PROLETAKEC JE DKI.AVSK I LIST ZA MISLECE f:ITATELJE
PROLETAREC
Ulnsilo Juj$o«lovanske SocialislKoe Zveze in Proiveine M»tire
OFFICIAL OltGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
JT _ NO. 1770.
m« mu«, h. «. un. M U. « ww*. im.	« »»» >• "" CHICAGO, ILL.. 13. AVGUSTA (Augmt 13), IMl, i'ublUh.d Wy.Hy ,t 2301 s. Uwnd.lo avp.	... LETO—VOL. XXXVI.
Kaj dobi Nemčija v Sovjetski Uniji,
ako jo premaga?
_i_
STRATEGIČNA PREDNOST NAPADALCEV V VOJNI. — PROFESOR HAENSEL 0 ZMOTI POVELJSTVA SOVJETSKE ARMADE. — ŠTIRI GLAVNE TOČKE, KI JIH HOČEJO NACIJI
V LONDONU MNOGO VLAD
Sovjetski politiki in vrhovni j poveljniki sovjetske oborožene j sile so vedno računali, da ako bi) Nemčija Rusijo kdaj napadla, bo udarila naj prvo z vso tiilo v Ukrajino. Zato je bila Rusija tu na obrambo najbolj pripravljena.
Zalet v Smolensk
Toda ko je dal Hitler dobro pripravljeni nemški armadi signal za udar, se je zakadila proti Rusiji ob Baltiku, da doseže Leningrad in proti Smo-lensku, ki je strategiena točka za prodiranje proti Moskvi.
Napadalec ima v vojni veliko prednost v tem, da ve, kam misli udariti s svojo največjo silo. Vrhovno poveljstvo armade take države, ki je v nevarnosti napada, more le špekulirati, kje se bo treba najhujše braniti in se vsled tega na do-ttfni točki najboljše pripraviti. Sovražnik s tem računa in zato je Nemčija ves čas govorila le o svojem pohlepu po U-krajini. češ, naj se Rusija * pripravi tam najbolj, potem pa bo morala svojo armado, oziroma del svoje armade poslati iz Ukrajine na pomoč ogroženim četam na drugih točkah.
Posrečena taktika
Profesor Paul Haensel meni, da se je nemškemu poveljstvu ta strategija obnesla, zato je Sovjetska Unija izgubila toliko teritorija. Paul Haensel je profesor ekonomije na Northwest-enm univerzi v Chicagu. Rojen je bil v Rusiji, od kjer je prišel v Ameriko leta 1928. Pod ca-rizmom je bil direktor carske banke, pod boljševiki pa je postal predsednik finančne sekcije zavoda za ekonomska raziskovanja in pozneje član posve-
tovalnega sveta v finančnem komisarijatu v Motvkvi. Rusijo on torej pozna v vsakem oziru.
Dasi se sovjetska armada bori tako junaško, da je prekrižala vse prvotne načrte nemškega vrhovnega poveljstva, torej Hitlerjeve načrte, je tu še vedno nevarnost, da nemški invaziji ne bo kos in se bo morala umikati.
Ko so nemške mehanizirane divizije dospele v smolensko o-krožje in bile vsled pojačanja sovjetske obrambe ustavljene, ter enako ob Baltiku, je nemška komanda odločila "blitz-krieg" proti Odesi namesto proti Kijevu. Nemško poveljstvo trdi, da se mu je tudi ta strategija posrečila. "Vse gre naprej po prvotnem načrtu," se hvalijo v Berlinu, kar pa ni res. Nemško ljudstvo ni s počasnostjo takega "blitza" nič kaj zadovoljno in se celo boji, da se vojna sreča zaobrne v korist Rusije. Hitler med Nemci ta strah pobija z bombastičnimi poročili o strahovitih polomih sovjetske armade, in pa da prodira nemška armada po tempu, ki si ga je določila.
Namen Nemčije
Očividno je, da ima Nemčija namen Sovjetsko Unijo razkosati in uničiti njeno oboroženo
silo.
Izredno bogata Ukrajina pride po Hitlerjevem načrtu v nemški življenjski prostor, e-nako bogata oljna bolja ne le na jugu Sovjetske Unije, nego tudi v Iranu in Iraku. Od tu bi sr nemška armada odprla pot v Indijo.
Moskva, Leningrad, Kijev in Harkov so najvažnejša mesta.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Sedaj več delavcev zaposlenih v tej deželi ko kdaj poprej
V anflečkvm glavnem mestu ni le domače vlade, nego ledi mnogo drugih, med njimi poljske. niaosem«ka, norveške, češke, jngoeloventke itd. Ker Zed. države ne prisnavajo nasilnih osvajanj, so se ameriško vlado Io vlade legalne vilic temu. de so morele bežati is svojih deiol. Ameriški poslanik pri njih jo Anthony J. Dresel Biddle (vidite ga na gornji sliki na levi strnni).
DOGODKOV DOMA l\ PO

Meseca julija je bilo v Zed. državah zaposlenih trinpetde-set milijonov delavcev ali več kot kdaj prej. Vzlic temu je še vedno nekaj milijonov brezposelnih in potrebujejo vladne pomoči. Vsote sa relif in WPA so bile lani in to leto v «veznem proračunu in v budžetih posameznih držav znatno znižane, pa je vsled tega za mnoge brezposelne sedaj še slabše kakor poprej.
Pričakuje se, da bo vsled o-boroževanja v prihodnjih par mesecih zaposlenih še več ljudi kakor sedaj. A na drugi strani je potisnjenih med brezposelne mnogo delavcev iz takih tovarn, ki so morale vsled vladnih ukrepov dati prednost industriji deželne obrambe in o-mejiti obratovanje, nekatere pa z njimi celo popolnoma prenehati. Na primer nogavičsu*ji, katerih je ob delo nad 300,000. delavci v tovarnah izdelkov iz aluminija itd.
Ko bodo vladna naročila za oboroževanje dovršena, kaj potem? Brezposelnih — čeprav morda le začasno — bo več kot kdaj prej.
"DIREKTOR PUBUCITETE" SE S SVOJIM NAPADOM NA PROLETARCA JAKO UKANIL
KOLIKŠNE SO NEMŠKE IN SOVJETSKE IZGUBE V VOJNI?
Vojaški izvedenci v Vichyju n> ii raznih podatkov in trditev z obeh strani presodili, da znašajo nemške in sovjetske izgube v sedanji vojni povprečno 70,000 moi vsak dan.
Po njihovem računu je sovjetska armada »zgubila do 8. »vgu»ta dva milijona moi, n*mika pa polrug milijon. U-fotavljajo, da je borba na vi-hodni fronti najbolj krvava v zgodovini. Povprečno vsak dan J« bilo do omenjenega datuma P*t tisoč nacijev ubitih in ru-vojakov pa nekaj več.
Dslje •o omenjeni vojaški iz-
^^iMMMeiMOMMeeee
NAŠE PRIREDITVE
vedenci izračunali, da so do 8 avgusta Nemci izgubili 7,500 tankov. 5,800 topov, in 5,000 aeroplanov, ruska armada pa 9,000 tankov, 7,250 topov in 7,300 aeroplanov.
Prav točnih številk o izgubah v tej kolosalni vojni bržkone ne bo nikoli mogoče izvede-ti, a je gotovo, da so podatki nepristranskih vojaških opazovalcev, ki so nastanjeni v Vi-chyju bližje resnici kakor pa poročila o izgubah, ki prihajajo iz Berlina in Moskve.
Bivši litvinski predsednik
Antonas Smetona in njegova žena sta srečno utekla iz svoje dežele in iz evropskega vojnega vulkana. Uživata mir na lepi letoviščni farmi blizu Benton Harborja v Michiganu. Antonas Smetona si ubija čas z golfom in potovanji, časnikarjem j je dejal, da je ameriški živ-ljenski standard presenetljivo I visok. Ako se ga primerja z 1 življenjskim standardom na I Litvinskem, kjer je mizemo nizek celo v "normalnih" časih, tedaj vemo, da se Antonas u-pravičeno čudi. In čudi se tudi visokim demokratskim privilegijem, ki jih ima ljudstvo Zed. držav. Litvinci jih niso nikoli poznali.
George Bernard Shaw slovi ne le kot književnik ner/o tudi vsled svojih dovtipov. O Stalinu je nedavno dejal, da je največji državnik sedanjega časa. Stalina je označil za pr-'vega in Roosevelta na drugem mestu v državniški veličini, o vseh drugih pa je dejal, da jih nima kam uvrstiti, torej ni po njegovem mnenju nihče izmed ostalih sposoben niti na tretje mesto. Tako je kot zaveden Ire izpustil tudi Churchilla, dasi smatra milijone ljudi njega za največjega državnika sedanjega časa, ne pa Stalina.
Kruh, ki je poleg mesa. jajc in sočivja najvažnejša hrana ameriškega ljudstva, se tudi draži. Velepekarne in trgovci z žitom in moko so na podlagi sedanjega višanja cen izračunali, da bo moralo ameriško i ljudstvo v prihodnjih 12 mese-I cih plačati za kruh 110 mili-jjonov dolarjev več kakor je
plačalo na leto doslej. Kruh se je že znatno podražil v New Yorku in v vseh drugih krajih na vzhodu, v Detroitu, Cleve-landu, in draži se tudi v Chicagu in drugje.
Obvezna vojaška služba, prvotno določena na eno leto, se ljudem v splošnem ni zdela dolga. Eno leto se Že prestane, samo da ne bo vojne. Toda vlada je na predlog generalnega štaba sporočila zveznemu kongresu, da je rok enega leta prekratek. Senat je s 45 proti 30 glasovi sklenil, da se je naj podaljša na dva in pol leta. Nato je bil načrt predložen zbornici poslancev. Opozicija proti predlogi je velika, toda če se bo sedanje stanje po svetu nadaljevalo, bo rok službovanja v armadi bržkone še bolj podaljšan.
Naciji so uvideli, da vojne z Rueijo do prihodnje zime ne bodo skončali, pa je nemško vrhovno poveljnwtvo naročilo za svojo armado na ruski fronti pet milijonov kožuhov. Tri milijone jih ima že pripravljenih, dva milijona pa jih upajo dobiti na Švedskem in Norvež-kem. Nemškim vojakom se torej obeta na vahodni fronti zelo "prijetna" zima'.
Eksekutiv* AFL in cerkvena liga (Church League of America) svarita ameriško javnost in ameriško vlado, naj nikar ne podpre protidemokratične.¡pro-tikrščannke rdeče Stalinove sile. Eksekutiva AFL in Ameriška cerkvena liga označujeta Stalina in Hitlerja za najbolj krvoločna diktatorja v zgodo-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
44
"Svoboda" v neodvisni"
V "neodvisni" Hrvatski smejo imeti radio aparate samo "zanesljivi" Hrvati. Drugi ao morali svoje aparate oddati vladi, med njimi vsi Zidi in vsi "Hrvati pravoslavne vere" (Srbi pod Hrvatsko). Poročajo, da so morali oddati radio aparate tudi "pravi Hrvatje", namreč vsakdo izmed njih, ki je bil o-sumljen, da je nezanesljiv. Neki jugoslovanski list v Južni A-meriki poroča, da je 99 odstotkov Hrvatov po mnenju po-glavnika Paveliča nezanesljivih. Ako je temu tako, tedaj na Hrvatskem vzlic "neodvisnosti" ni več radio aparatov, ker so jih morali vsi "osumljenci" oddati vladi.
Filmi o brutalnostih pod nociji so "propaganda"
V kongresu je bila v začetku avgusta predložena zahteva, da se imenuje komisijo, ki naj preišče filmsko propagando "za vojno". Predlagatelj je navedel imena onih, ki lastujejo filmsko industrijo in v bistvu dejal, da ker so njeni gospodarji Židje, in ker so oni za vojno, zato tudi toliko filmov, lei ščuvajo to deželo v o-borožen konflikt. Naštel je celo vrsto filmov, toda noben izmed njih ne ščuje v vojno, nego le slikajo življenje in teror pod nacizmom. Prijatelji Nemčije pa smatrajo to za "hujskanje v vojno".
Pravo borbo so vedno vodili le mladi in bedni ljudje!
FRANK ZAITZ
Prvič v zgodovini slovenske javnosti v Ameriki se je dogodilo, da so objavili atak na Proletarca in na njegovega urednika domalega vsi slovenski listi. I^iema^io doslej le Cankarjev Glasuik, Ave Maria, Mladinski listrm^NoviV§vet.
Napad na ta list se je izvršil potfkrinko obrambe za pomoč bednim v Jugoslaviji. Nameni so kajpada popolnoma drugi.
Janko N. Rogelj (o katerem je notica v Komentarjih v tej številki, in druge slede), je pod ščitom svojega titelna, ki se glasi: "direktor publicitete slovenske sekcije JPO", mrcvaril po eni izmed notic v Komentarjih, ki so regularna kolona v Proletarcu. Pod svojim uradnim titelnom si je iz ene izmed notic v Komentarjih izbral le nekaj besed, — vse druge — izpustil!
Svoj napad je originalno naslovil z "V odgovor Proletarcu". Večina listov ga mu je priobčila, kakor ga je napisal. Pro-sveta mu je naslov spremenila in črtala mu je tudi par prosta-ških izrazov, čemu ni tudi ona priobčila vsega tako kakor drugi listi, je njena stvar.
V	uvodu svojega vzhičenja proti Proletarcu je Janko Rogelj to-le napisal:
"Slovenski tednik Proletarec, glasilo Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne matice, katerega urednik je Mr. Frank Zaitz, je dne 16. julija, 1941, na četrti strani pod naslovom "Komentarji" po svoji stari in lisjaški navadi napisal sledeče:
"V Zed. državah so prevzeli med Slovenci vodstvo nad relifom za Jugoslavijo klerikalci in radevolje pristali v pogoj, da naj bo pomožna akcija strogo nepolitična."
To, in edino to je Rogelj citiral iz kolone "Komentarji" v Proletarcu. Le na ta mali odlomek se je oprl neuspešni "direktor publicitete" ter zlorabil svoj titel.
Nerazumljiva mi je površnost urednikov, ki se puste ujeti v take potegavščine. Ali so res tako v stiski za gradivo, da jim je dobro vse, česar jim ni treba prepisati?
Hotel je pač napraviti vtis, da smo proti podpiranju bednih v Jugoslaviji. O tem se bomo z "direktorjem" še temeljito pomenili, kajti ni igrača, kadar nam vrže rokavico v listih, ki se ponašajo z naklado v nad 100,000 izvodih!
Proletarec je priobčil vse apele slovenske sekcije jugoslovanskega pomožnega odbora, in bil je EDINI SLOVENSKI LIST, ki je razvoj te in drugih akcij BELEŽIL in poročal o shodih zanje OBJEKTIVNO, ter predstavil ljudem one, ki so NA ČELU te dobrodelnosti.
V	pismu z dne 22. maja 1941 je pisal urednik Proletarca direktorju publicitete Jankotu N. Roglju sledeče:
Zapisnik seje slovenske sekcije jugoslovanskega pomožnega odbora smo prejeli v pondeljek 19. maja, torej prepozno za objavo ta teden, ker je naš list do malega v pondeljek vsak teden že napolnjen.
Objavili bomo vse proglase in kampanjske članke, ki jih prejmemo od vašega odbora, zapisnike pa po možnosti v izčrpku, v kolikor nam bo dovoljeval prostor. Za uredništvo, Frank Zaitz.
In res, kot rečeno že prej, je Proletarec v tem oziru vršil vso svojo dolžnost.
Koliko in v čem so listi koristili dobrodelni akciji za ljudstvo v Jugoslaviji z objavo Rogljevega napada?
Čemu rajše ne poročajo, kako delujejo za relif, koliko so že zbrali, kako so organizirali odbore, namesto da "direktorju publicitete" dopuščajo prostor za zalatavanje v Proletarca, ka-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Totalna vojna tudi resnici prav nič ne prizanaša
STRABANE, PA.
^nik kluba št. 118 JSZ v netijo 17. avgusta v Dreniko-vem parku.
CLEVELAND, 0.
¡^«t članov pevskega zbora >n prijateljev v nedeljo
21
avgusta v Cedar Point.
CHICAGO, ILL.
^«•bni piknik kluba št. 1 * nedeljo 24. avgusta na *r,"j>Wem hribčku" v Willow Springsu.
^•IIIH
♦mmmhmimm
Vojna poveljstva tekmujejo med sabo posebno z lažmi. Prvenstvo v lažeh ima ves čas vojne nemško poveljstvo in nemška vlada.
Ako bi bila nemška poročila resnična, bi Anglija ne imela nobene trgovske ladje več, London bi bil že dokraja porušen, angleška industrija uničena in angleška letala že vsa zbita na tla.
Posebno se je nemško poveljstvo odlikovalo z lažmi v poročanju o svojih zmagah v Rusiji. Že prvi teden nemškega vpada v sovjetsko ozemlje je nemško poveljstvo oznanilo svetu, da je sovjetska armada
razkropljena, demoralizirana in za nad a I jn i odpor nič več spoeobn*.
Vojne v Sovjetski Rusiji bi moralo biti potemtakem konec z nemško zmago že do konca junija. Kajti tudi sovjetska zračna flota je bila po nemških poročilih uničena že v prvih dveh tednih vojne.
