ritve drugostopenjskega šolstva in zaposlitvene 
str:uk'ture .aktivnega prebivalstva po šolskih rega-
jah !nam to do nekie mere pojasnjuje. Pokazalo se 
je 1nan11,eč, da je ruoenoev gimnazij in šol za 'Uči­
teljski kader lnajVteČ v tistih šolskih regijah, v ka-
terih je delež p11ebivalstva, zaposlenega v primar-
nih dejaVillostih, to je v k1metijstV1U in goz'darstvu, 
še V1CdJno nadpovprečno visok, delež iaktiVillega 
p11ebivalstva sekiundannih oejaVillOsti, rudal'Stva, 
industrije, gra'd.beništva in proizvodne obrti pa 
pod slovenskim povpriečirom. V tem ozi.rlu so .no-
vogoriški regiji podob!nie brežiško-krška, celjska. 
ptlujsk.a i!n novomeška šolska regija„ ki tudi sioer 
karejo v dr1ugostopenjsloom iKilstvu marsikatero 
podoooost. V no'V'Ogioriški šolski 11egiji je bilo ob 
popisu leta 1961 Število prebivalstva, zaposlenega. 
v agrar:nih dejaVtnostih. še vie'dno večie od števila 
pr,ebivalstva zaposleinlega v 1neagrar:nih gospodar-
skih panogah. Delež prviega od skiupneg.a vtevila 
aktivnega p11ebivalstva je 2lllašal 35,9 0/o , delež 
drugega pa 35,5bjo. Vsekiakor se je v za'dnjih le-
tih to razmerj,e spremettrilo v korist prebivalstva 
neagrarnih gospodarski f1 panog zara'di razyoja 
vrste sel1t.1'ndannih in terciarnih dejavnosti. Kot 
odsev tega procesa se polagoma imtmja stnuktura 
šolstva druge stopnje v smeri kr,epitve tehniških 
in lnjirn 1ustre2lllih strokowu.h šol. Taka odvisnost 
med ,eko:nomsk;o-g,oogra:fskimi značilnostmi regij 
in 1njihovo !usmeritvijo v drugiostopenjslrem iKilstvu 
je še bolj vid!lla pri poklionih šolah, saj re po 
svoji specifičini luS'meritvi jasno Jciiž,ejo pomen r.az-
lionih gospodarskih dejaVillosti po posameznih de-
lih SloviClnij,e. 
Spričo nav,ecfettrih 1Ugotovitev o !Usmeritvi 'dru-
gostope111jsldega šolstva v novogiorišf<l regiji se 
lahko vprašamo, iali je bila kljub nekarerim teht-
nim razlogom dovolj llltemeljena ustanovitev šole 
splošnega tipa, to je samostojne gimnazije v 
Ajdovščini. Rarumljiv,o je bilo zavz,emanje obča­
nov a jdovske občine, d.:i se po;noVll'lO IUstanovi taka 
šola ter se s tem omogoči večjemu številu mla-
di111e rega predela obisk in lažji dostop do gimna-
zije, v katero je doslej hooila v oddaljooejše 
kraje. Tl'leb.a pa je ob' rem tudi opoooriti, da se-
Darko Radi!nja 
bo omelnjieno lllesorazmerje, la. se izraža v števifu 
uoe;noev šol splošnega tipa na eni in sreanjih 
strokovnih šol 111a drugi strani, še bolj po,,ečaio. 
Pričakovati pa je tudi povečanje odhajanja mla-
dine v tehniške hi njim 'Ustrezne strokoVille šole. 
diillgih regij, kar doslej resda tni bilo ravi110 močno. 
Vsekakor bo bodoči razvoj di,u~ostope!njsl"J(!ga šol-
stva, glecl.alno s širših, ftegionalnih aspektov, zah-
teval postopno zmanjševanj,e tega nesorazmerja z 
mor,ebitnim odpiranjem novih tehniških in 1ustrez-
nih strokoVinih šol ter IUSmerjanjem mladine v te 
šole dm.ig1e stopnje . Tako bi si gospodarstvo in 
družbelne 1služb'e v 111ovogoriški re~iji zagotovile 
ustre:zlno število strokovnega k'adra, ki ga bodo pri 
nadaljnjem razvoju prav gotovo potrd:>ovale. 
Te spremembe b'ocro šle v veliki m eri prav na 
raoll!l1 števila uoe111oev gimnazij :in šol za vzgojo 
učiteljskiega kadra, saj oe sklepamo po inaraVtnem 
gibanju pr,ebivalstva 1110Yogorišlre šolske regije, je 
v lnaslednjih 'desetih letih pričakovati stalno !manj-
ši vpis otrok !na šole druge stopnj,e. Do leta 1974 
naj bi se !JO tem pokazatJclju zmanjša l vpis za 
21"0/o, kar je največ v Slo,·,eniji. Zato se bo struk-
tura vpisanih učenoev po glavnih smereh drugo-
stopenjskih šol v odvisnosti o'd tega in seveda tudi 
od drugih faktorjev fo v bli:zmji bodočnosti prav 
gotovo spremenila, s tem pa tudi tipi šolskih sre-
dišč <foug,e stopnj,e, vpliY1J1a območja in delno tudi 
šolska regija, ki je nikakor ne smemo pojmov.ali 
previeč st.ationo in 111espremenljiYo. 
Sed8lllj,e stanje šolstva '.d11uge stopnje 111a ob-
močj1u širše Goriške in Zgomjeg,a Posočja d,ovolj 
jasno izloča samostoj1J10 šolsko regijo. Ob 11.1poštJe-
va1nj1u nek:aterih drugih elementov regionaH:z,acij':! 
lahko V!nesejo bolj kompleksno izvedene raziskave 
gled,e omejitve regije dolooone korekt1t1re. Pr.aY 
tako je dofo01nfuo oblikovanje re~ije ~dvisno od 
sodelov.a:nja med prizadetimi občinami, ki so ,, 
oeloti ali delno vkljiuoone v to regionalno ,enoto. 
Popolno shemo šolske rajonizacije bi bilo seveda 
mogioče dati, oe bi v raziskavo prit.egtnili še druge 
kategorije šolstva, zlasti osnov,no, kar bi še bolj 
prispevalo k še boljšemu pozlnavanju funkcij in 
celntralnosti krajev ter problemov regionalizacij~ 
Slovelnij,e. 
