodajati vino potem gostilničarjem ne le po Ljubljani, nego tudi na Gorenjsko, Notranjsko, celo na Koroško. Malo je že vinskih trgovcev, kateri hodijo po vino v dolenjske ali hrvatske vinske kraje, ampak kupujejo le v Zagrebu vino, katero je raslo na zagrebškim tlaku in je zdravju škodljivo. — Predlog se sprejme. Krška podružnica predlaga končno: „Glavni odbor naj na odločilnem mestu deluje na to, da se bodo že cepljene ameriške trte ceno prodajale, sicer bo konec dolenjskega vinstva". — Tajnik g. Pire opomni, da sta predloga z enakim zmislom stavila že gg. dekan Erjavec v in c. kr. notar Stajer za Vipavo in Metliko, in da jih bode centralni odbor uvaževal, na kar se predlog vzprejme. Podružnica kranjskogorska predlaga: „Glavni odbor naj se pooblasti, da prosi c. kr. vlade, da se uravnajo kar najhitreje mogoče Sava in nje stranski potok od Kranjske gore do Javornika. Načrte je izdelal že pred dvema letoma g. deželni inženir Hrasky. Nujna je potreba, da se odpravi nevarnost preplavljanja že itak pičlega polja po imenovanih krajih. — Predlog podpira zastopnik podružnice g. Schrey, in se tudi soglasno vzprejme. Podružnica Kranjska gora končno nasvetuje: „Glavni odbor naj deluje na odločilnih mestih na to, da se zdravstvene naredbe nemške države glede vpeljave goved tako prenarede, da ne bodo tako zelo ovirale kupčije z govejo živino kakor doslej. To naj bi veljalo zlasti za kontumacijsko dobo 60 dni, katera naj se odpravi ali vsaj primerno okrajša. Zastopnik podružnični pridene predlogu, katerega živo podpira, še to, naj bi se delovalo na to, da se vsaj carina poviša za inozemski - 246 sir. Zbor uvaža ta predlog kot dodatek in potrdi nasvet. Centi alni odbornik g. vodja Povše nasvetuje. naj občni zbor sklene prošnjo do državnega zbora, da se pregleda hišni kataster, in se zniža hišni davek za poslopja po deželi. Govornik misli, da bode, ker je sedaj sklenen spiritni davek, finančni minister po večem državnem dohodku gotovo to prošnjo uvažal. — Centralni odbornik dr. Poklukar kot član davčnega odseka v državnem zboru misli, da se, koiikor je njemu znano, finančno ministerstvo ponižanju hišnega davka po deželi, posebno po obrtniških vaseh, kakeršne so Kropa, Železniki, Idrija itd.* ne bode branilo. — Predlog se potem vzprejme. Gospod Babnik nasvetuje, naj bi se ustanovila nova kmetijska podružnica za ljubljansko okolico, ker se predlagatelju zdi, da se ravno v sredini kmetijske družbe, v ljubljanski okolici, premalo deluje. Centralni odbornik g. Povše naznanja, da je centralni odbor že načelno sklenil ustanovitev nasvetovane podružnice. — Društveni tajnik g. Pire pa naglasa, da okolica ljubljanska za kmetijski napredek nikakor ni zaspana, kajti šteje danes že nad 40 udov, in vnema se vedno bolj za kmetijstvo. Predsednik gospod Josip Friderik Seunig sklene potem zborovanje s trikratnim živioklicem presvetlemu cesarju, kateremu zbor soglasno pritrdi.