Toda izkazalo se je, da so se Nemci debelo lagali. Vojna traja že osmi teden, a nemška armada ni še v Moskvi
Vzltc temu nemško poveljstvo ni prenehalo zmagovati z lažmi. Zadnji teden se je ba-halo. da je bilo ubitih že nad milijon ruskih vojakov, etotiso-
če je ranjenih — sploh, da je sovjetska armada izgubila že kakih pet milijonov moi, tisoče in tisoče tankov, topov, mnogo tisoč letal in ogromne zaloge municije in provijanta.
Za resnico nima nemško vojaško poveljstvo torej "nikake-ga smisla.
Tudi druge v vojno zapletene dežele pošiljajo v svet pobarvana poročila. Komunikeji »ngleške vlade se na pnmer vedno glase: "V spopadu z nemškimi letalci so Nemci izgubili 14 letal in mi dva." Ali: "Nemci so izgubili osem letal. Naša so se vsa vrnila nepoškodovana."
Tudi izgub na morju Angleži običajno priznajo manj kot pa jih imajo v resnici.
Sovjetska vlada j« prošli teden zanikala nemške trditve o velikanskih izgubah sovjetske armade in navedla svoje podatke. Iz njih j« razvidno, da je nemška armada izgubila nekaj sto tisoč moi več kakor so-vjetska, in enako tudi tisoče več letal, tankov in »ooov, kakor pa Sovjetska Unija.
Očividno je, aa se je Hitler
v sedanji vojni v marsičem u-kanil. Njogov "blitzkrie«" ne deluje tako bliskovito kot je pričakoval in Nemčija je daleč od totalne zmage.
USPEHI V AGITACIJI M PIIO L ETAIICA
V tej številki je izkaz naročnin na Proletarca, ki so jih poslali agitatorji. Priobčujemo ga vsake štiri tedne. Sedanji beleži 261 naročnin, ali 143 več kakor prejšnji izkaz.
To pomeni, da je naročnike na Proletarca mogoče dobiti, oziroma jih obdržati, ako je dovolj agitatorjev, ki se resno potrudijo v tem delu.
Tudi v tiskovnem skladu smo uspeli, da se je nabralo za kritje dolga v tiskarni nad $1000. Anton Jankovich obljublja, da bo tudi v tej nalogi zastopan v vsaki številki Proletarca do konca leta.
Proletarec torej nima samo nasprotnike, nejo tudi mnogo prijateljev. Glavna opora so mu naši zavedni delavci in drugi napredni rojaki. Upamo, da se bo število njegovih pristašev večalo in to se zgodi, ako storimo za njejovo razširjanje kolikor moaoče vsi tisti, ki vemo, kako potreben je našemu ljudstvu.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA.
'MANJVREDNI NAROOI" UPOSLINI ZA NEMČIJO
IZHAJA VSAKO SREDO.
I Mlaja J««oalevenaka D«Uvtka Tiskovna Druiba, Chicago,
lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA y Zedinjenih državah sa eelo lato 98.00; so pol leto fl.T5;
bo četrt leto 91.00. luoiamstvo: so colo loto 93.60; za pol loto $$.00.
Vsi rokopisi In oglasi morojo biti v naften* uradu naj potne jo do pondoljko
popoldne so priobčitev v številki tekočega todno.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1900.
Editor___________________________________________Frank Zaits
Business Manager.........................................Charles Pogoroloc
SUBSCRIPTION RATES: United Stotes: Ono Year 93.00; Si* Months 91.75; Throo Months 91 00. Foreign Countries, Ono Yoar 93.50; Six Months 92.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndtle Avenue
CHICAGO, 111.
Telephone: ROCKWELL 2864
Na geraji «liki ao Poljaki, ki so kili pesi sni »a prisilno delo v Vemčije Upoalili »o jik večinoma »> kmetijah Nemčija je a njimi dobila dokro garače. Floče nimajo, «oge le oekrfco, ki je pičla. V Nemčiji dela «a kmetijah tudi aa dnaettiaoče čokov, Slovakov, Hrvatov, Bolgarov, Italijane*, Francozov in drugih. Pi idelek na oral je «»od ved*trem znanstvenikov umetnega kmetijstva v por letih iaredne naraatel in ¿e je verjeti poročevalcem tujih li-•tov, jo v Nemčiji glad noanan. Da, pravico colo, da niti v Italiji ni gladovenja, pač pa strada ljudstvo v okupi-doke lak.
Izolaeionisti — kaj so in kaj hočejo?
V	teoriji je politika izolacije Zedinjenih držav še ia Wash-ingtonskih časov. Ta dežela je bila takrat šibka, pa je predsednik Washington izdal pravilo, da naj se tuje države ne umeša-vajo vanjo, kajti Zed. države hočejo živeti v miru s svetom in delati v prid svojega prebivalstva.
Dejansko pa se je ameriška vlada držala tradicije izolacije jako malo. Ko je postala ta dežela močnejša, je enako kot druge imperialistične sile pošiljala "kazenske ekspedicije" in si iskala novih tritorijev in oporišč. Marsikaka latinska republika se je že seznanila z ameriško armado in Japonska ter fcpanija pa z ameriško mornarico. Utrjene ameriške otoške posesti »o raztresene po Pacifiku notri do Azije in po Atlantiku. Kar si ni mogla dobiti z lepa, je osvojila v vojni.
V	prvi svetovni vojni so Zed. driave pozabile na izolacijsko tradicijo in poslale na evropska bojišča največjo armado, ki smo jo še kdaj imeli. A po vojni »o v ameriški politiki spet zmagali izolacionist in v kongresu sklenili, da jih mirovna pogodba, katero je v imenu ameriške vlade podpi&al predsednik Wilson, prav nič ne veže. Zavrgli to tudi Wilsonov predlog za vstop Zed. držav v društvo narodov in v mednarodno razsodišče.
Le polagoma »o pristaši mednarodnega sodelovanja dobili v ameriški politiki znova vpliv. Ko je postal krmar Zed. drftav Franklin D. Roosevelt, je torita z njegovim prihodom v Belo hišo konec v nan je politike Zed. držav, kakršno so vodili predsedniki Harding, Oooltdge m Hoover. KooneveHov sow deal je hotel tudi noro v nanjo politiko, sloneča na temelju mednarodnega sodelovanja in podpiranja demokratičnih dežel.
Ker je predsednik razumel pohlep hftTernma po svetovni nadvladi, je obsodil nacizem in fašizem ter njune brutalnosti. Odobraval je takratno kampanjo sovjetske vlade pod komisarjem vnanjih zadev M akni mom Litvinovom proti agresorjem in na veliko jezo ameriške reakcije priznal Sovjetsko Unijo. Ta ga je pozneje razočarala, ker je moral LKvmov iz vlade, Stalin pa sklenil pakt s Hitlerjem. Sedaj je Roosevelt Rusiji spet pripravljen pomagati.
Ameriška vlada pod vodstvom predsednika je ožigosala vsak vpad Italije in Nemčije v dežele, ki so hotele nič drugega kot da jih pusti živeti v miru. Državni tajnik Hull je izjavil, da ameriška vlada ne bo priznala nobene nasilne osvojitve in tega se tudi drži.
čim drznejši je postajal Hitler, bolj je predsednik Roosevelt apeliral na svet, da naj ga izolira, kot se izolira kužno bolezen.
Med te« je dežela za deielo postala #itev nacijske agresivnosti in predsednik Roosevelt je naslovil zvesnemu kongresu In ameriškemu ljudstvu poslanico, v kateri je poudaril, da postaja nacijska agresivnost nevarna tudi tej deželi. Predlagal je, da naj nudijo Zed. države Angliji in drugim napadenim dežela««. ki ae branijo, vso mogočo materijalno pomoč; dalje je predla-gal obvezne vojaške službe in oboroževanje v kolosal-nem obsegu.
Tako je postala ameriška podpora Angliji res izdatna in v marsikaterem oziru so Zed. države že v vojni z Nemčijo, čeprav je niso napovedale.
RooseveHovi predlogi so naleteli na veliko opoxécijo. Propaganda proti njegovi vnanji politiki je postaia posebno poslednje mesece ogromna, češ, da nas tira v popolno vojne, v kateri Simamo zase ničesar pridobiti, pa tudi vzroka ni zanjo, ker nas lihče ne kani napasti, namreč ne Nemčija, ne Japonska. Pa tudi le bi Berlin in Tokio to hotela, ne bi nič dosggla, ker nas varuje ürma Tihega in Atlantskega oceana.
Zaeno s propagando izolacionistov je zelo n^asla kampanja ia takojšen vstop Zed. držav v vojno. Argument mtervenekmi-•tov je, da naša materijalna pomoč sama na sebi Anglije ne bo etela pred porazom.
Ameriko ljudstvo želi v veliki večini poraz Hitlerjeve Nemčije, ni pa ga večina za vstop v vojno. To seveda ne pomeni, da se vzlic temu ne zapletemo vanjo.
Na čelu propagande izolacionistov sd senatorji Wheeler, Nye, Brooks, La Follette, Taft in več drugih, in p* Chas. Lindbergh, bivši general Wood, lastnik velikega dnevnika Chicago Tribune Col. McCormick in še cela vrsta drugih. Njihovi kampanji pomagajo tudi pacifisti vseh vrat, med njimi Norman Thomas In do 22. junija to leto »o v nji delovali tudi komunisti.
Med izolacionisti so med drugimi takimi ljudje, ki so v •vojem boju proti Rooeeveltovi vnanji politiki »skreni In dalje taki, ki sovrsžijo Anglijo, prijatelji Hitlerja in Nemčije in sedaj ■o ae jim pridružili «e sovražniki "komonzma", kateremu je Htler napovedal "»veto vojno".
Rooseveltu povzročajo ti elementi v izvajanju njegovih načrtov velike ovire. Toda on se je odločil, da Hitler mora biti poražen in ako bo mo(gel a avojo politiko dalje, ae to tudi zgodi.
Pregled evropskih vojn v zadnjih 200 letih
Rusijo glede območja vpliva na Daljnem Vzhodu.
V svetovni vojni (1914-1918) so bile med zavezniki, med ka' tere so nekatere dežele vstopile šele v //S ti njih letih tistega klanja, Velika Britanija, Francija, Rusija, Srbija. Belgija, Italija, Grčija, Japonska in Združene države ameriške. Nasprotne centralne sile so uključevale Nemčijo, Avatro-Ogrsko, Bolgarijo m Tarčijo.
L. 1^25. je bila sklonjena loka ruska pogodba. Ta je jamčila za pogodbo, ki sta jo sklenile Francija m Nemčija, pa m ono med Nemčijo in Belgijo. Nemčija, Belgija in Francija »o se svečano dogovorile, da se ne bodo nikoli več napadle med seboj, niti ne začele vojne druga proti drugi razen v 'zakoniti obrambi'.
Anglija je bila ena izmed tistih 15 držav, ki so podpisale Kellogg-Briandov pakt (1928). Med drugimi državami, ki »o ga tudi podpisale, so bile Avstralija, Belgija, Kanada, Če-hoslovaška, Francija, Nemčija, Indija, Iraka, Italija, Japonska, Nova Zelandija, Poljska, Južna Afrika in Združene države ameriike.
Zveze, do katerih je prišlo ! med zadnjima dvema stoletje-
|v vojni za osvobojenje. Napoleon se je odpovedal cesarskemu prestolu 1. 1814., nakar je bil poslan na Elbo.
Ko je Napoleon ušel z Elbe j	m« «pred sedanjo vojno in v ka
na Francosko, so se Anglija, •	terih ni bila Anglija, so sle-
Avstrija, Prusija. Rusija, Bel-	deče:
Nič se ne bomo pričkali a ti-,čijo Vzhodne Indije Angležem.! gija in Holandska zavezale zo-	L. 1772. so se Rusija, Avetri-
stimi, ki nasprotujejo zunanji! L. 1792. so se združile Angli- P«r njega. Bil je premagan pri	ja in Prusija združile za prvo
politiki zvezne vlade, ker pač ja, Prusija, Holandija. Španija Waterlooju, izgnan na otok sv.	razdelitev Poljske. Rusija je
tega nikakor ne utegnemo. in Sardinija, da bi zrušile Helene in na dunajskem kon-	vzela kos sveta vzhodno od re-
Načeloma smo proti vsake- francosko republiko. Toda ta je gresu je bila Francija vzpostav-	ke Dune in Dnjepra, Avstrija
j nasilatvu. In ker je vsaka bila zmagovita, ko se je poja- U*na v svojih starih mejah, ki	je dobila Galicijo z okolico in
jna nasilnost, smo tudi proti vil Napoleon ter prišel k oblasti jin je imela pred revolucijo.	Pruaija je pograbila Zapadno
v letih 1796 in 1797. Dobila je Sveto alijanco med Rusijo, Pru-	Prusijo.
pokrajine od Pruaije, Sardinije sijo in Avstrijo je nadomestil	L. 1793. *ta Rusija in Prusija
in Avstrije. evropski koncert, v katerem je	vz^li še več Poljake.
L 1799 so se združile Anirli- bi,a tudi An«Vl^' ^«"cija J® L. 1795. so Avstrija, Rusija ja AvISaTRuS S S-1 bHa Pripu«ena v to «ve*> leta in Prusija dovršile popolno
oa^Tm0iZizSa iS i «-'i""- - -	Brita- "uZTsU^a in Av-
alijance i Na^je n.^t	.Tur' -zali « —<>gr-
.J 1	• i	čija združile proti Rusiji v ske vstaje.
AmHHo in	ebH to''ko^a,a 8 P0™201"	* zavezništvo proti Avstri-
Anghjo m Francijo, je bil le,^ ozcmeljHkimi jamiitvi za jj , 1859 Fnin<XMki kralj Na_
premirje.	Turčijo.	poleon III. je sklenil zasebno
L. 1805. so se Anglija, Av- Med rusko-turško vojno, ki premirje z Avstrijo. Sardinija strija, Rusija in Švedska zdru- je začela 1877, sta bili An- je dobila Lombardijo in Italija
žile zoper Napoleona, toda ta	«rlijm in Avstro-Ogrska priprav- je postala združeno kraljestvo
je bil zmagovit, pa je zagospo-	ljeni poseči vmes Turčiji v prid, j I. 1861.
daril zapadni Evropi ter leta	če bi Rusija zasegla Carigrad,
1807. uvedel tedanji 4novi red',	ki se sedaj imenuje lstanbbl. Z sija napadli Dansko. Ta je mo-
kakor ga sedaj uvaja svojega	}>erlinskim paktom (1778) so rala zmagovalkama odstopiti
naduti Nemec Hitler, to pa s to	podale črna gora, Srbija in Ro- Slezvig-Holštajnsko »kupno..
razliko, da je bil Napoleonov	munija države, neodvisne od L. 1866. se je Italija zvezala
'novi red* po mnogih deželah	Turčije, Avstrija je zasedla s Prusijo proti Sakaoniji, Ha-
naravnost blagodejen, med Um	Ko-no in Hercegovino in Angli-1 novru in manjšim nemškim dr-
ko je Hitlerjev vsepovsod uni-	ja je dobila otok Ciper.	žavam. S praškim paktom je
Čevalen in krut. Anglija pa je Anglija in Francija sta leta Prusija dobila izključno oblast
tedaj še vseeno mogla odrediti	1904. ustanovile antanto, ki pa nad Slezvig-Holštajnskim.
morako zabrano za evropsko	ni bila formalna alijanca, nego L. 1882. so Italija, Nemčija
celino.	le nekakšno podjetje za oz-
L. 1812. sta Anglija in Rusija	Pravljenje in poravnanje starih
obnovili kupčijo z namenom,	pravd.
da bi razbile kontinentalni si- i-	^ Anglija, Francija
stem. Napoleon je vdrl v Rusi-	»n	stopile v trozvezo, ki
jo, a se je umaknil iz Moskve	Je bila le povečanje dvozveze
poražen in uničen. Avstrija,	™e<i Francijo in Rusijo. Japon-
Prusija in Rusija so se združile	*ka se je tudi sporazumela z
in Nemčija podpisale trgovsko pogodbo, kateri je prihodnji, lan sledil nenapadalni pakt za deset let.
Vojfta je izbruhnila meseca teptembra, 1939, ko sta Angij. ¡a in Francij^obljubile pomoč Poljski. Nemci so naglo podjarmili Poljake in njihno deželo <ta si razdelili Nemčija in Ka. ija. Nekaj mesecev pozneje je ttusija napadla Finsko ter do. oila nekaj aveta in drugih kon-ceeij.
Belgija in Holandska, ki sta bili zaveznici Francije in An-tli je, sta padli 1. 1940.; Fran. z\j a sama se je uklonila Nemčiji kmalu potem. Sedaj so<ie. luje francoska vlada v Vichyju s Hitlerjem vsaj v omejeni ri, med tem ko so "svobodne francoske sile" združene z Anglijo in njenimi zavezniki.