Geografska problematika hidroenergetskega 
izkoriščanja Soške doline* . 
Geografska problematika pr,ojektiraTiega hi-
droenergetJskega sistema na Soči je zajeta pred-
vsem v cle jstviU. da bo iemergetsl-o izfoorišč.anje 
Soče pomenilo hkrati tudi moane lll1 vsestranske 
spremembe v strukturi Soške doline. Ceprav ho 
ta preobrazba ineprimenno bolj iučinkovit.a kot pri 
elektrarnah , ki re stoje na naših rekah, pa njenih 
• Heferal na VII. zbol'ovanju slovenskih geografov v 
Novi Gorici, maja 1966. leta. 
98 
št,evibrih posledic, do katerih bo 111edvomrno prišlo. 
doslej še !niso sistJematsko proučili, čeprav morejo 
tudi te o'dločilno vplivati oelo 111a smotrnost ener-
getskega sistema samega. 
Pri tem gre predvsem za dva kompleksa poja-
vov. Prvi je obsefua zajezite,· ob gornji Soči, ki 
bo bistvelno spriemenila sedanjo podob-o in funk-
cijo Bovšk<t kotline kot osrednje alpske pokrajine 
v Posočju. Drugi kompleks pojavo, pa so spre-
membe po dolini navzdol in z njimi elektrarne, 
b bodo obratovale ob 1umetn,em v;o'c\nem r,ežimu 
Soče. To11ej bistvlettlo drtugače kakor vse 'dosedanje 
hidroelektrarine v Sloveniji. Te namre<: obratujejo 
ob domala inespremenje;nem r,ečnem r,ež:un'U in z 
razmeroma 2'ielo skrorillUO adaptacijo geografskega 
okolja, v katerega so vključiene. 
V Soški doliini so torej 1energ,etsko izrabo Soče 
projektirali driugaoe, tako da bo ta bistvieino spre-
me111ila strtuktiuro vseh drugih hidroloških funkcij, 
ki jih Soča danes ie ima, ali pa bi jih v hodoče 
ob IDte;nziVjll.ejšem družuenern razvoju pokrajine 
še razvila. S tJem pa se bodo sev,eda spr,emenile 
!Judi druge struktw.,ne pobeze Soške doline. 
V bistvu gre tedaj za inlle;nziVjll.o in hkrati mo-
11okulturno izrabo reČine vode v Sošk'i. doli1ni. Pra,· 
ta mo;noktulturnost pa vzbuja pomislekie, ki vde-
vajo preudarinost in tehtno presojanje načrtov '" 
čim širši :iJri vsestra111.ski luči, 11.1Je le v luči posa-
meznih gospodarskih prunog, temveč ttudi. s širšega 
družbdn.1ega vidika .in z vidika oelotlne_g,a geograf-
skega okolja sošk,e pokraj:iinie sploh. Ta r,egionalni, 
pokr.aji)nski aspekt bi se moral ruvieljaviti kot 
OSJ'I.OVllll metodološki pdncip pri poouoevanju, pro-
jektirainju ill1. v:redinooonju antropogenih posegov, 
k.akdne vsebuje tudi projektirani hidroC111ergetski 
sistem Soškle dol:iine. 
* * * 
Hidroe1nergetsk:i pomen Sooe je nedvomno zelo 
velik, '.kar IJ1affi dokruiuje ž,e dejstvo, da rnjen ener-
getski potlelncial (skiupaj z Idrijoo) po moči skoraj 
ustreza dravsloomu (vielja za sloveru,ki del obeh 
voda). To 111.aS zlasti pueseneča, če obe reki pri-
merj,amo. Očit1no je, da ima Soča g1ede 111a dolžino 
iJn veli.kost porečja 111Jesorazinerno veliko /Vl()dne 
eniergije. Toda prezreti pte smemo, da ima Soča 
.zelo vielik strmec ID je 111jeno ialpsko por.ečje med 
najbolj 111amOooniani pokrajina.mi. v Slo~ji in 
J1Ugoslaviji sploh. Alpsko Posočje dobiva v oeloti, 
ra.wn v dnJU dolin, ~iad 3000 ~nm padavin na leto. 
Gla~e gorske sk!upi.nie, posebno Km.sko :i,n Kanin-
sko pogorje, pa dobivajo matno Vleč, bržkone 
3500 mm, Jnajbolj nam,oče,ni. deli pa po vsej ver-
j etin.osti oelo okrog 400'0 mm padavin ~ta leto. To 
sev,eda 1ustvarj.a .zelo veliko vodnaoost Soče. 
Soča jie zaradi. velikega strmca ter precej~1je 
vodnatosti, prav tako pa tucl.i po geoloških :i,n 
reliellni.h svojs tvih doline, .zelo ugodna za hidro-
ie11ergetsko f izkoriščanje. Edilna večja ovira za 
:iJritenzimo izkoriščanje Soče je njen zelo koleba-
joči vodm pretok. Pri tem 111e gre toliko za v;odni 
režim - ta je razmeroma 1Ugoden - temveč bolj 
za kratkotrajna a zelo 'i.zda1lna in aperiodična 
kolebanja, ki se 1UV1eljavljajo v vseh letlnih časih , 
1llldi ob sezonsko nizkih vodah. Tedaj odteče po 
Soči v kratkem času .zelo reliko vode. Vse to d.aj,e 
r,eki .zelo mofue hudourniške poteze. Zato je Soča 
za pretočne elektrarne kaj malo primerna, saj so 
te tudi. pr.emalo uči.inko, ite. Seclanji dve elektrarni, 
doblarska :in plavsfua, prav zaradi hiudourniških 
potez, ki jih ima Soča, .zelo slabo izkoriščata nje-
no vod,no energijo. DoblaI\Ska ielektrama izrablja 
na pri.mer po podatkih zad,njih let povprečno 
. ' 
komaj dve tr.etj:iinl. (6Šb/o) vodnega pi'etolca, plav~ 
ska celo le 55 Ofo, medtem ko ostala vioda odteka 
mimo turb:iJri brez haska. Za ilustracijo naj 111ave-
deirno, da j,e v pičlih štirih septembrskih dnevih 
leta 1965 ob tipičrno htudour.niški. visoki vodi ne-
izkorišče.no odteklo mimo tlurbin okrog 300 mili-
jonov m 3 vode, kar j,e skoraj ena oetrt:iin,a celo-
lemega vod.,'llega odtoka! Ta voda bi sicer zado-
ščala za pribliwo 40 dni polnega obratovanja 
doblarske dektrarne. 