Grčija in Jugoslavija sta ee bojevale za zavezniško stvar v prvih mesecih tega leta. Ali obe je podparmil Hitler v družbi z Bolgari, Italijani in Madžari. Romunija in Bolgarija pa Madžarska so popolnoma v službi Hitlerjevih nakan. Japonska je sklenila z Rusijo nevtralno pogodbo. Sedaj je Nemčija v boju proti Rusiji in Finska, Madžarska, Romunija in "neodvisna" hrvaška država pomagajo Hitlerju pri tem norem početju.
mo
vojna
vsaki vojni, ki je negacija našega življenjskega stremljenja.
Toda dostikrat ima vojna dvojno stran. Stran nasilstva in grabežljivosti pa stran obrambe za svobodo in druge človeške pravic«. Kadar je temu tako, smo z vsem srcem sa to, da nudimo pomoč tistim, ki se branijo, v polni meri, pa če naj bo tista pomoč celo v obliki oborožene sile.
Sedanja vojna v Evropi je posledica raznih velikih napak na strani tistih, ki se morajo sedaj bojevati proti največjemu in nad krutejšemu nasilniku, kar jih je svet še doživel od Napoleona sem. Ta je doslej podjarmil domala vso Evropo, ker ji hoče vsilKi nekaj, kar bi jo vklenilo v težak jarem duševne in telesne sužnosti pod železno peto Hitlerjevega nacizma. Kdor ima le še trohico Človekoljubnosti in pravičnosti v svojem srcu, si mora želeti poraz in zatrtje nemškega modernega bai4>arstv*>, ki stremi v svoji nadutosti in brezobzirnosti za zagospodovanjem sveta.
V boljše umevanje sedanje vojne, ki besni najhujše baš te dni v nesrečni Evropi, naj podamo čftateljstvu tega lista pregtod evropskih vojn v zadnjih 200 letih, ker mislimo, da je zgodovina še vedno najboljša učiteljica.
Pričenjamo z letom 1740. Velika Britanija in Holandska sta se tisto leto zvezali z Avstrijo, ki se je spustila v nasled-stveno vojno proti Prusiji, Franciji,
AGITATOII.il
NA DELIT
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Jokn Tercelj, Strabane. Pa.
Avrtrijj? in PrU-lJ~ Oblak. Chicago, III. .
Joe. Mike lick, E. Helena, Moot. Frank Cvetan, Tire Hill, Pa. Frank Zaita, Chicago, III. John Kosin, Cirard, O. Sam Mihelcic, Farmington, 111. Joeeph Snojr, Bridgeport. O. Krhliua Turpin, Cicero, 111. (na
Ely, Minn.) Jennie Dagarin. Cleveland, O. Luke Croser, Chicago, III. Frank Podhoy, ParkkiH, Pa. Anton Tomaic, Oakland, Calif. John Rak, Chicago, III. John Teran. Ely, Minn. Mike Krults, Wiflard, Wit. John Placktar, Dearborn, Mick. Anton Shular, Arm a, Kant. John Goriek, Springfield, III. Joeopk Ovca, Springfield. III. Max Marts. Bukl Minn. Jehu Gallon, Oeago, W. Va. Joeeph Cvelbar, Sharon, Pa. Anton Tratnik. Diamondville. Wy.
Martin Gorene, Arma. Kan«. Anton Zornik, Herminie, Pa.
in Avstro-Ogrska sklenile trozvezo. Romunija je stopila vanjo leto dni kasneje. Zaveza je bila pretngana, ko se je Italija bojevala proti centralnim silam v svetovni vojni. In tudi Romunija je zavrgla tedaj tisti dogovor.
L. 1912. so Grčija, črna gora, Srbija in Bolgarija sklenile balkansko zvezo proti Turčiji. Turčija je bila primorana odstopiti nekaj svojih evropskih posesti, a Grčiji pa Kreto.
Vae naročnine, ki jik poaljejo ta-atopniki in drugi agitatorji Prolctar-ca, ae ¿tete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poalje eao celoletno, jo sabeleien e tem acsaa* mu s dvema polletnima.
Anton Jankovick, Cleveland, O. 57 Ckas. Pogorelec, Chicago, 111. SO S Martin Judnich, Waukegan, III. 16 L. ftorborich. Milwaukee. Wia. 16 Angola Zaits, Chicago, HI. in na proslavi dneva SNPJ v Rye,
Colo.	15
Awton Udovich, La Salle, III. 14 Angola in Frank Zaits tor John Tancek na SNPJ dnevu v Gi-rardu, Ohio
John Zornik, Detroit, Mich.
10 10 6 6 6 S 4 4 4 4
4
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1
1
1 1
(Nadaljevanje » 1. strani.)
vini, pa naj se torej med sabo Španiji in Bavariji.J stma pomenita v njunem kr-Končala se je 1748, ko je mo-1 vav«m sporu. Med ameriškim rala Marija Terezija priznati delavstvom jih je zelo veliko, Slezijo Frederiku, ki je tedaj « tem nazorom ne »oglašajo.
vladal na Pruskem. L. 1756. je zabesnela sedem-
čeprav niso komunisti.
Dva ameriška vojaška letal-
letna vojna proti Rusiji, Fran- *ta	»vgusta v
ciji, dpaniji, flvedski in Avstriji. 1 To vojno je začela Prusija in Velika Britanija se je postavila na njeno stran. Rusija se je u-maknila rz tistega boja sredi vojne in Marija Terezija je bila zopet primorana priznati Frideriku fllesijo.
Na podlagi pariškega miru v 1763 1. je Francija odstopila Angliji severoamerMke posesti vzhodno od Misslssippija. Španija se je odpovedala Floridi, za kar je dobil« francoska o-zemlja zapadno od Mississippi-
Ja.
V letu 1778, so se Francija, Španija in Holandska združile proti Angliji, da bi dobile nazaj kolenijalne posesti in obenem tudi pomagale Združenim državam v boju za neodvisnost. L. 1783.. dve leti po a-meriški revoluciji, je Anglija vrnila nekaj kolonijalnih posesti Franciji ter dala Španiji flo-rideko ozemlje in otok Minor-ko. Holandska pa je morala odstopiti Veliki Britaniji nekaj indijskih postaj ter odpreti kup-
Pensacoli, Florida, nečastno odpuščena iz armade in obsojena eden na 24 in drugi na 12 mesecev zaporne kazni. Bilo je dne 25. marca to leto, ko sta se vadila v letalstvu, kot mnogokrat prej. Na poljih repe sta uzrla onega dne ženske, ki so delale na njivah. Spustila sta se prav nizko, da jih bi preplašila. Pri tem sta z letalom eni delavki odbila glavo. Ako ne bi bila ta ženska le dninarica, nego kaka višja oseba, bi tudi letalca dobila višjo kazen. Ubila sta ne samo delavko, nego vzela njenim otrokom mater. Pravijo, da zanje skrbi sedaj vlada. Kazen nad letalcema, ki jo je določilo vojno sodišče, sta odobrila potem vojni in morna-rični tajnik in za njima še predsednik Roosevelt.
Japonski politiki in japonski časopisi so zaposleni v ostri kampanji proti Zed. državam, češ, da skušajo s pomočjo An-glije. Kitajske in nizozemske Vzhodne Indije obkoliti Japonsko cesarstvo in ga blokirati
politično, gospodarsko in z njihno oboroženo silo. Ekonomska vojna med Zed. državami in Anglijo na eni strani in z Japonsko na drugi je že v teku. Kitajska pa je v dejanski vojni z Japonsko že peto leto. Splos se oboroženi konflikt čezdalje bolj širi tudi na dalj-njem vzhodu. Ameriške vojne ladje so enkrat Japonsko že napadle. Takrat je bilo mika-dovo cesarstvo še primitivno. Sedaj pa ameriška in angleška mornarica z Japonsko ne bi mogle tako lahko opraviti.
Zvemi senat je sklenil, da
dobe vojaki, ki bodo v armadi dalj kot 12 mesecev, za vsak nadaljni mesec službovanja $10 bonusa.
Kongreanik Vineon je v poslanski zbornici predlagal, da se naj obdavči tudi blagajne unij» ki imajo po njegovem računu nad $42,000,000 imovine. Pravi, da' ker delavci vsled vladnih naročil veliko boljše služijo kot prej, naj plačajo tudi davek od imovine svojih unij. Unije so proste zveznega davka, kar hoče omenjeni poslanec odpraviti. Toda če naj se odpravi izjemo za unije, naj
katere je prišlo L 1913., so se Grška, Srbija, črna gora, Romunija in Turčija »družile proti Bolgariji. Ta je morala odstopiti nekaj sveta južno od Donave Romuniji in Grški, a ^rna gora in Srbija pa sta si privoAčili večji del Macedonije. Albanija je postala neodvisna ter ostala tako, dokler ni leta 1*3!>. prišla pod Italijo.
Poleg zvez in dogovorov, ki smo jih navedli odzgoraj, je bilo še veliko število tajuih sporazumov in domenkov med evropskimi narodi. Te spletke so prišle včaai šele v poznejših dogodkih na dan.
Značilno znamenje za sedanjo vojno j§ bil rimsko-berlin-sk» dogovor med Nemčijo in Italijo C 1936. Ti državi sta po-magale generalu Francu v civilni vojni na Španskem, med tem ko je Rusija podpirala španske lojaliste. Do rimsko-nemško-japonskega osišča je prišlo L 1937., ko se je Japonska pridružila paktu, naperjenemu proti Rusiji.
V začetku leta 1939 sta se Anglija in Francija pogajale s Turčijo, Romunijo in Grčijo ter skušale raztegniti to pogajanje tudi na Rusijo. Nemčija je teše odpravi tudi za druge, na mu ugovarjala trdeč, da pome-primer za cerkve, ki imajo še
Skupaj t tem iskasu (4 tedne, od \r j_„„{ t i»	, ...	jwKi« do 9. arguata) Ml fü aa-
.7K ..rftV l	Prejinji iakas (4 ted ne) 115
m pot naročnino, '.f-
vse večjo unije.
imovino kakor pa
Kako to, da so naši katoliški in narodni veljaki tako rsds-dsmi prvi sa Lemont in cer-nijo tista pogajanja obkrožitev druii 1 besedami, sa ju«o-njenega ozemlja. Nato sta dne »Uvsnski relif pa le pišejo m •• 20. avgusta, 1939, Rusija in -i,0tika>0 ob
Z ničemer ne koristite Prole-tarcu bolj kakor s pridobivanjem novih naročnikov.
Tole mi ne gre v glavo?
IGHAZIO SILONE:
FONT AMARA
ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A
(Nadaljevanje.)
Od vsega tega ščuvajočega govora nam je ostal en sam vtis: Tudi za bogatine je prišel dan povračila. Po pregovoru:
"Kdor je ovco pojedel, mora tudi volno kakati."
Zopet smo se napotile proti podestovi vili. Od prevelikega tekanja »o me že bolele noge, kakor na veliki petek, ko se po kolenih plazimo po križevem potu. Gole noge so me pekle.
Medpotoma smo srečale An-tinoja Zappo, fontamareškega kozjega pastirja, ki je tudi iskal impresarija. Ko je bil namreč a kozami na tratturu, je prišel paznik in mu povedal, naj se izgubi, češ, da je trattu-ro sedaj itapresarijeva last. (Ttratturo — cesta za ovce, ki 5e vzpenja po Abruzzih.)
"Da je tratturo impresari-jeva last?" je vprašal pastir. "Potem je pa tudi zrak nje-gov? . .
Poznale smo Antonija Zappo kot precej nespametnega fanta, toda to pot je imel prav. Najbrže ga je paznik samo nalagal, kajti tratturi so bili zme raj za vse ljudi. Po majskem semnju pride vsako leto skoraj milijon ovac v naše gore in pre tive tu vse poletje do oktobra. Pravijo, da je bilo že pred Kristusovim rojstvom tako. Od tedaj se je dogodilo že toliko dogodkov: vojne, napadi, papeži in kralji, toda tratturi so ostali zmeraj last vseh.
"Impresario je nor, ce meni, da se sme dotakniti trattura," smo rekle. "Ca pe ni nor, se je paznik najbrie šalil..."
Služkinja, k^, je stala pred vrati vile, je bila vsa obupana.
"Podeste še zmeraj ni... Gospoda, že pol tire je, njega poglavitne osebe, pa še zmeraj ni..."
Vonj iz loncev in ponev.je prihajal do nas. Dekla nam je
peljati, da povem resnico, na drugo stran poslopja, da bi o-pravil tam še druge potrebe.
Potem m> prišli lekarnar, davkar, poštar, notar in vsi štirje so za kupom opeke opravili svojo potrebo.
Potem je prišel odvetnik don Ciccone z nekim dečkom, ki ga je vodil pod pazduho. Ob drevesu, ki ga je spredaj zmočil don Abbacchio, je začel zadaj kozlati in deček ga je pri tem s prosto roko držal za čelo. Tako smo videle pri drevesu vse dobrote, ki nam jih je hvalila dekla, videle smo makarončke. :>make, čebulice, gobice, krompirček, salatice z vsemi začim-bicami.
Potem je prispel neki star mestni uradnik, ki so mu rekali "študent", ker se je z dvajsetimi leti vpisal na univerzo, s šestdesetimi pa se je še zmeraj pripravljal na izpite. Tudi on je odšel za hišo po opravkih.
Potem je prišel pravdnik Cuccavaschio, majhen, zavaljen, s kravjimi očmi, konjskim zobovjem in se je olajšal za opekami.
Potem je prišel odvetnik Ta-randella, tudi "skalpiranec" imenovan, ker ni imel na glavi las, niti ne obrvi, trepalnic, brk in brade. Bile smo prav radovedne, ali še kje drugje tudi nima kocin, toda šel je opravljat potrebo za hišo. Potem je prišel "mislec", ki je blodil, preden je izginil za kup kamenja, po vrtu sem in tja in kdove na kaj mislil. "Mislec" je bil gi-njen od vina in videle smo, kako je za opekami pokleknil v svojo lastno vodo. Medtem ko je najbrže premišljeval, kako bi se dvignil, nam je poleg nas stoječa dekla javila inpresari-jev prihod.
Bližal se je in se živahno pogovarjal z delavci. | Bil je v delovni obleki, s suk i njičem preko rok. v roki pa je držal vodno tehtnico; iz hlač-
TELEFONISTKE NIMAJO ZAKLONIŠČA
do podrobnosti opisala vso slavnost. Don Circostanza je govoril lep govor. Nato je z ga-notjem pripovedovala o jedeh. Pripovedovala je o čebulicah, omakah, gobicah, krompirčku in začimbicah.
Slavnostna pojedina se je morala že končavati, kajti opazile smo, da je vino že vplivalo. Glas Dona Circostanze je pre-kričal vse druge. Skozi odprta okna je prihajal hrup govorjenja do nas.
Nenadoma se je razvil prav hrupen pogovor o Vsemogočnem. Don Abbacchio in lekarnar sta branila nasprotne nazore. Vprašali so dona Circostan zo za njegovo mnenje.
"Vsemogočni?" je kričal. "Popolnoma jasno, Vsemogočni je pridevnik."
Vsi so se s tem strinjali in mir se je zopet vrnil.
Nato smo zopet zaslišale pijani glas dona Abbaccchija:
"V imenu kruha, salame in belega vina, amen!"
Ta duševni blisk duhovnega gospoda so sprejeli vsi s salvo smeha.
Nastopil je odmor. Nato je zapel don Abbaccchio s kolikor moči cerkvenim glasm:
"Item missa est .."
To je bilo zn&menje, d« je pojedina končana. Povabljenci so začeli iz raznih vzrokov prihajati na vrt.
Najprej je ' prišel kanonik don Abbaccchio, debel, zabu-
hel z vratom, ki je bil nabrekel,	mu je mole, meter>
od M. s pavje napinnjenim o- 4korn..
pa so mu bili ožgani od
brazom, napol priprtimi očmi in z izrazom blažene svinje. Bil je tako pijan, da je komaj stal. Začel je ob nekem drevesu sca-ti in se je naslanjal na drevo, da bi ne padel;.odpete hlače je imel obrnjene proti nam.
Potem smo videle, kako je prihajal odvetnik don Pompo-nio, ki se je opiral na karabi-nierskega stotnika; dal se je
apna, hlače in ramena pa o-škropljena od sadre in apna.
Nihče, ki ni poznal impresarija, ne bi verjel, da je to najbogatejši mož v vsej okolici in da je glava občine... čepra\' je našo prisotnost zapazil, je vendar še nadalje kričal in se pogovarjal z delavci, ki so jga spremljali.
Kadarkoli sabrne siren« v Londonu, Berlinu, Moskvi ali v kateremkoli 4ru|em mestu V vojno zapletenih detel, pomeno (o,\da naj prebivalci bes« aaklonisča. Le policaji, gasilci in pa operatorice v telefonskih postajah ne smejo nikamor, nogo ostati pri svojem delu. Na gornji sliki so operatorice na telefonski postaji v Londonu, ki delajo telefonske stike med gasilskimi in policijskimi postajami ter vladnimi uradi v ¿asu enega največjih srainih napadov, ki je bil podvset na njihove meeto. Na nevarnost ne utegnejo misliti.
".. .če voznik ne bo bolj pazil na tovor in mi še nadalje razbijal opeko, ga bom s čre-pinjami plačal. Kaj pa prav za prav hoče?.... Mezdo za prejšnji mesec?... Nesramnost! Mar meni, da mu bom ušel?
i ni! za hišo, in smo čakale, da se vrne. Medtem so se zbrali pijani gostje na balkanu vile.
V gruči odvetnikov je vzbu-jnd največjo pozornost don j Circonstanza v trdem klobu-gj, z grba^tim nosom pijanca,
Namesto da bi mi bil hvaležen, v stran štrlečimi uhlji in z da mu dam v krizi delo!... vampom v tretjem stadiju. Saj Cementni delavci da nočejo de- ni nič novega, da prihajajo na-
set-ur delati? A tako - Deset ur na dan je pač preveč? Jaz delam po dvanajst ur na dan! Jaz. podjetnik, delam dvanast ur na dan. .."
ši odvetniki k pojedinam v posebnih hlačah, ki se imenujejo harmonika-hlače ali pa akademske; te hlače imajo namesto ene vrste gumbov kar tri in
Čestitke k Tonetovi 33-letnici in še o podpornikih njegovega predloga
Cleveland, O.—Prečital sem dopis "Big" Tonyja, v katerem piše nekaj o sebi, o svojem življenju, in o ženi.
Že dolgo je tega, ko je poslal mlademu dekletu, Pepci po imenu, za voznino, da pride v Ameriko. Tisto dekle je postala njegova žena. Vse se je zgodilo nekako v šali. In tako se je Tony v špasih in po čudnih naključjih znašel v jarmu sv. Lu- j keža, v katerem vozi že 33 let. In še bo vozil, ker sta oba trdna. Vzgojila sta veliko družino i in to niso mačkine solze! Pa tudi špasi ne! Moja soproga in jaz nisva v svojih 20 letih na-1 jinega zakonskega življenja skusila niti polovico toliko kot onadva v 33. letih. No, pa midva sva tudi bolj majhna, a "Big" Tony, kot pove že njegov "nickname", pa je velikan. Torej čestitke njemu in nji. *
Kot sem omenil že v enem prejšnjih dopisov, ne smi biti niti ene številke Proletarca v tem letu, da ne bi bilo v njemu poročila o podpirateljih predloga Big Tonyja, samo ako bo "večni popotnik" zdrav in bo Šlo vse po sreči. Kaj pravite k temu vi sodrugi? Nekateri so me strašili, da ne bo lahko, ker je do konca leta še dvajset številk. In res ni lahko dobivati "copake" za dobro stvar, a če dobim v podporo predlctyu "Big" Tonyja kak teden maga-ri sam enega, pa bo moja namera uresničena.
Nedavno mi je izročil v ta namen kar dva copaka Andrej Božič (zidar). To se je zgodilo
Za redilne, okusne obede—
HOTPOI NT
električni štedilnik
SAMO
$97 so •
s vašim »Urim štedilnikom
♦ Cena se Inbko spremeni hren obvestila.
Brezplačna instalacija
V katerem koli eao, dvo ali iridro-tinskem, docela rciidenčncm poslopju v Chicmri, ki »daj dobiva Edison postreibo.
"Rosalia," je zakričal proti vili, nakar je gospodinja takoj stopila na balkon. "Rosalia!. .. Ali je arhitekt prinesel načrte? Kako?... Je na banketu? A načrtov ni prinesel? Mar meni, da mu zato plačujem, da se na-žre? . .. Ali je postajni načelnik prinesel vozni list?... Tega vetrnjaka bo treba poslati v Kalabrijo? . . . Zakaj neki?... Radi banketa?.. Aha, ker sem bil imenovan?... Obžalujem, toda ne utegnem. Na noben način ne morem priti, moram na vsak način še enkrat k orožniku... Da bodo gostje u-žaljeni? Toda ne, nikakor n? bodo. Dobro jih poznam, daj jim piti, še več piti, pa ne bodo prav nič užaljeni. Kar pusti, jaz jih bolje poznam!"
In šel je mimo hišnih vrat, ne da bi se ustavil, ne da bi nas pogledal, ter se je znova začel pogovarjati z delavci, ki so ga spremljali. Način, kako se je obnašal in kako je govoril, je vzbujal spoštovanje.
"Res," sem mislila, "če ostane ta ropar še dve leti tu, bo zavladal nad vsem in vsemi..."
Antonio Zappa je hitel za njim in zaklical nam ženskam: "Počakajte tu!"
Videle smo ga, kako je izgi-1
se dado razširiti, čim postaja na seji elevelandske federacije
vamp okroglejši. .. Prvi štadij dosežejo navadno pri pasti as-ciuti, drugi pri pečenki, tretji pri sadju. Tisti dan so bile hlače dona Circostance, dona Pomponija, dona Cuccavaschi-
SNPJ. Andrej si ju je zaslužil na nekako lahek način, ker je dvakrat predsedoval vsled odsotnosti predsednika federacije Math Petrovicha, ki je bil zadržan vsled opravkov, seji
ja, dona Tarandelle in misleca elevelandske federacije SNPJ.
že vse v tretjem štadiju.
Komaj nas je don Circostanza prepoznal, se je svečano priklonil:
"Živijo, živijo, moji Fonta-marezi," je zakričal.
Don Circostanza je bil Fon-tamarezom zmeroj posebno naklonjen. Vse njihove prepire je on obravnaval. Zato pa je šel tudi večji del fontamare-ških jajc in kokoši v kuhinjo dona Circostanze. Nekoč, ko so smeli voliti samo tisti, ki so znali brati in pisati, je prišel v našo vas neki učitelj, ki je vse kafone naučil zapisati ime in priimek dona Circostanze. Od tedaj so ijlasovali vsi Fon-
Andrej je njen podpredsednik. Pa je tista dva copaka izročil meni — seveda ne zame, a sem ju z veseljem sprejel, ker sta bila dana v pravi namen. Ker je Andrej Božič unijski zidar, je pri svojem poklicu za naporno delo tudi 'plačan kot se spodobi. Vsled tega teh dveh $$ ne bo pogrešal in ju je prispeval radevolje. Andrej je član kluba št. 49 JSZ, predsednik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ, je delegat njene prihodnje ali dvanajste redne konvencije. ki bo v Pitsburghu, je naročnik Proletarca, Prosvete in Cankarjevega glasnika. Vidite ga naših prireditvah pa tudi copake potroši na njih.
16213 Waterloo Rd., v kateri vam lahko postreže s sladščica-mi, cigaretami in drugimi tobačnimi izdelki vseh vrst, z mehkimi pijačami, sladoledom in z raznim drugim blagom. Sodru-gi in drugi rojaki, kadar kaj omenjenega potrebujete in boste šli mimo njene prodajalne, ne pojdite le mimo, nego se oglasite v nji. Pepca bo obiska vesela in v bodoče naše stvari še bolj «podpirala. Torej svoji k svojim!
Tretji podpornik v tem seznamu je Jože Sajevec, ki v naših akcijah rad pomaga. Pravi, da pri podpiranju Tomšičevega predloga noče biti zadnji. Dal je copak. On ne zamudi ne ene naših prireditev. Je vesel človek, dobro poje in ljubi razigrano družbo, v kakršni se pije vse, kar teče, tudi železno. Zato ga smatramo za "župana". Kadar je v družbi ta naš župan, se "žinga", da se vse trese". Zelo rad pleše in menda bi lahko plesal neprenehoma. Je skoro tako velik in močan kakor "Big" Tony v Oaklandu. Na svojo veliko srečo je vedno zdrav, dela in Bluzi lepe denarje. In to je važno, kajti brez teh ne moreš na priredbe in ne v veselo družbo. Torej Tony, kadar prideš v metropolo, bomo šli k Jožetu kor-porativno. Ti boš igral na kon-certino in bo zabave nič koliko.
Imam omeniti v tem dopisu še dva. Prvi je sod rug Math Pi-šler, ki vodi gasolinsko postajo na 23515 St. Clair Ave. (nedaleč od slovenske livarne ali foundry). O Pishlerju sem pisal že enkrat prej, da sem bil namenjen k njemu, ker sem bil uverjen, da mi bo copak v ta namen gotovo dal, a obiska takrat nisem mogel izvršiti radi grozeče nevihte in plohe. Omenil sem v tistem dopisu vse njegove vrline in pa da rad podpira naše ustanove. Kdor ima avto in je blizu Pishlerjeve ga-solinske 'štirne", naj ga gre ob priložnosti napojiti k njemu.
Zadnji prispevatelj, ki ima svoje mesto v tem dopisu, je 25-letni John Lončar. On razume čtivo v Proletarcu v obeh jezikih. Moral pa bo bržkone kmalu v armado. On je bil rojen tukaj, je še zelo mlad odpotoval v stari kraj, deželo svojih staršev, in se vrnil kot ameriški državljan pred petimi leti v Ameriko.
SliČnih slučajev je več. V listih je bila pred nekaj tedni slika mladega sod ruga Peru-ška, ki so ga starši po rojstvu tudi vzeli v njihov stari kraj. Ko je dorastel, ga je Jugoslavija vzela v svojo armado. Pa si je dečko pomagal s pomočjo ameriškega konzula, da se je
tamarezi zmeraj zanj. Pri naj-l?" .v'e«	*!i1?.i1W®na P*'I vrnil, tu pa ga je čakala nova
boljši volji bi tudi ne mogli reditvah trošil, bi bile blagajne
nobenega drugega voliti, kajti znali so zapisati samo "Don Circostanza". Pozneje sicer ni bilo več volitev, a pri nas radi tega nihče ni skočil v vodo.
(Dalje prihodnjič.)
KADAR KUHATE Z ELEKTRIKO, SE BISTVENI VITAMINI, RUDNINE IN OKUS OBDR2E V JEDI — SE NE IZKUHAJO
VSE TE
PREDNOSTI
t 3 hitrostne Calrod površinske edinice, vsaka s 5 izmerjenimi toplotami.
•	5 vročinski varčevalni kuhalnik z neproduš-nim «pokrovom.
•	Zaprta peč za vse namene.
•	Calrod oprema za peko z odvajalcem vročine.
•	Žareč pražilec.
i Popolnoma s porcelanom emajliran,, znotraj in zunaj.
Oglrjte ti te modeme električne štedilnike pri nvojem trgovm ali pa v
katerikoli naiih ti trgovin.
Commonwealth Edison Company
KAJ DOBI NEMČIJA V SOVJETSKI UNIJI, AKO JO PREMAGA?
skega železniškega omrežja, bi (Nadaljevanje s 1. strani.) , bij ostaj. dej Rusjje vseeno od-
ki jih hoče zasesti nemška ar- visen prometno in gospodar-mada. Pri tem bi prišla seveda sko od Nemčije, tudi če bi mu vsa druga v tej coni v nemško pustila "neodvisnost", kakor jo
pest. Baltiško in Črno morje bi postala nemški jezeri;
Sanje ali dejstvo?
Sedaj so Hitlerjevi načrti z ozirom na Rusijo še vedno le sanje. Toda ako se mu uresničijo in nemška armada res zasede omenjena mesta, tedaj pride 60 milijonov prebivalstva Sovjetske Unije pod nemško nadvlado.
Profesor Haensel izvaja, da so v tem teritoriju največji pri-rodni viri Sovjetske Unije, kot razne rude, nafta, ogromna u-krajinska žitnica, premogovna polja itd.
Rusiji bi vzlic temu ostal še ogromen del površine, na katerem živi ostalih 110 milijonov prebivalcev, ki pa so večinoma agrarci in nomadska plemena, pravi Haensel. Industrije je v teh krajih še malo. Sovjetska vlada jo je dala zgraditi precej v pasu Uralskega pogorja, a v Berlinu obetajo, da jo bodo nemški letalci uničili predno bo vojne konec.
- Ker j« Moskva center sovjet-
društev in klubov prazne, ra zen kolikor bi bilo pajčevine v njih.
e
Na priredbi ženskega društva Svoboda št. 748 SNPJ je nabrala vsoto $1.50 v tiskovni sklad naša pridna, zavedna rojakinja Mrs. Josephine Jontez in mi jo izročila, da jo pošljem na pristojno mesto, to je, Proletarcu. ¿e prej pa je v tiskovni sklad sama prispevala copak in enega pa v blagajno kluba št. 49 JSZ. Za Proletarca in Cankarjev glasnik ima Pepca Jontez vedno dobro besedo. Ona vodi malo trgovino
na
je na primer pustila eni tretjini Francije.
Kakor Francija z vlado v Vichyju, tako bi moral tudi "neodvisni" del poražene Rusije plesati po muziki iz Berlina.
Stalin je v svojem prvem govoru po radiu, od kar se je pričela vojna, sovjetskemu ljudstvu odkrito priznal, da je res' v opasnosti. Ob enem mu je zagotovil. da če bo prebivalstvo storilo v obrambi svojo dolžnost, kakor jo bo sovjetska armada, bo Nemčija s Hitlerjem vred dobila zasluženo kazen.
Kako zelo se Rusija zaveda nevarnosti, ki ji preti, je pokazala z odporom, kakršnega sedanja Nemčija ni doživela še v nobeni deželi, ki jo je napadla. razen v Angliji. Toda z njo je v vojni zgolj v zraku in na morju, dočim sta na vzhodnem bojišču v smrtnem spoprijemu, kakršnega zgodovina še ne pozna v tako ogromni obliki, dve armadi, ki štejota milijone mož in dodajani so jima novi. milijoni.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave, Chicago
narav»
/
vojaška služba.
To le mimogrede. Končam z zahvalo vsem prispevateljem, ki sem jih omenil, in «e priporočam onim. ki jih bom v bodoče vprašal za "copake".
Anton Jankovich.
Galicija spet del Poljske
Okupirano Poljsko upravlja poseben governer, ki ga imenuje Hitler. Temu delu zasedene Poljske je Hitler "vrnil" Galicijo, ki so jo od jeseni 1929 pa do 22. junija imeli Rusi.
Ste naročnino na Proletarca obnovili?
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
iiO JU EN T AR JI
CHURCHILL VELIKO PREMISJUJE
V New Ycrku je bil ustanovljen "odbor Jugoslovanov »pod Italijo, ki bo deloval za cilj, da se primorski Slovenci in Hrva tje otresejo robstva v Italiji in se spet združijo s svojimi brati onkraj meje." To poroča Pro-sveta* z dne 6. avgusta. Tak odbor bi bil na mestu, dokler je Jugoslavija še obstojala. A združiti se "s svojimi brati onkraj meje" sedaj ne pomeni nikakršne spremembe. Hobstvo je na obeh straneh. Bilo bi boljše, ako bi se naši ljudje po vzgledu Čehov in naprednih Slovakov \ organizirali za O-SVOBOfHTEV VSEH Sloven-cev izpod robstva.
Ko »zvemo še več podrobnosti o predaji Slovenije in Hrvatske Hitlerju (jugoslovanska vladna propaganda jih namreč ne bo oskrbela), se bo naš narod tukaj poučil o še zanimivejših stvareh, kot pa jih je čital iz par pisem in nevtralnih poročil, ki smo jih že objavili. Niti po prebivalstvu veliko manjša Norvežka se ni podala tako resignirano in še sedaj se upira! Quislingov je pač mnogo tudi med narodi, ki nimajo Skandinavskih imen.
Kc n venci j« SNPJ se bliža. Janko N. Rogelj ve, kaj pomenijo priprave za take reči proti onim. ki se jih ne mara. Skušnje ima že iz leta 1918. ko se je pripravljal s prot¡socialističnim blokom pomesti Jožeta Zavertnika z uredniškega stol-ca Prosvete. Roglja je dotični blok — bil je jako močan — določil za novega glavnega u-rednika. Ako ne bi bil Zavert-nik krepak bojevnik in imel okrog sebe mnogo ljudi naprednih nazorov, bi bil blok oportunistov zmagal. So še druge stvari, ki se jih bo Rog-lju ob priliki povedalo v brk, da se osveži spomin onim, ki so na tiste incidente že pozabili, in njemu. John Filipič v Cleveland« je sicer pred par leti nekaj že pisal o tem. pa bo še treba. Rogelj sicer že leta več ne deluje v SNPJ, od časa, ko je šel drugi načrt, da se ga nastavi za plačanega poročevalca Prosvete v Clevelandu po vodi. Ne bo delegat, a za kulisami se lahko včasi v zle namene še več opravi kakor odkrito. — J. P.
N« Hrvatskem se godi narodu boljše kakor pa ameriškemu ljudstvu pod "new dea-lom'\ O tem se (ako vas je volja) lahko prepričate, če berete "Nezavisno Hrvatsko Državo", ki izhaja v Pittsburghu. V izdaji z dne avgusta naznanja z velikim naslovom preko
vse strani tole: "četiri milijarde kuna za javne radove u Hrvatskoj. Hrvatska se prepo-radja pod upravom dr. Ante Paveliča. — Od četiri milijarde kuna stotinu milijuna upo-trebit Če se za gradnju radni-čkih kuča, dvijesta milijuna za regulaciju Save.M — Roosevelt torej ni edini, ki razsipa z milijardami. "Nezavisna Hrvatska ' se je komaj da rodila, pa že njen poglavnik gradi "rad-ničke kuče", regulira Savo in «nuje druge "javne radove". Zanimivo je, da ima "Nezavisna" v Pittsburghu o vsem, kar dela Pavelič, "točna" in podrobna poročila, dočim jugo-
f	,	Aaglija jo ▼ tej vojni n« la ▼ obrambi mm, not« jo dolina pomagati
Slovanska vlada s svojimi pro- j KUai,Wi(	tudi Sosjatski Uniji, in ▼•••o okupirani» ¿mimlmm * Evropi.
nago i« dolin« pomagati
pagandnimi biroji ne poroča drugega kakor o terorju v Beogradu, o nezadovoljstvu na Hrvatskem in o preganjanju duhovščine na Slovenskem.