Logioni zakljuoek vdeva. da bi bilo za smotmo 
in uči!nkov ito izkoriščanje soške energije potrebno 
rečni 1,eži.m Soč,e spremeniti. Predvsem bi bilo tre-
ba zadržati il18ra:sle sezonsk,e in še posebno hudo-
urniške vode ter okrepiti nizko rndo v zimskem 
oziroma po let1nem času. To spoZ!l1all1.je narekuje, da 
se čim više ob reki illl'ecli dovolj veli.k zajezitv®i 
prostor, kamor se bodo sliek.ale narasl-e vode in 
kjer jih bo mogoče tiudi za dalj časa zadržati ter 
tako 1UraV111.avati vodrni pretok. Predvidena zajezi-
tev v Bovški kotlilil.i je tolikšna, da bo 1lo tudi 
omogočala, saj bo zajela priblimo dobrn tnetjino 
oelolemega vodnega odtoka Soče. Obseg projekti-
r.aJne alrum:ulacij,e Jmž.e, da pri tem me gr,e ~ 
drobrne korekture temveč za velikopoteme s~-
membe vodrn,ega odtoka, ki 111.aj IUStvarijo na Soči 
docela 1nov, antropogi~ in to „elektroenergetski" 
reani iiežim. 
Za ilustracijo 111aj 111.avediemo, da bi z wtrie~o 
sprenrembo vocl/nJega režima že dosedanji 2 elek'-
trami pridobivali Jetlno za okoli 40 milij. kwh več 
eLektrične energije. To je pribliŽ{no celoletna pro-
izvodinja rmarsikatere maše elektrarne, na primer 
HE Moste 111a Savi. 
Očitlno je tedaj, da je pogoj za smotrno in 
iutemziv1no izrabo vodrnie ie;nergije Sooe sprememba 
vodnega 1,ežima . 
Prostrana Bovška kotli:na daje iOSllOVil]e p,og;oj,e, 
zlasti -geološke in relie-fine, za obseŽlllo zajezitev 
gomje Sooe. V tJem je torej ključ do učinkovite 
hidroe!nergetske izrabe Soške cloli!lle. P,odčrtati je 
treba, da ob:seŽlll.a zajezitev gomje Sooe nikakor ine 
bo služila le trinovski elektrar\lli, temveč bo bi-
stveno koristila tudi vsem drugim soškim eJek-
trarinam ob ooktu navzdol, sedanjim in bodočim. 
Bovška akru;mu lacija bo s trtnovsko elektrarno 
vred le temelj!ni čle.rt za učiinkovit in premišlj,eno 
ur,ejitm sistem hidro~ergetske izrabe oelotin.e Soče. 
V tej luči j·e treba vredJnotiti 111jen pomen iJn raz-
meroma vielikie .investicije, ki so za to potrebne. 
Aklumulacija ob gorinji Soči dobi svoj smisel ill1. 
svojo polno 1Upravioenost prazaprav še1e v sk1opu 
celotnega soškega hidroenergetsk2ga sistema. 
mnergetski načrti so nedvomno pridobili na 
ponre;nu, ker načrtova.."lj1e o izkorišč,anju soške 
hid1·oel1ergije ne poteka le z vidika t'osame:z.nih 
elektram in tudi ne z vidika posameznih rečnih 
odsekov oziroma posameznih dieLov Soške doline, 
temvieč z vidika oelotJne SJče in z vidika po smi-
selnem sistiel111U urejenih efoktrarn. 
Nedvom1no j,e zelo pozitiVii10, ak.o elektroener-
getsko p11ojcl<:tira,nje Soče 111e po~eka. parcialno, z 
vidika zdaj qie zdaj druge elektrann.e. Kajti v tem 
"' ' b' ~. ·t i 1 • ~ ' ' rhme11u 1 se vse non e z einruanu, skillp,ru.nu te-
žavami kot dosedanji dve; s težav~, ki izvirajo 
v prvi vrsti iz !neugodnega reQnega režima. 
Ko razpravljamo o bovški alrumulaciji, se mo-
ramo torej zavedati, da gre pri tem dejalnSko za 
hi~ergetslro izrabo in preobrazbo celotne do-
.line in ne le Bovške kotline. 
Tega vidika pri dosedaajem js.vnem obravna-
vanju HE Trnovo, žal, rukakor iniso jasno iosvetlili. 
Zato tudi vrednotenie bovške akumulacije ni ime-
Jo IUStre:mih izhodišc. Problematik.a oelotine Soške 
doline se je zato neupravičeno wžila na en sam 
člen hidroenergetskega sistema Soče in na e.n sam 
del njene 'doli:ne. Zato je trudi vrednotenje akumu-
lacije privedlo 111e le 'do zoževanja in deformacije 
njenega pome.na temveč trudi do absurd.ne alter-
nativnosti. 
Naj bodo vzroki za takšno obravnavanje soške 
hidr-Octlergetske problematike kakršnikoli, dejst:YO 
je, da še vedno prikamijejo hidroenergetski pomen 
bovške zajezitvie enostransko in P.reozko, zg'°lj z 
vidika ene same elektrarille, ne pa v luči celotnega 
hidroe1nergetskega sistema Soče, še mainj pa z 
vidika oelot1ne hidrološkie problematike Soške do-
line, da o kompleksnem regionalnem aspektu niti 
J1e govorimo. 
Obžalovati je, če je šlo za nestrokovne motive 
in če je bilo pri tem po sredi taktiziranje, raču­
najoč na slabosti izoliranega projekta ali pa s 
tem, da bi 1načrti o hidroenergetski izrabi celotne 
Soške doline naleteli na prevelik odpor, ker bi 
izzve1neli preveč enostransko. Zato naj bi hidro-
energetska izraba potekala postopno ter zajemald 
m del aoline za drugim. 
Zato je toliko bolj potr.ebtn,o razširiti in poglo-
biti poglede, ki jih vsebuje hidroenergetska pro-
blematika Soškie doline, ter jo osvetliti v regional-
J1ogeogr,afski luči. Ln to ne le z vidika Bovške 
k:otli!ne oziroma Gornjega Posočja, temveč v luči 
Soške doline kot celote. 