Kor pa jo «vrop«ki kontinent vti pod naciji, rasen neokupiranega dela So vjotsko Unije, je naloga, ki jo ima Anglija, tako teika, da soga preko njenih moči. To je esrok, čemu »o »e minuli teden raaiirile »enaacionalne vesti, kako sla «e nekje na «irokem morju ali kjer im skrivoma sestala Churchill in Roosevelt, da se posvetujeta, kaj je ie mogoče storiti, da se prepreči Hit* lorju smagati. Sicer je Churchill nekoč saklical, "Hitler je pričel, mi bom« efceačalif Toda amagovanje je se vedno na Hitlerjevi strani. In vojna ne moro iti v nedogled. To jo vsrok, čemu Angleii tako šele. da b« Hitlerju «udi le 24 členov. Glavna določba	driavo napovedale vojno. V tolažbo Angliji je. da se sovjetska armada
je, da poglavnik imenuje in od- M	k#t * «^«kovala.
s ta vi j a ministre. Vsakdo, ki ga j • 1	~	"'	1
imenuje na važno mesto, mora podati zaprisego njemu (po-
"Osvobojeni" hrvatski narod
je dobil ustavo. Je kratka. Ima
glavniku). Kaj pa novi hrvatski krlaj ? "Nezavisna" v Pittsburghu ga več ne omenja. Bržkone lovi kralj Ajmo ribe kje na adranu, kar je varnejše, kakor pa kraljevati v Zagrebu.
Na sejah glavnega odbora KSKJ prične vsakdo, ki dobi besedo, s sledečim uvodom: "častiti gospod duhovni vodja, spoštovani sobratje in sosestre
em pravilu; Kadar se on priglasi, prične govoriti brez tega uvoda. Pač stare razlike.
cerkev in njeni nauki, marveč krivda V HBZ ni prerekanju ne konje človekova. ki j. poln slabosti. Ce ca ne kraja Večina glavnega
aacoa objektivno i oditi, moras to upo-	,	,,	, .
¿tavati	izvršnega odbora, ki ga sestav«»
i Katoliška cerkev je v bistvu obso- ljajo lakozvani sopotniki in jala ie vsako vojno. Če se je kje sa- j bržkone tudi kak Član BroW-vsemata sa katero stran bolj kot dru- derjeve stranke, je čestitala
zzčttik.er,*eI,je znova
noet. Nikjer .pa nauk. katoliške cer-1 Ogrel Za Sovjetsko UnijO in JI kve, katere ji jo določil njen Ustano- I obl jubil pomoč, Še posebej pa sitelj ne priporočajo sovrainih ns.to- je dodala, da ji jo naj nudi V pov. mar*oč ^vs^l oporarjajo ljudi io{fkAn\ meri, kakor Angliji.
k raju» p* »nrjirmu oroiju pro:» VOJ- | _ . .	mtw%rm m^ • «	a
nam i. sovrainosti». ki je Ljubesen. | »ZVrŠni odbor HBZ Šteje le pet Kristus sam je daj vagled na kriiar f ČlanOV, dasi je njen glavni od-
glavni uradniki in uradnice."' ^p«*1« i'm« ker »•	bor veliko večji kot pa na pri-
Le duhovni vodja je izjem« v	„ ^ Ali m^utalu mer odbor SNPJ. Trije »o ve-
toliske cerkve so kljub vsemu temu
nepoboljiljivi ciniki. Za stvarne do* stanovske |	ki jih je dovolj, se ne smenijo.
fte pa dre g a jo naprej po tvojih sna*
nih metodah in klevetajo o katoliiki ..	. ,	u ,
cerkvi to I. oro. kar je v premnogih *}»•• *k° V Pravem "manj-•lučajih naravnost smešno.	; šina" izvršnega odseka, ki s
svojimi pristaši dokazuje na-
čina. Pa se prerekajo, kajti trije, ki so teoretično večina, bržkone v celotnem odboru in pri večini članstva nimajo ve
Amerikanski Slovenec z dne
7. avgusta je priobčil editorial z naslovom "Katoliška cerkev
--------- P* I» f ,8.	lod" "e «pn*no. V HBZ »o pred nekaj
■n vojne", v katerem pravi t»k° kakor sklepa gornji ed.- ,eti jeH y ^ Mh
med drujrim:	! tona», nego «me,n, ko pn Am. (jfl mora bjt, n|ihova ortraniza.
cija a svojim glasilom vred
"absolutno nepolitična". Pa 8e ™ k-.- «M«r.l„i. O» il...ik.' .J- »	moro« r», o.mo- ukvarja g miko t ,jk „
M.r. Mi.1J-U vaako vojno, toda ob e ^
.. b..,. .. d. i* '«a. .ko.i j nem b agoSlavlj«l» armade, to- l Holinosti ie^okrat prezre.
pove, bojne ladje in kar ze je	^
prvo pomožno tajnico (tajnik je Joseph Zalar), v lokalnem >dboru za Clevelaud pa je bla-gajničarka Mrs. Frances Ru-pert. S^Z se torej postavi tudi na tem polju. Stroškov s to stvarjo ima sicer več kot dohodkov, toda zbiranje v ta <klad se v S2Z šele pričenja. Tako obljublja njeno glasilo "Zarja" v avgustovi številki. Upam, da Janko za takšno počasnost ne bo dolžil socialiste, ker jih v S2Z ni. — J. P.
Ameriška Domovina pravi v izdaji z dne 2. avgusta, da je dr. Korošec tudi za primorske Slovence veliko storil, v zaslugo zato pa ga je jugoslovanska vlada internirala. Korošec je bil v viadi režimovec, izven nje pa opozicionaiec. Ko ga je vlada osvobodila iz jetništva, v katerem se mu ni prav nič slabo godilo, je spet postal mini-| ster in pošiljal druge v jetni-štvo. Ko je bil v vladi, ni za pri-4 morske Slovence rekel ne tako ne drugače. Kajti Korošec vladi je bil kos vlade, ki se je pribliievala Mussoliniju in Hit-i lerju. V opoziciji pa se laglje kaj reče. Kdor je bil med rojaki po Primorskem, ve, da niso od vlade v Beogradu in ne od dr. Korošca že mnogo let ničesar pričakovali. Dr. Wilfan, eden izmed slovenskih voditeljev na Primorskem se je zatekel v iskanju zaščite za narodne manjšine v posebno organi zacijo, ki jo je pomagal ustanoviti, pa se je leta 1988 na konferenci v Stockholmu popolnoma razočaral. Vodstva so se polastili Nemci in mislili le na svoje narodne manjšine, druge pa so prezrli. Na pomoč Jugoslavije Wilfan ni niti mi •lil, ker je vedel, da bi bilo kaj takega brezupno pričakovati.
Peter II. je v tej igri le sredstvo, da se tradicija dinastij? nadaljuje. V tem prerekanju bigleda, kakor da je sedaj Am. Domovina proti kralju, dočim je Enakopravnost zanj, a v prejšnji vojni je bilo ravno narobe. Kar se tiče zgražanja nad trošenjem denarja bedne Jugoslavije za pogoščavanjs angleške elite, je sedaj A. D. v pravem. E. nima vzroka, d. zagovarja take reči, čeprav tc
dela v namenu nagajati Aru. Domovini.
Vojna histerij« se izraia v vse sorte oblikah. V Chicagu se je minuli teden vršil shod "za vojno". Pred dvorano % nosili pacifisti ali kdor že ao bili protivojne napise. Del ude-ležencev, ki so prišli ua *hod so nekaj teh piketov pretepli in uničili kup izvodov čikaške Tribune v plamenih. Hujše za vse šele pride.
FRANK KERŽE 0 "PROLETARCU

Frank Kerže, ki živi že mnogo let v New Yorku, je bil s Proletarcem, ali pa z njegovimi uredniki in sotrudniki že večkrat v nesoglasjih. Bil pa je le tudi on sotrudnik tega lista in naš član.
Marsikakega izmed njegovih nazorov, ki jih izraža v ivoji koloni "Newyorški odmevi" v "Glasu Naroda", se je v Proletarcu kritično ocenilo, a nobenkrat s surovimi spopadi. Kerže je bil prvi urednik Glasila SNPJ in tudi že njen tajnik
—	kot piše v jiibilejni številki Prosvete z dne 25. junija 1941
—	v njenih najbolj viharnih dneh.
Na časnikarskem polju se je udejstvoval še predno je postal urednik Glasila SNPJ in še dol-go potem, najdalj pri reviji čas, ki jo je izdajal. Za sabo ima torej mnogo izkušenj in prakse.
V svojih tedenskih pomen-kih večkrat kaj pokritizira, pa ne i* z i val no nego kot se spodobi. V Glasu Naroda z dne 7. avgusta to leto piše o slovenskem časopisju v Ameriki.
Imenoma omenja posebno Proletarca, o kateremu piše ledeče:
"Proletarca omenjam prav
Rusk+«potjakt »porazom je	_ __
dobil v protinacijskih krci?ih posebej zato," ke7 je" po" m Tj7m veliko priznanja. Zalegel bi mišljenju najboljše urejevan
slovenski list v Ameriki. Zakaj leta 1939, ker bi se Poljska in pravim in trdim to?
Slovencu. In pa ljudje, ki mu Katoliško cerkev #e «.taaovii Kri. verjamejo. Katoliška cerkev <tus na semlji kot duhovno ustanovo. ,,. ,	,,	.	H ,
je v bistvu morda res "obso-
tivlfrnje po namenu boijeui v boije iraljestvo. Ta namen in delokrog na «emlji ji je določil njen Ustanovitelj ¿am. Vsem. ki imajo kaj pojma o ka-oiakki cerkvi. Je ta anano.
Res je, da so u preteklosti pred-«tavniki katoliške cerkve posegali tuli v posvetne sadeve in skušali iste /oditi v duhu krščanske pravičnosti m pri tem delu delali kot ljudje tudi t*toee napake. Toda ta so delali kot ljudje, ki a« jim je včasih prav vsor-co obneslo, včasih tudi ne in slučajne neuspehe niso prispevali principu krščanstva, pač pa sadovi človeške slabosti, tiste slaboeti, radi katerih je prav Kristus sem ustanovil na semlji svojo cerkev, bi odrešil ljudi od njih in jih pripeljal v kraljestvo svojega Očeta. Če v takih slučajih ni bi-o kaj prav. ne noei krivde knteliška
C
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

¥ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ % ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
! S
s
s i

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
2057 Ko. Lanndale Aveu«« ^
4'hirng». Illinois	^
Nnroénina ta Zdruftene dría ve (liven Chlcaga) In Ka na do $6 00 na letoi •3.00 sa poi lete; $1.50 sa éetrt Iota; aa Chicago in Cicero $7.80 sa celo letoi $3.7S sa pol letat sa inosemstvo $9.00.
Naslov to list in tajništvo je:
nosilo smrt. Mar ni katoliška cerkev v Italiji odobravala Mussolinijeve invazije v Etiopijo? Ali so pri A m. Slovencu že pozabili, da so se tudi klerikalci v Sloveniji in slovenski v Ameriki navduševali za teror klerofašizma v Avstriji in za Hitierjevo-Mussolinijevo intervencijo v Španiji? Ampak seveda, kriva ni "katoliška cerkev", ampak "krivda je človekova, ki je poln slabosti..." Zares je to smešno!
Prosveta je indorsirala Franka J. Lauscheta, ki je kandidat za elevelandskega župana. Obljubila je storiti s svoje strani vse, kar bo mogla, da mu pomore do županske časti in dostavlja, da zase ne pričakuje absolutno ničesar razen zadoščenja v obliki njegove zmage.
"Napredek", glasilo SSPZ, je k temu dodal, da je to pametno, konstruktivno in zdravo stališče. Piše, da 'tako ravna vsak razumen človek, ki pozna ARC ameriškega političnega udejstvovanja," in želi, "da se bo Prosveta poslej dosledno ravnala po tem pravilu!" Lo-kar ml. je oba lista shranil, da ju uporabi v kampanji za Lauscheta.
Vatro Grill piše o dveh eks-tremih in se pri tem obreguje ob Proletarca in A m. Domovino. Am. Slovenec z dne 7. avgusta pa piše o "dveh ekstre-mih", ki se križata v mnenjih o Stalinu. "Napredek" je njegov govor pohvalil, ker je vlil pogum v srca ruskega ljudstva. Prosveta pa je pisala, da če bi se Stalin zavedal, koliko škode je storil demokratičnemu svetu in dobri delavski stvari v splošnem, ne samo v Rusiji, ne bi bil nikdar stopil k mikrofonu. Tako lahko dobite "ekstre-me" vsekrižem. So pač taki čaai.
Narodni Glasnik je včasi napadal bivšega korminista Boiča
(Boyda) in hvalil Butkoviča. Prvi je podpredsednik, drugi je predsednik HBZ. Sedaj hvali «pot Boyda in udarja po But-koviču. Vzrok je starokrajska politika, "nezavisna hrvatska država", jugoslovanski relif, in pa kdo naj ima odločujočo besedo pri njemu. V skupni jugoslovanski relifni akciji jo ima Boyd. Gmotno korist od tega ima le fašistična "nezavisna" v Pittsburghu in Narodni Glasnik, istotako v Pittsburghu. Tak je hrvatski babilonski stolp, ki se bo podrl, čeprav znajo vsi Hrvati enak jezik.
Je res zmeda na svetu. New-.vorški socialdemokratski New leader zahteva, da naj Zed. države ne dajo Rusiji nikakršne pomoči, predno ne osvobodi milijone političnih jetnikov in pristane v resnično demokracijo.' Komunisti, uključivši hrvatski komunistični Narodni Glasnik, so vsled tega New Iiesder napadli za Hitlerjevega pomočnika. A tu so se ureza 11. Kajti New Leader je eno izmed najekstremnejlih proti-nacijskih glasil in propagira vstop Zed. držav v vojno, dočim so se komunistična glasila v Ameriki skozi do 22. junija navduševala za mir, za Stalinovo politiko sporazuma in druge take reči, ki so bile v prid Hitlerjevi taktiki.
Josephine Erjavec je podpredsednica slovenske sekcije jugoslovanske relif ne akcije. V avgustovi številki glasila Slov. ženske zveze, v kateri je Josephine tajnica, poroča, da so njene podružnice zbrale do ta-
Rusija proti Hitlerjevi armadi lahko skupno borile.
—v
V Torontu, Kanada, so hrvatski komunisti ustanovili, kakor poroča "Hrvatski Glas", "Začasni protifašistični odbor Hrvatov, Srbov in Slovencev". V svojem proglasu pravi, da to ni več "imperialistična vojna", nego vojna proti nacizmu in fašizmu. Med ljudmi to res povzroča konfuzije. A ne med komunisti.'Potegnejo novo linijo /n nanjo obesijo nova gesla.
Slovenski Liat, ki izhaja v Argentini, je glasilo tamkajšnjih primorskih Slovencev. Citirali bomo iz članka "Nesrečna pot" en odstavek, ki si ga lahko po svoje tolmačijo tisti listi, ki so opravičevali pot bana Natlačena v Rim.
Slovenski narod je po svojih sinovih v Primorju na lastni kosi preizkusil, kaj je italijanski fašisom in kaj sme od fašistične Italije pričakovati» v začetku nekoliko hinavskih obljub, possteje pa fašistični "manga-nolle**, konfinacijska taborišča, ječe, in puške črnega trlbunala. Zaradi ta iskuiaje. ki jo je slovenski «orod imel * Italijo, in ie prav posebne s fašistično Italijo, nas je na no moč presenetila vest, ki smo jo čitali v bueeasaireŠkem fašističnem glasilu, da ja bivši ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen v spremstvu italijanskega generalnega komisarja Grasio-lija in članov njegovega po Mussoliniju imenovanega "sveta ljubljanske pokrajine" obiskal Rim in se tam poklonil Mussoliniju 1
P. Marjetic v Clevelandu je imel smolo v otepanju, da ni komunist. Neki Stjepan Ro-hash ga je obdolžil, da je ne le komunist, nego tudi smrtni sovražnik svete cerkve. Pa se je junaški dečko Margetič zaklel, da naj mu kdo skuša dokazati, da je to, za kar ga dolži Ro-bash, pa bo poklonil slovenski župniji sv. Vida na St. Clairju naenkrat kar sto dolarjev na oltar. Ce pa mu Robash tega ne dokaže, tedaj naj da on sv. Vidu najmanj $50, Hrvati so v biznisu Čudni ljudje, posebno kar se prepričanja tiče.
Onim, «e jih tiče. Cemu se prerekati o pojedinah, ki jih
nega svetovnega položaja in kar je večjega in važnejšega, je omenjeno v Prolctarcu, četudi samo s par vrsticami.
Ima v splošnem tako dober in celoten pregled vsega, kar je naše in tuje, da se mi zdi vsaka izdaja kakor majhna, popolna revija.
Je še nekaj, kar nima noben drugi list. To je njegova tehnična stran. Proletarec, oziroma njegovo gradivo je tako spretno, distinktno in pravilno porazdeljeno, da se na prvi po-gled prikupi očem. So stvari v dveh kolonah, koder je in kakor pride. So pisane z večjimi ali manjšimi črkami in zraven tega: v vsaki izdaji drugače, to se pravi: prema gradivu, ki *a ima. V Proletarcu gradivo naravnost vabi človeka, da ga načne in kar Čitaš, ima nekaj posebnosti na sebi."
!»
Vzrokov je več: naštel bom najvažnejše:
Proletarec je edini slovenski list. kateri ima urednika Frank Zaitza. ki ne samo, da čita vse slovenske in precejšen del hrvaških listov, ampak nanje tudi reai?ira. To se pravi: kar je vrednega, priobči s svojim malim komentarjem, včasih s humorjem, včesih s sarkazmom. Par vrstic, pa veš, za kaj se gre.
¡Važno je to, ker bi morali fmeti vsi naši listi nekako vez med sabo. So stvari od časa do časa v tem ali onem listu, ka-, tere bi se ne smele prezreti. In Proletarec je edini, ki jih res ne prezre.
Nadalje: ima kratek in um-ljivo sestavljen pregled sploš-
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XX. IZKAZ
Na predlog Antona Tomfciča ii Oaklanda, Calif., in na apel uprav-nintva »o se zadnji teden odzvale jCe-deče orfranizacije in posamezniki:
Chicago, 111. Frank Luzbi $1.00.
Crested Bute, Colo. John Sukle $1.
Girard, Kans. John Cizerle $1.S0. (Izročil Anton Skular.)
Springfield. IN. Louis Aidich $1.
Cleveland, O. Felix Stmmbel $6; po $1: Frank Kerner, Jo«. Babnlk, Frank Zupančič. Andrew Turkman in Josephine Turk, akupaj $10.00. (Nabral Felix Strumbel.)
Win*mac, |«d. John Kruzich $1.
Cleve hind. O. And»r< Bo*ič (zidar) $2; Josephine Jontez nabrala im pikniku $1.50, Joseph Sajevec 50c in Neimenovan 26o, skupai $4.2«. (Poslu 1 Anton Jankovich.)
Brsddock Pa. Ixmis Karish nabral med «omilijeniki $2.5*.
Skupaj $22.30, prednji izkaz $1,135.21, skupaj $1,157.51
Nova 'ljudska fronta'
Napad Jankota Roglja na Proletarca in njegovega urednika. v dozdevni obrani relifne akcije za Jugoslavijo, so priobčili do 11. avigusta sledeči slovenski listi:
Nova Doba, glasilo ABZ, dne 6. avgusta.
Ameriška Domovina, dne 6. avgusta.
Glas Naroda dne 6. avgusta.
Enakopravnost dne 6. avgusta.
Napredek, glasilo SSPZ. dne 6. avgusta.
Prosveta dne 11. avgusta.
Rogljev članek je bil poslan tudi drugim slovenskim listom, ki ga bodo priobčili večinom» ta teden. Ni ga pa poslal Proletarcu.
članek o tem je na prvi strani v tej številki (zadnji dve koloni), posamezne notice pa so v komentarjih na 4. strani in v par drugih krajih v tej številki.
Piknik v Strabanu
Str»bane, Pa. — Tudi tod o-krog imamo sezono piknikov. Prošlo nedeljo ga je imel dram ski klub Soča. na katerega sem vabil v prejšnji številki, drugi pa bo v nedeljo 17. avgusta, ravno tako v Drenikoveni parku.
Upam, da se udeležite piknika kluba JSZ to nedeljo v čim-večjem številu. Igral nam bo priljubljeni Martinčičev orkester.
Kot vsem znano, obstaja na* klub zaradi tega, da pomaf* delavskim akcijam, klub Soč* pa v kulturne namene. Oba zaslužita podporo naše napredni javnosti.
Na pikniku klirba JSZ to ne deljo bomo skrbeli, da bodo u-deleženci dobro postrežem in se prijetno zabavali, kot na vseh naših prireditvah. Torej na svidenje!
Marko Tekavc, tajnik.
Podražitev stanovanj
Društva hišnih posestnikov t Chicagu so oznanila, da se stanovanja s prvim oktobrom draže $2.50 in $5 na mesec. Tisoče jih je bilo podraženi* že 1, maja.
danja tiste številke $35. Pravi- prireja jugoslovanski kralj?
jo, da ima S2Z nad d^set tisoč Vedite, da on nc priredi nika-
članic. V relifni akciji ima ta organizacija pote$r omenjene podpredsednice odbora tudi
kršnega banketa. Prireja jih v ifenenu kralja premier Dušan Simovič. Jugoslovanski kralj
.......'»m m t mi.....t.........................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
iimu n. iim£tt:n street, Chicago, iij-
Tal. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .......................................
M,
"DIREKTOR PUBLICITETE" SE S SVOJIM NAPADOM NA PROLETARCA JAKO UKANIL
(Nadaljevanje * 1. strani.)
terega sovraži — ne iz ljubezni do revežev tam čez, ampak popolnoma iz drugih razlogov.
Urednik Proletarca, kadar dobi sporne zadeve, hoče vedeti. o čem se gre, in zato se vselej pouči, kako brni tudi nasprotna stran zvona.
Tako bi lahko storili tudi uredniki vsaj tistih listov, ki se ne .smatrajo za klerikalne. In kaj ja pisal Proletarec takega, da se je "direktorju publicitete" tako mudilo uriniti svoj "odgovor" proti edinemu odkrito delavsko socialističnemu glasilu v ves ostali slovenski tisk v Ameriki?
Tole je bilo v Proletarcu dne 16. julija (besede, ki jih je izluščil ven Janko N. Rogelj, so v naglaAenem tisku):
Kaj je s Slovenijo? Kdo pravzoprav jo ima v oblasti? Minuli teden je italijanska-nemška komisijo dovršilo pogajanja za razkosanje slovenskih krajev in ostale Jugoslavije, a kaj točnega o "končnoveljavni" razdelitvi Slovenije med Italijo in Nemčijo, ko to pišemo, še nismo izvedeli. En vir trdi, da je Italija prepustila 'provinco Lubiana" Nemčiji in si bo obdržala samo Primorsko ter nekaj dodatnih krajev. Slovenci, ki so bili pod Jugoslavijo, bi biti potemtakem dodeljeni vsi Nemčiji, razen Belokrajincev, ki jih je dobil Pavelic, in Prek-murcev, ki jih je vzela Modžarska. Iz pisem, ki smo jih prejeli od tam, je rozvidno, do ljudstvo v Sloveniji prav nič ne ve, kako vadljajo v Berlinu in Rimu za njegovo kozo. Še nikdar v moderni zgodovini ni bilo časopisje tako pod cenzuro in prisiljeno služiti diktatorjem, kakor je v Evropi sedaj. Druji vzrok nepoznanja sedanjih dogodkov v Sloveniji je, ker so jo imeli v rokah klerikalci. Njim je le za interese hierarhije in njenih posestev, Vse svobodne kulturne ustanove so zatrli, ali pa zavrli, do niso mogle funkcionirati. V ZED. DRŽAVAH SO PREVZELI MED SLOVENCI VODSTVO NAD RELI-FOM ZA JUGOSLAVIJO KLERIKALCI IN RADEVO-LJE PRISTALI V POGOJ, DA NAJ BO POMOŽNA AKCIJA STROGO NEPOLITIČNA. To je dobro, v kolikor je izvedljivo. A kar slovenski narod danes rabi, je tako akcijo, kakršno vodi za Čehe Edvard Beneš in za Poljake Vladimir Sikorski. Dr. Miha Krek ni zo tako nalo go. S svojimi simpatijami do foiizmo se je že preveč kompromitiral.
ZANE GREY:
MOŽ IZ GOZDA
Preračunana kampanja proti Proletärcii
,	Naročnik iz severne Califor-
i nije piše;
Nekoč se je odpravil v Dodge I se je ozrl v smer, kjer se je "Agitacija proti Proletarcu City in ko se je vrnil, je začel Ki*** »kril in je začel samokre* je večja kot pa zanj, posebno igrati nevarnega pustolovca, znova nabijati. Rjoveč smeh ¿e v San Franciscu "na hribu". Pijančeval je, se bahal in hvalil Snake Artsona je nenadoma u-j Vzrok je, ker »ga razni kle~ kot junak sapwkrtsa; čvekal molknil.	rikalni časopisi napadajo, da
je o možeh, ki jih je postrelil, o "SlišiJ Jim. S tem pihavni- piAe njegov urednik Frank pretepih, ki se jih je udeleže- kom bi lahko vso n«Äo band J Zaitz proti Slovencem v starem val; oblačil se je kakor kak ne- postrelil*", je rekel očitajoče.1 kraju in proti podpiranju I obrzdan kvartopirec, ki mu sa- "Mislim, da nima nič proti vežev, in pa da je bila n< mokres čisto lahko tiči v torbi... nam", je odvrnil Wilson. In zaljubil se je v mojo sestroj "Huj! Ti ima* pa res poseb-Nell. Ona ga je mrzila. Sledil, ne pojme o ženskah, a ? Ven iar ko hitro podlegla, ji je na zapad in nas je na vsa- mi je bilo to od srca vAeč. Jim. Ljudje take napade proti kem koraku zasledoval, kakor j kaj hudiča bi bil pa ti napravil, Proletarcu čitajo in ker tega kak Indijanec. Da, Nell in jaz če bi bil na Riggsovem mestu?" ; lista ne poznajo, če ga pa, ga si nisva upali niti v yas v trgo-; Vpražanje je bilo pomembno j ne znajo Čitati, ali pa ga vsled vino. Zunaj na paznikih je jez-j in ne navadno: Wilson je malo hujskanja mrze in pravijo, da
re-notra-
nja politika jugoslovanske vlade k riva, da je Jugoslavija ta-
redi piknik v nedeljo 17, #vgu-t sta. Vriil se bo na Elra Tree Qrove, 6519 W. Irving Park R. (North Side), Tisti poseki, ki bodo imeli "srečo-? dobe certifikate v vrednosti $200, s katerimi si bodo lahko kupili blags, kakriiio bo označeno. Torej za malo vstopnino lOc dobi marsikdo lepo povračilo.
Naie delavke in delavce, ki so organizirani v tej uniji, in njihne prijatelje vabim, da se piknika to nedeljo udeleže in da povabijo s sabo čimveč prijateljev in znapcev.
Angela Zaitz.
i mi cesto, od katerih bi jih bilo samo v Michiganu 175,000.
V celem preti kakim 500,000 delavcem izguba dela in kakor se ceni, bo moglo le 36,000 od vseh teh odpuščenih delavcev dobiti delo do 1. oktobra.
dil za menoj in me preganjal. In tisti Carmichael je razkrinkal Riggsa v Turnerjevi krčmi. Pozval ga je, naj potegne samokres, česar si pa ta ni upal. Izrekel in izbruhal mu je vse mogoče psovke v obraz! Obdeloval ga je z zaupnicami, sunki in brcami. Pognal ga je iz Pi-ne!... In zdaj, naj je vam ali tieasleyu govoril karkoli, stavim svojo glavo, da igra pri tem lastno igro v svoj prid;
namreč, kako bi Nell dobil v nimanje. Imela je v sebi tisto, svoje kremplje, če pa ne nje, kur se med temi ljudmi edino potem pa mene!. . . Oh, jaz j ujKiSteva, — korajžo.
sem čisto iz sebe — in nisem v j -^
stauju najti zanj dovolj krep- Vabilo na piknik kih psovk, če bi govorila vso k|ubo JS2 y Strobanu večnost, — ne bi mogla — opi-
pomislil.	I je proti narodu in take stvari.
"Seveda bi obstal — kakor Ali pa, da naj bo urednika ukopan — in ne bi niti trenil z sram, ker je pozabil, da je bil očesom."	rojen na Slovenskem ..."
"In potem naj bi streljala!" Op.—Očividno je torej, da je vzkliknil Anson in prikimal je imel Janko Rogelj kot publi-s svojo podolgovato glavo. "Jaz cijski agent slovenske sekcije bi tudi tako storil!"	jugoslovanske pomožne akcijo
Ti surovi tolovaji, ki so bili s svojim napadom v slovenskih vajeni vseh nasilij in lopovščin i listih namen očrniti Proletarca svoje zločinske obrti, so za rz- in njegovega urednika, ne pa zivajoči pogum tega polodra- pomagati jugoslovanskemu re-slega dekleta začeli kazati za-|lifu. Njegov članek ima prozo-
ren namen hujskati zoper ta
500,000 delovcem preti izguba dela
če ne dobimo v tej deželi nadomestila s sintetičnimi snovmi, ki jih lahko razvijejo industrijski znanstveniki iz premoga, stekla, slane vode, plevela in odpadkov za nadomestek aluminija, bakra, kositra, cinka, gumija, jekla in olja, bo na milijone ljudi otb delo v enem letu.
Tipično je tisto, kar se lahko pojavi v prodaji gazo lina na drobno. Vladni uradniki že go-
i»n i IM:mil
KLUBOV
J« S« /•
sati tega falota, kakor zasluži. Toda Če bi mi posodili samokres — vsaj za minuto!"
Obraz Jima Wilsona je nenadno vztrepetal. Anson je z občudujočim smehljajem potegnil svoj samokres, stopil par korakov naprej in ga je, z ročajem naprej, ponudil Bo. Ona je brzo segla po njem, a Anson ji ga je spet odmaknil.
"Stoj!" ječe.
Strabene, Pa. — Ni nam bilo mogoče dobiti za piknik kluba št. 118 JSZ kak primeren dan prej, ker so imele prireditve drugre organizacije, s katerimi na& klub sodeluje in se ua£i člani ter somišljeniki udeležujejo njihovih priredb.
Za klubov piknik smo si rezervirali nedeljo 17. avgusta, torej to nedeljo. Vrdil se t>o v
se
i. n- i Drenikovem parku. Začne je zavpil Riggs bo-iob 5 popo|dne> Ijfral ^ dobro_
, znani Martinčičev orkester in
"Naj me hudič vzame. Jim.; vstopnina je 26c.
rektor publicitete Janko Rogelj brigal za publiciteto le sebi v korist. Tako je storil tudi s svojim "člankom" proti Proletarcu.
OBISKI V CENTRU
V Slovenskem delavskem centru ho se oglasili John "Dan" Planinshek iz Forest Cityja. Pa., Mary Tomiič h Walsen-burga, Colo., s sinovoma Ed-wardom in Williamom, ki so se pripeljali z očetom Edwardom TomAičem. ki je prišel na sejo gl. odbora SNPJ in Mike Koba! iz Eveletha, Minn.
če ne mLsli tega res čisto resno!" je zaklical poglavar.
"Ho, — slišite Miss, ali bi mu dali pokusiti kroglo, — če bi imeli pihavnik?" je vprašal i Wilson z vidnim zanimanjem;
Gornje je bilo priobčeno v koloni "Komentarji"/Kdor čita v nJe*ovem obrazu je bilo čitati
Proletarca, ve, da je vsa četrta stran posvečena «jam, poročilom in razpravam".
'kritičnim mne-
vT 4.	_ A	, ' .	! "Ne. Ne maram si omadeže-
Niti ene neresnične ugotovitve, ne enega napačnega raz- vati rok * krvjo ^uahopeUra",
Sabljanja ni v gornjem citatu. Toda "direktor publicitete" je
vse to prezrl in udaril po Proletarcu zgolj zato, da se prikupi
KLERIKALCEM.
Proletarec in njegov urednik pozdravlja ta atentat nanj! Z Rogljevim "odgovorom" je podan nov dokaz, da je na*i javnosti tak list, kot je Proletarec, potreben, in čitateljem zagotavljamo, da se bom« ravnali "po starem". Ako se ne bi, bi ne bilo za obstoj Proletarca nikakršnega vzroka več. Dasi jih je lahko deset ali več drugih časopisov proti njemu, nič ne de! Samo da vrši svoje tradicionalno poslanstvo!
člane klubov JSZ v tem o-krožju. somišljenike in vse druge prijatelje vabimo, da se ga udeleže. Želimo, da pridemo *o-drugi in somišljeniki skupaj malo prej, da bomo imeli toliko več časa za pomenke o na-več rešpekta kakor občudova- |ših aktivnostih in o našem delu nja.
vorijo o izdanju kart, s kateri-
itet. kT^e za "slovenstvo"^ svo* I ^ v,ozniki tzabavnih av* bodo Jugoslavije storil vsaj ne- i°v dobivail K*zoIin na odmer-
kaj, dočim se je takozvani di- /lm 8,e 8ezon* letovanja
konča na koncu tedna po Delavskem dnevu. Gazolin se bo dobival po pet galon na teden. Da omeji še bolj rabo gazolina, more koordinator oljnih zalog zapreti vse gazolinske postaje za 12 ur na dan. V newyorski metropoli in okolici samo je do 2,000 gazolinskih postaj. Njih-ni lastniki bodo moraJi skrčiti kevilo svojih delavcev. To bo pomenilo, da pride od 2,000 do 6,000 ljudi ob delo nemudoma in neposredno. Nadalje se bodo močno zmanjšali tudi dohodki, ki prihajajo iz prodajanja pijač in avtnih pritiklin. če odredba zaseže območje celo vzhodne obali, bo kaJtih 35,000 do 40,000 delavcev prizadetih.