Medtem ko <iajeta seda;nji d·ve soški elektrarni 
letno 250 milijonov kwh, bi dajal hidroenergetski 
sistem Soče, ko bi bil zgrajen, petkrat več ener-
gije, to je pribliino 1300 milij . kwh (glej karto). 
.Poleg HE Trnovo (z močjo 140 MW in lemo pro-
izvoclinjo 470 milijonov kwh) nameravajo z~·aditi 
še dve pretoQni: HE Kam.no v Tolminski .lwtlini 
(22.6 Mw in 117 kwh) in HE Solkan v i50teski ~ ,ed 
Sah'otilnom in SkaLnioo (21 MW in 125 milij. kwh). 
Raren tega je v 1118Črtu še akumulacijska HE Avče 
z zaje21ejno Idrijco (84 MW in 324 milij. kwh) ter 
dve manjši relektrarro, ena :na Koritinici, dr:uga na 
Reki. Skiupno bo teh šest oziroma osem elektr,ar;n 
dajalo približno toliiro elektri.ooe energije, lrot 
jo dajejo danes dravske elektrarne, oziroma bo to 
400/o vse seda!nje električne energije v Sloveniji. 
Ce pa bovškie akumulacije 111e bodo zgradili, bodo 
preostale štiri elektrru,ne IWl Soči, dve zgrajeni in 
dve projektir,lljlll, dajale pri sedanjem r,ečnem re-
žimu letno okoli 70 milij. kwh električne ,energije 
malnj. To je približno celoletna proizvodnja sred-
nje vielike elektrarne, na pri.mer HE Medvode 111a 
Savi. Ra~ tega bo ta energija tudi manj za-
n.esi1iv,a, ker bo neposredno odvisna od priooclneg& 
vodnega kolebanja. 
Od skup.ne proizvodnje ielektrične energije ,· 
Slovooiji odpade na dravske e lektrame približno 
750;0 vse hidrodniergije, na Sočo okoli 150/o in n.a 
Savo 1O0/o. Pri tem pa je Drava v glavnem i.e 
izkorišoena, medtiem ko je tna Soči možno povečati 
proizvodnjo energije za štiri do petkrat. 
Sedalnji <lvie soški dektrar.ni izrabljata komaj 
70 1m rečnega padca (manj kot lOO/o), medtem 1w 
se Soča do Gorice spusti :za s.kup1110 845 m. Tmov-
ska elektriama pa bo izkoristila 1I1ekaj več ko 200 
metrov viš:inslre razlike. 
To'da pomen Soče ni le v tem, da zmore dajali 
veliko e lp{triqne energije, temv.eč tudi v tie111 , da 
bo z zajez~o Idrijco in Sooo ter spremenjenim 
r,e&iim režimom obeh voda pridobivalllje električ­
ne energije bolj zanesljivo in funkcionalno. To pa 
je spričo nezanesljivega „vremenskega" pridobi-
V181llja elektrlČille ener~je v našem „pretoč.ne.111„ 
energet.skem sistemu ~lov~je velikega pomena. 
Soški energetski sistem zajema celotino So;ko 
cloli1110 r.aren Tventie. Sočo in njeno dolino boJo 
preu11edili v 'Vll!tlo stopenj, ki si bodo sleJile druga 
za drugo. V vsaki od teh stop~j bodo zajezili 
vodo, med njimi pa bodo vodni tiok iz naraw11c 
struge p:reusmerili ter ga speljali do po.same~uili 
dektr,arjn pod remljo oziroma po ceveh. T.ako ;,e 
bo po doliin:i navzdol menjavala zaje:re1u1 \'Oda z 
wnesnimi domala suhimi dolinskimi odseki. 
Od izvmt do drl.llvu1e meje pri Solkanu je So~a 
<lolg,a 93 km. Od tega bo ostala le e:na petina 
(19 km ali 2O.40/o) soškega toka nespremenjena. 
medtem ko 111arneravajo 74 km ali 800/o Soče , 
celoti priedriugačiti. Sočo bodo zajezili v skupni 
dolžini 38 km, to je 40.9<>/o ~1jeneg;a toka, ~nedtem 
ko bodo v preostalem delu soški tok 1rneusmerili , 
tako da bo v dolži.ni 3G km (38.7 0;0) korito Sotic 
skoraj pra2j[l(). 
Sprem~, ki se s tem obetajo, so tolikšne, 
da bodo iz Soške dol:i;ne IUSl:Varile naše najbolj 
izrazito iln najbolj specializirano hidl'Oenergetsko 
ozirolna elektroimergetsko pokrajino. Pri tem gre 
za dve 21elo markantni potezi, ki ju hidroenerget-
ski s:istem prinaša v Soško dolino. Prva j,e v tintien-
zi:vµo.sti samega izk'orišč.anja Sooe, druga pa ,· 
specializiranosti tega izkoriščanja. 
Z ruresarioon:im hidroenergetskim sistemom s~ 
bo morala celotlna gospodarska stliU.ktura Soške 
doline prilagoditi hidroe111:ergetski funkciji, ki bo 
nedvomno postala dominantna. 
PredvicLeino izrabljanje Soče je z ,energetskega 
vidika inoo.vOIJIUW 6Dlotmo. Zlasti če sodimo po 
tem, a.a se bo tesno lnaSlanjalo in smiselno izrab-
ljalo vrsto potez, ki jih Soča iJn njena dolina irn.a-
tia, medtem Iio bodo druge, za hidroeaiergetsko 
izrabo malnj !Ugodne potiere, skušali korigirati. Tu 
pa je jedro probLematike. 
Soča je živa, oelo pneveč dinamiana reka, saj je 
v marsičem prav hiudouriniška. Zato bi bila kor-ek-
tJura 1111jen.eg,a vodnega režima splošno koristna. 
Toda t,e spr,emem® ne bi smele biti take, da bi 
100 
<. 
\ . 
\ KOBARID O 
~~'---·-..._._." 
...J .( 
<( 
.✓· 
\ . 
. / 
\ 
·'-·-·1 
./ 
./ 
./ 
/ 
·,.,,,Jr-· . 
,, 
t- /j)NOVA GORICA . 
.l 
r, 
SOSKI HIDROENERGETSKI SISTEM 
o s 10 1S 20km 
/ 
eho vrsto negativnih potez zamenjali z drua-o, 
• • C, 
naraVJ11Je z antropogien:uru. 