še resnejši je položaj v avtni industriji, kjer bi nenadno 50* zmanjšanje produkcije na dan^
(Pride se.)
gusta, katerega priredi kansa-ška federacija SNPJ.
Da bo tudi naša "tri-state area" (v kateri se stičejo jugovzhodni Kansas, severna Okla-homa in zapadni Missouri) deležen saj nekaj obrambene prosperitete, in zaradi strate-gičnih ozirov, bo vlada zgra-
IZ KANSASA
"Hvalil si kansaško pšenico, toda naao so Hessinske muhe pojedle, da smo morali polje preorati", mi je rekla mrs. Ci-z^rle, ko sem se oglasil pri njih za naročnino. Ker so imeli pridelek pšenice zavarovan, so se- ... . veda dobili približno toliko kot1 d,!a v t€,m de,u dežeIe ve* Pr°-bi za normalen pridelek pšeni- >*ktov- Jugovzhodno od Parso-
na in nekaj milj zapad no od Minerala bo zgradila ogromno municijsko skladišče za vsoto 37 milijonov dolarjev. Okrog 150 farmarjev bo moralo drugje Iskati domove, ker bo vlada kupila svet. Prvotno je bilo govorjeno, da bodo premestili 4 pokopališča, toda kot se zdaj čuje, jih bodo le ogradili. Južno od Pitaburga pa zgrade tovarno za amonijo in druge kemikalije, ki se rabijo za izdelavo smodnika, za vsoto 17 milijonov dolarjev. V normalnih časih se bo ta tovarna lahko spremenila za izdelavo umetnih gnojil. Ae nekaj milj južno, v Oklahomi pa zgrade tovarne za brezdimni smodnik za vsoto nad 50 milijonov dolarjev. V teh projektih bo delalo več tisoč delavcev in bo znatno poživilo te kraje, te sedaj se ponekod vrši divja špekulacija z zemljišči.	A. Shular.
ce. Pečajo se že dolgo let s far-marstvom in mož naredi zimski čas še kak šiht v majni. Povedala mi je, da so letos imeli 100 akrov zemlje posejane z lanom, ki je dal prece j lep pridelek, namreč okrog 10 buš-Ijev na aker. Tudi cena za la-neno seme je letos prilično boljša, dobili so $1.60 za bu-Mj. "Ne, teric, prediva, pez-dirja in druge romantike, s tem v zvezi v starem kraju, v Ameriki ni, ostalo je na polju." "Bi je rekla, "če ne bi bilo treba tretjino pridelka dati lastniku farme". Imajo jo namnč v najemu. Njen soprog J"hn je ponovil naročnino za r' io leto in ker so dobri znanci z Hig" Tonyjem, je še zraven * dobro mero podprl njegov predlog .vtem, da je priložil še f,0,ar in pol v tiskovni fond.
je odvrnilo dekle. "Ampak pu stila bi, naj malo pleše, — napravila bi mu hitre noge."
"Saj menda znate ravnati s samokresom?"
in naših načrtih za v bodoče.
Skupina, ki jo druii klub št. 118 JSZ, je vredna, da ji vsakdo pomaga, namreč vsi, ki so za napredek. Vabimo torej vse. da pridete na ta piknik. Mi smo na razpolago vsem. in v vseh skičajih in pomagamo povsod.
AUGUST
STRABANE, PA. — Pikmk klub« »t. 11S JSZ v nedeljo 17. if|u»ta * ¿rentkovcm parku.
MILWAUKEE. WIS. — Piknik »o-.itlUtica«!« pe»»k«f« »bor« Naprej / nedelj« 24. tv|u>U pri KlopcUu » New Berlinu.
CHICAGO, ILL. — Drniabni pik-ik klaba it. 1 JSZ v nedeljo 24. av-.uat« na "Kranj»kem hribčku", Fo-•it Preserve, Willow Sprint».
CLEVELAND, O. — Islet Zarje lae 24. avgust«.
SEPTEMBER
. BRIDGEPORT, O. — Konferenca ISZ in PM ▼ nedeljo 28. septembra ia farmi s. Skoffa na Bartonu.
NOVEMBER
CLEVELAND. O.—Koncert MZ«r. e" n« Zahvalni dan v četrtek 20. no-/enibra t SND na St. Clair Ave.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 30. ifvsmkr» koncert Save v dvorani
*NPJ.
DECEMBER
CHICAGO. ILL.—V sredo 31. dm-:embr« novoletna sabava kluba it. I
JSZ.
MAREC 1942.
CHICAGO, ILL. — V nedelj« 15. nsarc« 1942 prireditev v korist Proletarca v dvorani SNPJ.
CHICAGO. ILL. — V nedelj« 26. april« koncert Save v dvorani SNPJ.
Proletarcu boste največ koristili, ako mu pridobite v tem letu v»aj enega novega naroč-ročnika vsaki.
1. avgusta vi'glo 280,000 mož
Pritrdilno je pokimala, med- kjer se vrši kaj koristnega, bo-tem ko ji je srd švignil iz oči in na prireditvah ali kjerkoli, so se ji odločne ustnice tresle.! Vsem, ki nas bodo na tem pik-Potem pa je Wilson napra- niku poeetili, zagotavljamo, da
gre vsakikrat vsak prebitek,.ki ga imamo, nazaj v korist delavskim akcijam. — P. O.
čil čudovito hitro kretnjo in njegov samokres je priletel, z ročajem naprej obrnjen, komaj četrt metra oddaljeno od njene j -
roke na tla. Hitro ga je pobra-j Zarja Spremenila la, napela petelina in pomerila,
ŠP D rodno «P io A n«/\n .,-^1 i 5v0l aotum
Cleveland, O. — V prejšnji številki sem poročal, da priredi soc. pevski zbor Zarja svoj izlet na Cedar Point v nedeljo 17. avgusta. Ker pa je za ta dan vsled obilnih rezervacij pomanjkanje prostora na Ladji, s katero se bomo peljali, smo morali izlet preložiti na nedeljo 24. avgusta. Torej, kdor želi iti z Zarjani, naj se priglasi do četrtka zvečer 21. avgusta, da mu rezerviramo prostor. — John Krahal.
Vročina dan za dnem nad m *topinj, pa kar željno prikujemo prihodnjega pikni-1 Seja kluba Št. t JSZ
('a se snidemo skupaj s pri->;*telji pod košatimi gabri na ^erletovi farmi v Edisonu in Pohladimo z ječmenovcem. 'Marsikateri vpraša tudi za vro*0 koruzo".) Prihodnji ve-Piknik bo v nedeljo 31. av-
Chica*o. — Prihodnja seja kluba št, 1 JSZ bo v petek 22. avgusta v Centru. Bo zelo važna. na kar opozarjamo, in želimo. da se je vsi udeležite.
Tajnik.
še predno se je Anson uspel ga niti. Vendar je takoj «zakričal:
"Proč s tistim železom, vi mali hudič!"
Ritfg» je postal smrtno bled, ko je videl veliki plavkasti samokres namerjen nase. Tudi on je zatulil, a njegov glas je bilo slišati čisto drugače kakor Ansonov klic.
"Bežite, ali pa plešite!" je zaklicalo dekle.
Veliki samokres se je sprožil in zagrmel, da ji ga je skoraj izbilo iz roke. Pomagala si je z obema rokama in klicala c.,. . . ... zbadljivke, medtem ko je dni-l|",»P«nCI poklicani v gič ffpro-žila. Druga krogla se je službo Strica Sama zarila v zemljo poleg Rigsovih Predzadnjo soboto je pred-nog in ga je obsipala od pet do sednik Roosevelt poklical vso glave s prstjo in gruščem. Sko- organizirano vojaško silo fili-čil je zdaj sem — zdaj tja — in pinske vlade v oboroženo slu-je nazadnje začel bežati proti žbo Zdr. držav ameriških. Ta skali. Äe tretjič je zagrmelo iz vojaška sila bo, kakor se raču-samokresa in ta krogla je Rigg- na. štela kakih 150,000 dodo-sa najbrže malce poščegetala, bra izurjenih in deloma izvež-kajti zatulil je odurno in je z banih Filipincev.
velikanskim skokom odskočil v -----
stran in se skril za varno steno skale.
"Hoj, nagačlte ga s svincem! Odstrelite mu eno cepeligo!" je ' ,
zakričal Snake Anson glasno Članstvo in druge pri-tuieč in od zadovoljstva cepta jatelje na ixlef, ki ga prireje t. nogami, ko se je Riggs Al w «n^ll«
skril njihovim očem.	nedeljo
Jim Wilson je opazoval ta 24 AVGUSTA prizor z istim mirom, ki ga je
vedno kazal napram dekletu. no *noni "KRANJSKI
In potem, ko se je Rigg« „kril, HRIBČEK" V WILLOW
Klub št. 1 JSZ
V nedeljo 24. avgusta na "kranjski hribček"
Chicago. — V nedeljo 24. avgusta priredi rzlet na znani "kranjski hribček", tik nad Skavičevim vrtom v Wilk>w Springsu, klub št. 1 JSZ. Ker so te vrste izleti namenjeni za negovanje družabnega razpoloženja, in ker bomo res v prosti naravi, udeležite se ga vsi,
ki hočete prebiti tisto popoldne] potečeni naročnini, prijetno in z užitkom. — P. O.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o
Piknik unije klobučarskih delavcev
Chicago. — Unija Millinery-Workers, v kateri so organizirani delavci in delavke, ki izdelujejo ženske klobuke, pri-
Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost mpram listu.
ZEDINJENE DRŽAVE OBLJUBLJAJO P0M0C IZSTRADANI EVROPI
Listen to
PUANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Ev«ry Saturday. I to I P. M.
STATION WHYP
1520 kilocycles f (Vtrat Station on Your Dial) a Featuring a program of •
Yugoslav Folk Music

BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA.
»♦»»#4 I »»4 » »» V I 1 »«-^r*^—
MIMmiMMtHHilM »♦»♦
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NAP.ODN1 1 ; PODPORNI .1EDNOTI \
Adolf A. Berle Jr., ki je po- žnost vrniti jim živila, katera y
> NAROC1TK SI DNEVNIK ¡
možni državni tajnik v ameriški vladi, je dne 8. avgusta znova izjavil, da imajo Zed. drŽave načrt za pomoč gladne-mu ljudstvu v Evropi že izgo-tovljen in bo dana Čim vojna preneha.
Načrt temelji na uverjenju, da bo Hitler premagan in tedaj se prične v izčrpane evropske dežele dovoz ameriških živil in drugih potrebščin. V tej akciji bo pomagala tudi Anglija s svojimi dominjoni In kolonijami.
Vlada Zed. držav smatra e-nsko z angleško vlado, da ako bi gladni Evropi pomagala z živili sedaj, bi bila to ob enem tudi pomoč Hitlerju, kakršne pa mu Ameriks ne bo dala.
To je evropskim narodom
jim je zaplenil. Dokler bo Hitler gospodar Evrope, ji Zed. države ameriike ne bodo po-pred meseci sporočil po radiu tudi Churchill in nanje apeliral, da čim uspešnejše bodo pomagali Angliji poraziti hit-lerizem. toliko prej si pridobe ne le svobodo, nego tudi živilska pomoč jim bo nemudoma dana.
Ceni se, da bo vrednost živil in bl»/a, ki bo poslano evropskemu ljudstvu iz Amerike, znašala stotine milijone dolarjev. To vsoto bo založila ameriška vlada, pa tudi privatni re-lifi bodo pomagali.
A kaj, Ča Hitler le ne pade7
Stališče ameriške vlade je, da ker je on pahnil evropska Ijnditva v itlad, je njegova dol-magale.
i "PHOSVETA"!
Stan« mm celo lato $6 00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druStva. Deset članov(ic) je treba *a novo druAtvo. Naslov za list in za tajniitvo je:
2657 S. Lawndale Av* CHICAGO, ILL.
MltlllMMIMIMHIMMI»
DEFENSE BOND QUIZ
Q. In what denominations are Defense 8«vings Stamp»
available?	. . # .
A. Tan cents, 25 cents, 50 cents, $1. and Aa album >s given free with first stamp purchase to mount stamps of 25
cents up.	.	w .	„
q in what denominations are Defense Savings Bonds
available ?
A You can buy a Series E Bond for $18.75, $87.50, $75,
\p «tonil nonr«i i " . ^-----------------------$37*. or $750. The prices of Series F. Bonds range from $71
sa mokre s iz tr eso^ i h Ti SPRINGSU, tik nod Skovi-1 tO $7.400; Series G Bonds from $1<K> to $10.000.
samoare* iz tresočih se dekle- ••	'	Note.—To buy Defense Bonds and Stamps, go to the near-
tovih rok. Bila je bolj bleda cev,m Vfrom.	t office bank> or Havings and loan association; or write
kakor kdaj koli prej, a še ve-i Pridite VSI? Povobitf »i to the Treasurer of the United SUtes, Washington, t). C., for dno odločna in uporna. Wilson sabo prijatelj« in XlNHtce!1*	iQtm
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: t:0C— 4:00; 7:00—8:30 Daily ' At 3724 W. 26th Street
T«l Crawford 2212
At 1S58 W. Cermak Rd
4 :S0—6:00 p. m. Daily Tat Ca»«1 1100 Wednesday and Sunday by appointment« only
lUaida»«« Tal.t Crawford S440 If mo mmmwmr — Call Austin .1700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGFS, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION x CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1770.
Publicó We.hl 1 «i 2301 So. LawiidaU Am.
CHICAGO, ILL., August 13, 1941.
VOL. XXXVI.
FIXING THE BLAME
It is not because of any love for Adolph Hitler that we re-fuse to agree with those who lay the blame for the world's sorry condition u-pon the German fuehrer. We don't like Hitler and hope he may be crushed. We especially detest his theory of racial supremacy. We sicken at the inhumanities he has practiced against the Jewish people. We*repudiate as a libel against Democratic Socialism the nationalism with which he characterizes his own phoney brand of slave Socialism.
But Hitler is not to blame for what has happened. Hateful as he is, powerful as he has become, he is but the logical result of the system of class exploitation out of which poverty and wars develop and which finally forces people to surrender their birthright of liberty and brotherhood for the pottage of a dictator.
We believe it's important—desperately important 1—that all of us accept our share of the blame. For, onless we do wo're scarcely likely to renounce the errors that brought us to where we are. And a continuation of those errors is certain to bring new wars, new horrors and new slave peoples a generation or so after the present conflict is ended.
Wars and dictators are the fruit of the private-profit system. We just must abandon that system if we dare to hope that our children and their children shall be safe and free. And wc must aibandon it, not merely "everywhere in the world," but right here at home first of all.
Instead of a profit system we must have a human system. We must forsake the theory that the strong and cunning are justified in preying upon the weak and guileless. We must find a place for everybody in the scheme of life. We must recognize that the age ob abundance has destroyed the need for competition. We must cooperate for the common good.
There is a law of cause and effect which all must obey. When things go wrong we must understand that we have been behaving unwisely and honestly search ourselves for error. This is true in matters political and economic as well as in eur religious lives. We reap what we have sown.
We Socialists have been pointing to the errors of the capitalist system for a lomg time. Now that our direct predictions have come to pass we dare not tolerate the charge that one degenerate is solely responsible. The truth is that we are
gathering the fruits of capitalism. —Reading Labor Advocate.
____ -
Power Trust Cries 'Socialism' As |f. S. Presses Expansion
Kilowatt Klan Calls Government Five-Year Plan "Road to Moscow"
By MAC ALLISTER COLEMAN
THE MARCH OF LABOR
MC ötNtftM MOTO ft N CaftfOAAKCW •nswittoKj srtNi/>***<• KM OlíICItVI AfrtMCY MlVtCIS ftSOH JAmMMf.tQU *>XHV
1« A StIAt I AM » tu AMIII THAI «** ll«M MCKITIO AY SOMAIS.MV MOVIO to tMt OVUft HAMOS. , n MM ftOUOWIO
iv TH| »TRI«. IN* M AMIN, WMO (OWMMP
to nrUT it r«OM sowsoats
¿HK MAMIE) WOMtN
s7
UM utt.lln »AMHV NUS
SOW: «O SAISI »AMtlV ITANOASO OS
UVIH6.
FiW ' loa A CASUS .