Zajezena Soča bo imela nedvomno vrsto _pozi-
~vnih lllčinkov. Omiljeni bodo destrukcijski pro-
cesi, med <lrugim zlasti erozijska dinamika Soče, 
kat je spričo vielike destnukcijske 1Uč:inkovitosti 
hudourniške_ Soče še posebno pomembno. 
~rav ~o .se bodo_ sp~li transl?°ryn} _in 
sedimelntac1Jski prooesi. Mentv,e n.amrec k:azeJo, 
da je Soča lnaša najbolj prodonosna r eka, kar bo 
treba pri zajezitvi Soške doline v Bovški kotlini 
~ posebej !Upoštevati. Akumulacijski bazdn bo 
ro5tal pravcati. zbiralnik hiudoumiškega gradiva 
1z vsega alpskega Posočja. To je toliko bolj po-
membno, ker je vodni odtok predviden v dnu 
?aZ®a. Zato so potrebna še sistematična merjenja 
m posebine študije, ki naj u~tove d:iinamiko tega 
procesa. Od rega je ruunrec odvisna življenjska 
aoba aktumuLacije oziroma StoJl'illja viegiet.acijsk e 
oh,wve, 1d bo v Gornjem Posočju potrebna. 
Z bovško akiumulacijo pa se bo na drugi strani 
zmainjšalo zapolnjevanj,e zajezitvenih bazenov ob 
Soči navzdol. Zaradi tega bodo ime le nižje elek -
trarine daljšo življenjsko dobo in boljšo fru.nkcio-
na.Lnost. Tako se nam tudi v tej luči znova odkriva 
univerzal111i pomen, ki ga bo imela bovška zaje-
zitev za celotni soški hidroonerget:eki sistem. To 
je mova dokaz, & pomeina bovške iakrumulacije m1e 
smemo 'Vrednotiti le po trnovski elektrarni. 
* * * 
v Doslej ~ v zvezi s h~doumiškimi ]lOllezarni 
Sooe poiudanli pom® bovske akwnulac1je pred-
vsem za visoke vode. Toda inje.n pomen 11.1tegne 
biti odločiwn tudi takrat, ko ima Soča premalo 
vode. V Soški dolini je ina:mreč pereča rudi p r o -
bl e matika nizkih voda. HE Plave obra-
ruje na primer ob lllizki vodi brez kakršnegakoli 
(dnevnega) iz.a'drrevanja vode, ker je treba skr-
beti, ,da je vo<l111i pretok stalen in da ni manjši od 
prirodnegia, to j,e 12 m s v seklu/n'di.. Soča ima ll1AID-
reč v spoclhjiem, ravninslrem toku, pomembno 
namakial1110 f11.1111kcijo , ki pa zaradi obra-
tovanja elektrarn ne sme biti okrnjena. Namakal-
na fiunkcija Soče je l11Affii,eČ ~tarejša iod energetske. 
V plodnem raVUU111slrem svietlU ob spodnji Soči 
so skromne po.Letne padavine preoej ruja <>vira za 
intenziVJ11.o agramo izrabo tal.' Zato soško vodo s 
fridom lllporabljajo za !namakanje. V zadnje m 
oosu pa si prizadeva jo, da bi inamakanje tal ra z-
širili :in s tA:!lln a~ramo proizvodnjo še stopnjevali. 
Moqna vzpodbtuct.a za illltcinziV1110 agrarno proiZV10d -
njo v italijanskem spodnjem Posočju je zlasti bli-
ž:ilna razvijajočih se 11.1rha111.Skih središč, posebno 
Tržiča, Gorice in seveda Trsta. Prav zaradi t,eaa 
iščejo lnOve 1ino:žJnos ti, da bi ltlalllak.ah1e površfue 
oh Soči razširili. ajLare bi se dalo to doseči z 
ustrezno hidrološko ureditvijo gomje Sooe, s ka-
tero bi okrepili •rizko pole tno vodo ob spodnjem 
tok:u. Na italij,airuski strani je zato veliko zanima-
nje za naše regulacijske načrte. Ta inte res pa 
odpira lnO VJe po~l,c<le na hidrološko 11.1rejarnje Soče. 
V Soški dolini imata zato veliko vrednost e ner-
getska :iin namakalna voda. Načrti, k i bi znall 
obe :flUlllkciji Soče rustre2ll1o vskladiti, bi bili relo 
pomembni. 
Da bo namakalna fiunkcija Soče 1I1araščala. je 
izven dvoma. Prezreti Ludi ne smemo, da ima 
namakalna voda dandanes :če marsikje precejšnjo 
ceno. Toda r,ecini režim je ravn o v spodnjem toku 
Sooe za inamak,a;nje n ajmanj primeren, ker se na 
nje m 1uvdjavljajo mediteranski klimatski vpli"i 
re v tolikšni m eri, da !Ilivo-pluvialni režim sred-
nje Soče preoblikrujejo v pluvionivalnega ; ta pa 
ima močne m editeranske poteze z izrazi to lflizko 
vodo v poletju. 
a obeh straineh ;me je so re izdelali ~tačr te za 
namakm1je n ovih površin, zato je pričakovati, da 
bo po treba po polet111i, 1Mmakalni vodi vedmi 
večja i n da ho oskrba z njo čedalje bolj per,eča. 
Tako smo 111.a primer tudi tostran meje re i:oclel4li 
inačrtc za tnamakall1je Vipav.skie doline, pri če.mer 
bi raze;n Vipave inamakala flišno do lino tudi voda 
iz Soče, ker Vipava sama 111-e bo zadoščala. Težav-
nost intenziViJ1-ega namakanja je predvsem v lem, 
ker po do ločilih mirovne pogodbe izkomčanje 
Sooe :iin Vip.avie ll'lJe sm e oškodo va li i t.alijanske strd-
ni. Zato obeh rek 111e moremo polno izkoriščati.* 
Pomen Soče oziroma soške talne vode poslaja 
iz dneva v dan večji. Ta ko je oskrba z vodo če­
dalje bolj pereča zlasti v Trsllu, v mestu z 111-ad 
300.000 prebiva lci, ki troši :oelo veliko vode. 
Kraški izviri ob vMožju Krasa tudi s Timavom 
vred ~1e zadoščajo več. Zato bo 111-ovi tržaški vodo-
vod segel v ravnino ob spodnjo Sočo, kjer boda 
pri kraju Pieris črpali soško talno vodo. V ta 
narru:m so v spodnjesoški ravrun.i izvrtali št.evilne 
vrtine, da bi u gotovili hidro loške razmere, še po-
seblno pa dinamiko talne vode v odvisnosti ou 
soškega toka. V lnaČrtlU imajo tudi, da bodo s 
soško talno vodo sčasoma einotno oskrbovali ce-
lotno spodnje Posočj1e s Tržičem in Gorico vred. 
Oči1Jno je tJedaj, da postaja v italijanskem, če­
dalje bolj 11.1rba,nsloom in :iindustrijskem spodnjem 
• Leta 1939 so tedanje italijanske oblasti dolocil.-
.Jadrunski e lektriski dru.tbi. ki je na Soči gradj la obe 
elektrarni, , 1·sto obveznosti, s katerimi so zagotovile p rebi-
valstvu ob Soči \'sakodnevJ1e potrebe po vodi. Da ne bi bil i 
z11racti nerednega do toka Sooc o b srednjem in spodnjem 
toku p1-izade li tudi večji pot rošniki vode, so dolociJ;, da 
mora elcktriška družba skrbeli, da je dotok vode iz elek-
t ra rn čim bolj enakomeren, in da j e Tržiškemu zdruz.•nju 
u1 n anrnkalno poljcdclsho u1gotovljena stalna količina ,ode, 
ki je potrebna z11 namakanje. Zato je morala e le ktriškn 
družba v 61.lmi dobi skrbeti za pretok, ki ni smel bili 
manjši ocl prirodncga. 
ObYezni pretok minimalne ,·ode določa t1.1di miroma 
pogodba z I talijo jz 1947. leta, po k.ntcri mora Jugoslavija 
skrbeli, da bo po Soči odtekala ustrezna količina Yode. ki 
je lt.nliji potrebna za ru11nakanje tal od Gorice clo Jadran-
skega morju. Pri tem pa I utlija ne more znhtc, ati, da hi 
izko,·iščala vodo S<Jfo , , d·ji količini in z bolj; imi pogoj i„ 
kot je bilo to v preteklo,,ti. \'se hid rološke spremembe, ki 
se poja,ljajo na drugi strani, pa je treba , , sakcm primeru 
urejevati sporazumno. 
102 
i 
I 
t 
' 
Posočju vedno viečja potreba po v;odi, bodisi za 
111.amakanje in široko potrošnjo, še bolj pa za 
industrijo. 
Pri izkoriščalnj111 Soče j,e treba upoštevati tudi 
to, . ~a . so po do~čha~ mi:'°v'1e po~dbe med 
ItaliJO m Jugoslav1Jo hidroloske spremembe mož-
ne l,e z in:1ec~eboj1J1:ilm sporaZilllllom. Ob tem pa je 
gospod.'.:trJ($1Je s Sooo na naši strani 'Usmerjeno 
pre~·vsem. v ~kori~č.a!nje _111jene emrgije, medtem 
ko Je lna 1taliJaJ1Sk1 strani rusmerjeno predvsem v 
namakanje in široko potrošnjo. Toda z obsefuo 
~jezitvijo go:rinjie Sooe se odpiraj~ široke momo-
st:i za_ v~kl_,;;1jev~j,e različ1~ hidroloških tiunkcij , 
~ lllaJ b1 )lh Sooa v bodooe imela. Seveda pa bi 
bilo treba odotllli sisLem izkoriščanja Soče še 
temeljito in vsiestran.sko proučiti. 
• Czr~1ba Soče je tJorej re sedaj različna, v bo<lo-
oe pa se obeta, da bo njeno izkorišča.-rijc Š.! bolj 
nu1ogoslr.aa1.Sko i~1 i;;.: bo lj int•e.nzi'-1'0. lfkrati s 
tem razvojem pa tlaiSt.ajaj,o š:ievifoi inovi problemi. 
če rupoštevamo še razvoj turi.stioneo-a «ospod.ar-
stva ,. Soški dolini, poseb.:io v alpske m
0 Posočjru , 
potem bo gospoc:L:uj~njie s Eofo zelo zaht e\'JnO. 
Soča naj bi in1ela toroj :Delo n1..--:o„ost rans ko 
filJlilkcijo s pr,eoej dfoer ge ,1unimi komponentami. 
Zato so toliko bolj (X) Lr,ebnc zelo temc!jitc i11 
kompLcksne štru<lije, ki bo<lo iwblikO\ale ustr<.:Zi,•J 
strukturo v tem mnogostr,ainskem izk,orišč.arnju 
Soče. Ko se odločamo tO 11wejanju in izkoriščanju 
Soče, trudi lne tSmemO povsem zavreči načrtov o 
ploV1111i zvezi rmed Jadranom in Donavo, ki maj bi 
potekala oez Slovenijo. Z:ivec:Lati s,e namreč mora-
mo, da ima Skn-enija Y t em pogledu izredne 
mož.n~sti, saj je hidrotieh;nično edino prek našega 
ozemlJa moiJna vodna pot med Sredozemljem in 
Srednjo Evropo oziroma med Jadranom in pa-
no;nsko Donavo. 
O rej · plovtni zv,ez.i obstajajo razlian,e variainte, 
Yse p.a 111poštJevajo spoclinjo Sočo in Vipavo. Po 
mdinjih načrtih računajo, <la bi plovno pot spe-
ljali po Soški :i,n Idrijski dof.ini. Ker so v vseh 
dosedanjih variaa1tah odmerili Soči -z,elo pomemb-
~o _vlogo, bi bilu umestlllo, da b.i kompleJC&ri ill.ll-
crti o vodnem gospodarstvu Sose upost.evali tudi 
to perspek"tivo. 
Ob tem e se,eda odpirJl -z,elo šil"-0ka problema-
tika, ki presega okvir Sošl-ie doline in Sloven;ije. 
To'cla videti j e, da bodo ti načrti oedalje bolj 
realni. Za ilustracijo naj omenimo, da se za to 
plovno zvezo znova in oeclaljie bolj zanima tudi 
Italija, ki je prip;ravlj,e1na prispevati celo tri 
četrtine stroškov za IUStrelill.a raziskovalna dela. 