As i AT» AS ISS!. m a* *tNu6*nittD KfW tM6iAMD SIATlS, 7% » îut «trae Ntu CNSOSIH mWM /J
YiÂHi O* Aëi .
ftcAUSI WOHIN Of TIN HM» TMt« Mi/SSANO J' «AOS «MARQUAT! FOS HASTMAMCI C* DfClNT *?AMÖW Of UVlWG TMtY 5»K JOS*. (VW TMf íOtí « *ST OM TMf ONKM LAMI *>Ü STtlKi A ftiOW PA« WAMS ANO OfCINT STAftKJAaa C* iKm rv/J/J 7Ht MA7	util. /AMT ßQ* /r
*P
"1
üJ
In the light of the new defense program, executives of the privstely owned electrics] systems are seeing sn old bogey of theirs—socialism. That's what they sre calling the recent moves of ths federal power commission requiring interconnections of these systems, shifting blocks of electrical power into drought-stricken areas, and providing for in-stallation of 14.838.000 additional kflowstta of geitersting csp&city by
The kilowstt plsn points s shaky finger at this five-year plan for American power and talks shout being forced to take "the road to Moscow."
Whst lathers up the utility spokesmen most is the fsct thst the FPC is daring to tresd in s territory slways held by the privateers to be sacred to free enterprise, namely the steam generation of electricity. While defeated in thsr legal and propaganda drive againat the government's damming rivera and selling cheap power in big dam regions, the privateers comforted themselves with the thought that to long as their steam plants turned out two-thirds of the nation's juice, the government-owned hydroelectric developments would never be more than a yard stick nuisance.
EASY MONEY BUSINESS
The moat lucrative private business hss been the ssle of high-rste steam-generated electricity in the midwest and the New England and middle Atlantic states. There, where electrical traffic is hesviest, the Mor-gsn financial domination has balked economic Integration and kept the benefits of cheap and abundant electricity away from small consumers, while returning huge profits to absentee owners.
Now that the Securities and Exchange commission has partly loosed the death grip of holding companies upon the industry, the next logicsl step, haatened by the defense program's power demanda, is to increase governmental control over private utilities. The FPC would have the federal government order generating equipment to cover needs for the next five years.
Both public snd privste utilities would either buy or lesse these facilities. but under the watchful eye of the FPC. If this plan goes into effect the country in 1040 will have a total generating capacity of more than 63,000,000 kilowatts a year as compared to the present 42,000,000.
FOR CUTTING PROFITS
The scarcity economy under which private companies have always oper-
ated is evidenced in the dolefull forebodings of the privateers that the proposal will result in a "surplus of electricity." We heard this from the steel and aluminum people at the beginning of the defense program. Of course what they fear is curtsilment of swollen profits sfter the emergency.
Orders for integration and expansion—volutarily if poaaible, under compulsion if necessary—are long overdue. There would be no power shortage if the private companies had ever shown the slightest inclination to go along with their government in some sort of sensible plsn* ning. After the lsst war, government engineers surveyed the power needs of the eastern seaboard and recommended the sort of integration bain? pressed today.
Later Morris L. Cooke, industrial engineer, made his famous "giant power survey" in which he sdvocsted setting up pools of power against just such emergencies ss now exist. At the behest of the power lobbyists, it was thrown into the official waste basket. Still Ister, Senator George W. Norris of Nebraska proposed the extension of the TVA pattern to other parts of the country.
NO LONGER FOOLED
Against each of these plans the privateers raised the aame cry of socialism they are raising todsy. But consumers sre no longer being fooled. They sre looking beyond the immediate demands for power for aluminum (the 1942 sluminum program cals for as much electricity ss half the national household consumption) and other war materials. And they see the coming o| a new day in power. The consumers are not a bit worried about possible over-production. Right now they want all the power that can be generated for the use of defense Industries. But here'i no question of the choice between cannon and kilowatts. This country has the coal snd wstsr to mske plenty of electricity for besting alummina and lighting and heating the households of the nation as well.
What stands between us and cheap and abundant electricity is the dog-in-the-manger policy of the private owners. When conaumers are asked to cut down on their already meager supply of Juice because of a shortage due primarily to this policy, they are not likely to lend sympathetic ears to the perennial wail of "Socialism!" from the private monopolists.
A ¡«mall degree of wit, accompanied by good sense,, it lass tiresome in thé long run than a great deal of wit
without it.—La Rochefoucauld.
Living Costs Continue Upswing
WASHINGTON.—Living costs in large eitlts incressed more in the qusrter from midiMarch to mid-June than in the entire period from August 1939 to Msrch of this year. Secretary of Labor Perkins reported here.
The advance of 3.4 per cent during the past quarter, half of which was from May 15 to June IS. brought the bureau of labor statistics' coct of living index 6 per cent sbove the level prevailing when the wsr broke out in Europe. Food snd house fur-niching» costs rose roost shsrply.
The BLS index of the cost of living of wage earners and lower-salaried workers in large cities stood at 104.S on June 16, compared with average costs fa 1936*39 as 100. This was 4.1 per c«nt above June. 1940; 0.3 per cent above the September. 193?, peak, and 15.2 per cent above the low point of June. 1933.
Retail foods eosts rose by 3.7 per ccnt from mid-Msy to mid-June in the most rapid and widespread advance in September, 1939. In the lsst hslf of June, preliminary repots indicatt a farther advance. The steady rise in food prices, which began last November, has brought food costs to moderate- income families up 10.4 per cent in seven months. On June 15, 1941. they were 13.3 per cent sbove the comparatively low level of August, 1939.
SAIL WITH "ZARJA"
The Soc. Zarja All-Day Lake Cruise to Cedar Point for friends and members is set for Sunday, August 24th. The committee in charge have made a special effort to make ail arrangements necessary to provide for a day of fun abroad the steamer and at Cedar Point
Zarja's friends are urged to bring their entire families and join the members in a day of fun. Enjoy the scenic surroundings, quiet water, an«l cooling breeses of Lake Erie, which make you forget all your troubles ss you drift simlesly along the water. There will alao be plenty of entertainment including dancing to A1 Berardi and his famous orchestra and as we are homeward bound tired from our day activities we can ait on the deck and join in a few songs with Zarja.
The boat will leave the East 9th Street pier about 8 a. m. and will allow a few hours of fun st Cedar Point and return to East 9th Street pier about 7:30 that evening. All money for cruise tickets should be in by deadline date Thursday. Aug. 21st, and money coming later than the stated date will not be accepted; place your order for ticketa now. Tickets are $1.25 per person and can be aecured at Zarja's clubroom in S. N. H. any Thursday evening.
Ahoy there mates until Aug. 24th.
Coaeasittoo.
R. J. Thomas Reports Gains In Past Year
BUFFALO, N. Y. — An unprecedented year in organising and wage gains was reported to the sixth convention of the United Automobile Workers (CIO) by President R. J. Thomas.
At the same time the auto workers' chief officer joined with Sec.-Treas. George F. Addes in warning that 200,000 unionists face unemployment through arbitrary curtailment of motor car production..
"Information from government and industry sources suggests that we cannot safely expect auto production in the coming year to be more than If p§r rent qf 1940-41," Thomas said. "There loom« the prospect of i considerable unemployment and dislocation for auto workers during th" coming months."
The union today has contracta in 982 plants as compared with 647 a year ago. Workers covered total 703,000, as against 308,000 last year. Thomas estimated that the paid-up meinbei-ship now stands at 628,418 based on the 468,413 per capita payments for April, with an estimated 70,000 Ford workers added since then.
The union shop has been granted in 27 per cent of the agreements and paid vacations or bonuses in lieu of vacations in 68 per cent.. The average auto worker in May was earning $1.01, Thomas said, as compared with an hourly average of 56 cents in 1933.
"Wage gains won by the UAW-CIO for auto workers during recent years total well over f 1,000,000,-000,' he said. Warning against the rising cost of living, he declared. "The most fundamental weapon against rising living costs is the continuation of the fight which our international and unions all over the country are waging for pay raises."
Discussing the North American Avistion strike, Thomas said: Some sources have attempted to attack the international union and some of its officers and to charge them with approval of the use of troops. Such charges are of course false. There is not an international officer who would condone the use of troops to break a strike."
AMERICAN THYSSENS?
Justice is s strictly due between neighbor nstions ss between neighbor citissns. A highwayman is as much a robber when he plunders in a gang, as when single; and a nation that makes an unjust war is only a grsst gsng.—Franklin.
The Regionsl headquarters of the Wage and Hour Division, U. S. Department of I^abor. for Illinois, Indiana and Wisconsin is located at 1200 Merchandise Mart. Chicago, III.
The wage and hoar provision of the Fair Labor Standards Act apply to workers engaged in interstate commerce or in the productioa of goods for interstate commerce.
REVERIES ON USURY
By COVAMI
"The Usurers," the Master said, "of Man And God are £nemies since time began; ' Their Profit, Rent and interest are Theft,— They take ths Cream, the Whey to Toil is left.
"It m the One Original Great Sin, From which has sprung all Crime the World within; By K all men become but Tools of War, Jk* With Charlatans the givers of the Law.
By it the Fecund Earth is lost to those
Who till the Fields, by it the Mill Gates close
And Disemployed millions, begging bread,
The roads and streets of Wealth-Gorged nations tread.
"By it the God of High and Low is Pelf.
And Man's worst Enemy is Man himself:
Where'er the Usurers triumphant go.
Soon are ths Fairest Lands made Wastes of Woe,
"By it the Mass is made uncouth, unkempt, 'Ill-fed, Ill-clothed, ill-housed,'—Things doomed, exempt From all save Helot duties, without rights, Forever falling in their 'Betters* fights,
" 'Tis Usury that fathers every Slave, And Militarism that's the Grave Of Freedom, coffined in the Servile State.— Heed, all Earth's Peoples, ere it is Too Lata!
L'ENVOI "Let it go forth defiant once again, Far-ringing over mountain range and plain: 'No Rights unless to Equal Duties bound. No Duties where no Equal Rights are found!' "
There sre signs that at least some American capitalists have profited from the lesson of Frits Thyasen.
Thyssen was a powerful German industrialiat. He owned many jobs and exploited many German workers. And like many of his kind he hated the program of Socialism. So Thyssen, irked by the menace of a republican Germany with Socialists at its head, contributed freely for the support and advancement of Adolph Hitler. With a dictator in charge the "folly" of Socialism would be ended, thst German exploiter probably believed.
Wei, the dictator rose to power. Socialists were murdered and imprisoned in Germany. But today Thys-►en is an ex-patriot, his holdings confiscated. his power over the lives of German workers ended.
We say there are some American exploiters who appear to fear This-sen's fste. The> sre those who sre objecting to r repetition of whst happened when aviation workers went on strike in Los Angeles. There Federal soldiers took over and the strike was crushed.
For a time few people saw the larger side of that departure from American practices. At first workers were the only ones who complsined. Now, howeve, there are capitslists who have swskened to the true significance of that episode. They know that when soldiers enter a plant free enterprise stops. And they rightly fear thst, in the end, thst policy will kill the liberty of owners ss well as of workers.
Let American exploiters beware » how they urge restraints upon the ' working people of this nstlon. Lsbor may be firat but capital is certain to join the victims of military authority. Better — far better — advance the Socialist program of plsn-ned socialisation now than to wait until the exigencies of war cause the government to take posaession In time of national crisis.
—Reading I*bor Advocate.
Coco-Colo Plant Goes Union After 28 Years
KANSAS CITY, Mo.—A 17-week strike by employes of the locsl Cocs-Cola bottling works ended with s closed shop sgreement. The sgree-ment climaxed a fight since 1918, conducted by the International Union of United Brewers, Flour, Cereal and Soft Drink Workers.
The Coca-Cola agreement followed by just a few days another victory at the Kansss City Ice Co., snding s ft-year effort to organise the plant. The agreement provided for wage Increases and the closed shop for mors ' than 200 employes.
NOHOLYWAR
The Nazi-Soviet war has brought confusion to many. But organized labor still stands firm. "What will labor say?" people ask. "Where does labor stand?"
Labor believe** what it has always believed—that democracy is the way of life which it wjll follow to the bitter end. that this form of government alone offers a chance for the individual to progress, an opportunity for each generation to rise above itself and to go on, always in an ascending scale.
Labor believes that totalitarian regimes, whether they be Nazi, Communist or Fascist, are parisitic growths—like fungi feeding upon the rights and liberties of others, sapping the many for the perpetuation and benefit and glorification of the few.
l^abor believes that the basic theories of the Communists
and the Nazis are the same, that their procedures are the same,
that only the orde> of their method is different—and that they
are both bassed on false premises and carried out in the spirit
of injustice and contrary to the laws of God and man.
see
Labor is not swayed by the Nazi slogan of "Holy War." It remembers not only the persecution of the Jews, but the false trials and hamstringing of the Catholic church, and the stultifying of the Protestant church and the martyrdom of Niemoller and his confreres. Nor is it moved by the right about face of the Communists. It remembers how it has suffered from their boring from within, the sabotaging, the wholesale endorsement of the Nazi slogans, the oppression of the workers in Russia, the persecution of all religious sects—labor will not listen to the crocodile plea to approve autocracy which uses the cloak of democracy where no democracy exists.
Labor believes that the sign of good government is the fulfilment of the promises made in the bill of rights; that when a igovernment is tyrannical, and denies those rights to any group of its citizens, it ik> longer should be considered representative of the people and that any government not representative of the people must perish.
see
Labor believes in aiding democracy—in fighting for freedom, in all out aid to Britain. Let's not waste time quibbling— while tyrannies attack one another, let's increase production so that we may help bring ultimate defeat to Hitler, and at the same time speedily rearm for the defense of this country and the preservation of that form of government where, without regard to race, creed or color, the human dignities shall forever be preserved and labor stay emancipated.—Kenosha Labor
COMMUNISTS LINE FOR "OUR WAR"'
PEOPLE'S FRONT
The instantaneous 100 per cent reversal of the American Communist party, its peripheral organisations and its captive celebrities from a peace to a wsr policy will be startling only to those who do not fully realise that Communiat parties in the United States and everywhere else are simply instrumentalities of Soviet foreign policy.
It is occasionally amusing but more often boring to examine the "reasons" given by the American communists for new marching orders; the reasons are not different from Stalin's or Moletoffs. What ia wortn noting, however, is the practical effect of the shift on the American scene. In his report (read "orders") to the Communist party National Committee on June 28, William Z. Foster, national chairman, said:
FOSTER'S ORDERS
"We must break sharply with the methods of work which were adapted to the past period. Now we must proceed boldly to develop the broadest united front and People's Front activities. We must be prepared to work with all elements, even those openly critical of our Party, who are willing to fight against Hitler. This will require real flexibility on our part. Our greatest enemy is sectarianism, and against this we must be vigilantly on guard on all fronta. We ■ must especially svoid short-cut slo-| irans, radical sounding appeals, in our j eagerness to defend the Soviet Union and to fight Hitler. We must know how to work out practical slogans calculated to really mobilise the masses, rather than merely to give forth revolutionary sounds."
Concretely, this means that all intei ventionist groups, no matter how violent and how frequent their attacks on the Communists, will be the objects of the party's loving em-braces and the happy hunting grounds for party members in their myriad disguises. Communist party members, the moat dogged meeting sttenders in the world, will sttend the meetings of their fellow-inter-ventionists; Communist meetings will be dressed up to sttrsct the maxim-um interest of non-communist interventionists.
LAMONT9 UNITE
The lstter tactic has slresdy schieved notable success. On July 2, the Americsn Council on Soviet Re-Istions, flossiest Communist front, held n meeting in New York's Msdi-son Gsrden to pass the appropriete resolutions. In the audience was Morgan-partner Thomas A. Lamont whose son. Corliaa, was presiding. Even the most cynical observers of communist policy never imagined
that Thomas A. Lamont and his radical son would be found in a People's Front sitting under the banner "Defend the Soviet Union." The last word has now been said on the subject of either «trange bed-fellows or paternal love.
INTELLECTUALS EASY TARGETS
Easiest victims of the Communist People's Front have been the inte-Iectuals. It may be that the New Masses will once again be filled with the proudest names in the wsr psrty. On April 7, 193«, Herbert Agar, ubiquitous spokesman for the Committee to Defend America by (small type) Aiding the Allies, wrote in the New Masses:
"At this point I and my friends divide sharply from the Communists but I think it is important for both groups to raise the question whether we may not have a similar iaeal, s similar end in view. I think this is important, not because I wsnt to obscure the violent differences be tween us, but bees use I wsnt to call attention to the fact thst we hsve a common enemy. I refer of course to fascism . .. Those of us who csre foi these things should hsve the courage, the understanding and the generosity to work together in the fight on fas-cism."—Kenosha Labor.
1,500,000 Workers Gain Increases in Pay Rates
WASHINGTON, D. C. — Hourly and weekly earnings of wage earners in manufacturing industries in Msv registered a sharp advance. Secretary of Labor Frances Perkins reported "The rise in earnings to new high levels in May resulted frow widespread wage increases and extension of overtime operations in many Industries," she said. '^During the past 2 months general ws^e-rate Increases affecting nearly 1,<500,000 workers have been reported to the Bureau of I*bor Ststistics. Jndicstive of overtime conditions smong the dur-sble goods industries where most of the defense rise .in esmlngs to new high levels in production is concentrated. 37 of the 43 durable goods industries regularly tabulated reported operations in excess of 40 hours per week per wage earners."
One person out of every seven in the nation suffers from trichinosis from garbage-fed hogs, the U. S. Public Health Service estimates.
Nothing much will be done about this becsuse we must sll defend the hog and fertiliser industries.
Genius begins great works: lsbor alone finishes them.—Joubert