Splo~i razvoj terja , da morajo 11eke opravljati 
v kultumi pokrajini oedaljie ,·reje i.n čedalje bolj 
razliqne vu;nkcije. Funkcije, ki so zanje često 
preobseme in preveč divergentne. Iz tega izvirajo 
števibu prob1emi. Oe pri takem izkoriščanju 1111 
dovolj poouclamosti, n.ačrtinosti in kompleksnosti, 
potiem toliko prej priclie do destl'ukcijskih uČllll ­
kov tako za prirocline kot trudi za družbene kom-
p-Oillente geografskega okolja. 
' Ta vpraša,nja se Y celoti odpirajo tru'di pri 
i..zkorišč.a,nju Soče. Z geografskega stališča je smo-
lrno ne le kompLe~o hidrološko iureja:nje Soške 
doline, temveč 111rejanje cloline na osnovi širokega 
uegionalnega načrtovanja. 
Br.ez takih prouoernnj nikalror 111i zanesljivo. 
da bi predvidooi ielektroenergetski rečni r,ežim 
Soče IUJStrezal kompleksnemu r,~gioinalnemu razvo-
j111 Soške do~e. Zato bi bilo treba hidroenerget-
ske lruiČrtJe &e 1J1.aprej razvijati in jim dodati še 
dr.ug,e in tako bolj na široko proučiti ter utiam.e-
ljiti 111.ajustremejšo strukturo g-0spodanskega izko-
rišč.a!nja Soče. 
Sošk,a dol:i!na j,e s celotnim Poročj,em vred zeb 
svojstv,e.na regija. Zato j,e treba rupoštevati vrsto 
speciričnosti, posiebillo pC6tvo notranjo strukturo 
Posočja, ki 111e dopušč.-1 pvetiraine enostranske 
usmerjienosti svojiega gospodarskega razrnja. Raz-
lična struktura Posočja še posehej IJ1,8rekuje izra-
zito po!ilrultrumost tega razvoja. V alpskem iJn 
subalpsk.em Powčju drug.aoe k,ot v meditera:nskem 
i1n submeditJer.anskem. Z vsem tem bo 1reba vskla-
diti wdi izkorišoanj,e Soče. Pri tem je velika po-
111.a1njkljivost rav1110 to, da za Po30Čje i n za S.Jšk.o 
do:iln'.) š.e rn:11a.mo re~rionalne_::a pro «rama. Za•o 
rudi ni ust rez;!lih ie!e .ueutov za d c1 rnlj te '.1tno in 
n:e;otransko pres,ojauje nal'.:r .ov o 1i.a.i1e . c.1\c'U1e111 
h idr 1>e1nerget.sl-e.n iz;._o ri;fa.1j u So(e. i'\i pa moč 
<l, o mit i že sedaj , d-1 je me.o<lo!o;,ija du~etlanjega 
načrtovanja pomanjkljiva. 
Zaradi skopo odmerjim1ega pr.ostora na tem 
mestru :ni možnosti, da bi obraV111avali še druge 
strani geografskih problematik, ki se odpirajo s 
predvidurim hidroenergetskim preurejanjem So-
ške doline. 
Med njimi bi bilo tr,eba omeniti zlasti valori-
zacij o samega g,oografsloega po!ožaja Soške doline 
in iz t,eo-a izvirajooe polle.nciaijlle možnosti njenega 
r,egio'.lla&;ega r.azrnja. Pri tJem mislimo zlasti ,na 
pr,omet110 fiu:nkcijo Sošk,e doline. 
V tesni zV1Cz.i s prom.etinimi vprašanji Posočja 
j,e tudi 1njiegova turi.stiČllla probtematika. Soški do-
1:ini se gledie na njeno mediteransko !Usmerjenost 
odpir,a dvoj:n.a perspektiva t111rističnega razvoja. 
Glec1e na promemo - tiuri.sti0ne tokove, ki so 
rusmerj,eni iz kO!lltinentalne Evrope k Jadranskemu 
morjt1 , ima pogoje, da se v injieno dolino usmeri 
izd.at.e,n :i.i1 111a~el prometino-tlllristioni tok. Glede 
na mediteran,sko, močno rurbanizirano italijansko 
sosedstvo pa -0dpira Soška dolina svojo turistifuo 
fiunkci.jo kot gorska, a lpska pokrajina. 
Ob,a turi.stičha tokova sta divergien1rna ne le 
po smeri. t,emvieč tudi po svojem :značaju. Proble-
matik.a, ki iz tega izvira, je v Soški dolini še v 
celoti odprta. 
V Soški dolini, poseb;no v Zg. Posočju se :relo 
živo pojavljata de.agrariz.acija in depopulacija. Ti 
procesi so zlasti pereči glede na geografski iJn 
posebno ~iacionalllli položaj Soške doline. Zato bi 
bilo treba v Posočju razvijati tako giospocl.arsko 
struktiuro, ki bo deagrariz.acijo in <lepopul.acijo 1er 
z 111jima povezane negativne pojave, zavrla. 
Iz teh in drugih razlog,ov j e še v celoti odprto 
vpraša.~1je, ali ima Soškd dolina najbolj smotrno 
perspektivo v gospodarskem razvoju s hidroe',ner-
103 
gets:k'o osnovo iali pa naj bo ta osnova cL.1uga&ia in 
bolj r,am.ovrstina. Toda zaradi teh vprašanj, ki se 
glede enostranskega razvoja Soške doline pojav-
ljajo, lllikakor ni smotrno, da proučevanja zasta-
nejo. Nasprotno, prav ti pomisleki bi morali biti 
spodbuda za razvija:nje in izpopolnjevanje seda-
njih načrtov. Zlasti še, 1-0er je Soška doli/na poten-
cialno zelo bogata pokrajina. 
Ob moralni :in ~lU.lterialni spodbudi /širše~a ZTill-
'Čaja , bi bilo treba omogočiti, da z resnim in 
sistematičnim prouoevalnim delom Posočje dobi 
utemelje no perspekth·o lastnega raz\'oja, konkre-
tizirlllllo v clokiu:mentira nih smernicah negio,nal,neg,., 
načrta. To terjajo ~elo !Utemeljeni motivi, med 
drugim tu'di skrb 1.a skladen razvoj lov,enije 
kot celote. 
VIRI 
1. A. Melik: Vitra nc, Zt'lenci in Rovtil.o, Geog r. zh. VI., 
Ljublja1111 1961. 
2. b. Furlan: Klima l>~č1a, HMZ, Ljubljana 1959 ~clk\.~. 
3. A. Batič - M. l\lladovan : Pomen HE Trnovo za verigo 
e le ktrarn na Soči, Nova Goric,; 1965 (cikl.). 
4. Hidroele ktrarna Trnovo. Osno\'ni podatki o proj.-k111. 
Soške e le ktrarne, ova Gorica. Ljubljana 1964. 
5. Zapisnik j avnega simpozija o družbeno-ekonomski 11pru-
vičenosti gradnje hidroelektrarne Tmo,·o. Re p. sekr. w 
urbanizem, Ljubljana 1965 (cikl.). 
6. Elektrogospodarska skupnost SloHnijc. Letno poroi·ilo ,.n 
leto 1964. Ljubljana 1965. 
7. S. Ilešič: Hečni režimi v Ju;:,:o~l11dji. Geograiaki ,cstnik , 
X IX. Ljubljana 1947. 
8. J. Brus: \'od11ogospodarske osnove \'ipa"~ke doline. Za-
vod zn ,•odno gospodnrsl\·o Lil , Ljubljana 1963 (tipk.). 
9. C. D'Ambrnsi - 8. Doro: Riccrche chimichc, chirni,•() 
fisiche e geologicl1e sulic falde artesiane della Ras,a 
Friuliana JH'llo s tudio del nuovo acqucdotto ·di TrieRlc . 
Boli . Soc. Adr. Se. Na t. XLV II , T,;<'ste 1953- 54. 
Hidrografski problemi Visokega Krasa 
med Idrijco in Vipavo 
lliclr-0grafske 1·aziska\'e krasa so resno po\'ezane 
:.,; gospodarskimi potrebami, obenem pa zn.atno 
prispevajo k po2j11avanju rnastan'ka in razvoja kra-
sa. Ja sJovenskiem krasu so ~iajbolj,e preuče,ie hi-
drografske razmere !notranjskih kraškjh polj. V 
ostalem kra u, rai;en 111a .Primorskem, kjer je 
posebno pereče vprašanje oskrbe ,naselij s pillno 
vodo, hidrogra fske značib10sti še niso tako po-
drobno raziskane. fodllem '.ko so se kmečka nase-
lja rna krasu že od tt1ekdaj preskrbovala z vodo iz 
kiapnic i:n vodnjakov, živino pa so napajali v 
kalil, · in lokw1h, so imela viečja naselja in 'Zlasti. 
m esta posebne težave v 10sk.rbovia:nju s pitno vodo. 
Te težave so e ~iajprej pokazale pri oskrbi Tri!lta , 
lci tudi sedaj še mi poY.sem urejena. Podobno :velja 
Ludi za Gorioo, ki se j e sprva oskrbovala iz vod-
~1jafoov, izkopanih v prodni nasipi.ni Soče. T,eh 
vodnjakov je na Soški ravni.ni obilo in j e še pre-
cej naselij vezanih nanje, vendar potrebe po vodi 
vedno bolj pI1eraščajo njihov,e zmo&ljivosti. Teža-
e s /pitno vodo imajo tudi inaša obalna mesta v 
Ko'{Jrskem zalivu, prav tako pa tudi VleČji turi.-
stični kra ji tna .Krasu in je med njimi mora.a 
Posoojna v inajtež.amejšem položaju. Vsi ti kraji 
se namreč že oskrbujejo iz velikih vodovodov, ki 
jih !napajajo stalnejši kraški izviri ob vznožju 
Visokega krasa. Zaradi dotrajane vodovodne mre-
že in Vielikih izgub sedanja zajetja 111e morejo kriti 
vedno bolj 11U1raščajočilJ potre b. Poleg rekonstruk'-
cije s tarih j e v inaČl'tlu tudi gradnja noviega veli-
kega vodovoda za Primorsko z zaj,etjem izvirov 
Uinioo v Malnih na Planinskiem polju. 
Za oskrbo naselij v Vipavski dolini, Goriški 
ravnini in na Tržaško-Komwisloom Krasu je naj-
pomemb;nejši rn1raw1i zbiralnik, visoki kraški s,·e l 
med fdrij co ii1 Vipavo, ki pnest1,ez.a velike mnn-
ži;ne padavin, od 2500 do 3000 mm povprečno nn 
leto ( F11.1rla1n 1961 ). S skora j 500 km2 kr.aškegn 
površja odtekajo vode pod wmlj,o v velike kMiike 
izvire v VipaV1 ki doliJni, rob Soči in Idrijci. 
Visoki kras med Idrijco in Vipavo je razmel'O-
ma izrazita reliefina enota predvsem 1,aradi homo-
gene apniško dolomitne zgradbe sredi med flišno 
Vipa.v;sko dol:ilno in v g l.avinem nepr.opustnim sve-
tom Idrijsko-Cerklji1U1.skiega hribovja. Na obeh 
stra111eh doline globoko zanezane v nepropustne 
plasti, tako da maša višinska razlika med dnom 
tleh dolin in inajvišjimi vrhovi kraških planot do 
1300 m. Takema relie:f'rna razlika je po dosedanjih 
geomorfoloških r.aziskiavah predvsem rezultat di-
fer,encirane erozije 111eprropustinih plasti in zakrase-
vanja kiarbonatinih kam®i.n. Koliko j,ekom-enjeni 
višinski razliki prispevala mlada tektonika, za 
sedaj še 111i mo!roče zatrdno 1Ugo1JOviti. K o s s mat 
(1916) :iJn Winkler (1922, 1957) sta pripisovala 
tektonskim prooesom Jtludi v mladem razvoju Kra-
sa .znaten pomen. W:iJnkler je z mlado tektoniko 
razlagal 11eliefno vzbooonost č.epova;nske suhe do-
l:i111e. roviejše geomorfološke raziskave so poka-
zale, da je bil osrednji del doline po preoočitvi 
najmanj preoblikovan, imedtem ko so spodnji in 
zgornji del poglobile lokalne rvode iz sosednjih 
kraških planot. 
Pri za5l10vi reliefa Visokega krasa med Idrijco 
in Vipavo so imeli pomemb;no vlogo površinski 
tokovi s sosednjeg,a 111epropustnega sveta, ki so 
odtekiali s predgorja Jrulijskih Alp proti Jadranski 
m orski ko tlini. V zahodnem delu so iwbliloovali 
104 
J