Kamniški OBČAN Št. Leto XXXVIII Kamnik, 1J. marca 1999 Ob letošnjem občinskem pvaZU iku Letošnji občinski praznik bo že četri po vrsti, ki ga bomo praznovali 29. marca, v spomin na rojstni dan borca za našo severno mejo leta 1918, generala in pesnika, kamniškega rojaka Rudolfa Maistra - Vojanova. Tokrat še posebej slovesno, saj bo letos poteklo 125 let od njegovega rojstva v meščanski hiši na Šutni v Kamniku. Kot nam je povedal Ivan Pristovnik, tajnik občine, priprave rta praznovanje potekajo v okviru odbora za praznovanje občinskega praznika, ki ga vodi župan Tone Smolnikar. (hrednja prireditev v počastitev občinskega praznika, slavnostna seja občinskega sveta, bo v petek, 26. marca, ob 19. uri na gradu Zaprice. Na njej bodo podelili tudi letošnja priznanja občini1 Kamnik najbolj :n-služnim posameznikom in organizacijam. Slavnostne seje se bo predvidoma udeležil tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade R Slovenije. Sicer pa se bodo prireditve ob prazniku začele že teden dni prej, v petek, 19. marca, ob 16. uri z odprtjem novega otroškega vrtca v Šmart-nem v Tuhinju, prvega V Tuhinjski dolini, ki bo sprejel 47 malčkov. V četrtek, 25. marca, ob IH. uri bodo v razstavišču Veronika pred stavili videokaseto Kamnik, mesto v naročju planin, ki jo je izdala občina Kamnik, po scenariju Jožeta Vozjtvja in V režiji Rudija Križ.aniča. V soboto, 27. marca, ob 10. uri bodo na Glavnem trgu v Kamniku s promenadnim koncertom nastopili godbeniki Mestne godbe Kamnik poil taktirko Francija Lipičnika. Program letošnjih praznovanj pa se bo zaključil na sam dnu občinskega praznika, v ponedeljek, 29. marca, ko bodo oh 16. uri odprli avtomatiziran zavarovan železniški prehod na Poti na Poljane. Vol ure kasneje, ob 16.30, bodo predstavniki občine Kamnik, borcev NOV, Zveze vojnih veteranov in Zvez.e častnikov Slovenije položili vence k spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev. Ena najpomembnejših pridobitev ob letošnjem prazniku pa bo prav go lovo odprtje novega širšega železobetonskega mostu preko Kamniške Bistrice v podaljšku Maistrove ulice. Slavnostno ga bodo odprli na sam praznil, v ponedeljek. 29. marca, ob 17. uri. Kol je napovedal župan, bo ob odprtju na mostu in na bližnji tržnici veliko ljudsko rajanje, kjer ne bo manjkalo pravih kamniških klobas, vročega čaja in še česa. Za veselo razpoloženje pa bodo poskrbeli znani bratje 1'oljanšek iz Tuhinjske doline. ,, ., Pogled s Starega gradu na južni del kamniške občine Letos prvič pra/n ujemo v zmanjšani občini, brez Komende. Kr ža in Most veni največjih slovenskih občin. F. SVETEL J Z včerajšnje seje kamniškega občinskega sveta Občinska priznanja in poimenovanje Maistrovega mostu Občinski svelniki so se v sredo, 10. marca, sestali na 3. seji in pod vodstvom župana Toneta Smolnikarja obravnavali deset zadev. Prvotno predlagani dnevni red so namreč na seji razširili še z dodatnima točkama. obravnavo osnutka občinskega studita in poimenovan jem novega mostu. Sicer pa so na dnevnem redu prevladovali predlogi odlokov, kalerih osnutke so obravnavali že na prejšnji seji. Med njimi so bili predlog odloka o občinskih cestah, predlogi odlo- kov o spremembah odlokov o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov: osnovnih šol Šmartno v Tuhinju. Toma Brejca in Marije Vere ter osnutka enakih odlokov za osnovni šoli Franca Albrehta in Stranje. Ena izmed pomembnejših točk je bila tudi obravnava predloga za podelitev letošnjih priznanj občine Kamnik za leto 1999. Svetniki pa so sklepali tudi o članstvu občine Kamnik v združenju slovenskih občin - Stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije. Obravnavali so tudi poročilo o volilni kampanji in sklepali o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje organizatorjem oziroma Nadaljevanje na 3. stram S seje občinskega sveta občine Komenda Malo časa, a veliko nujnih zadev Kol tudi druge občine, ki so v lan sketn kili nastale na območju Republike Slovenije, ima tudi komend-ska veliko opraviti /. urejanjem najosnovnejših stvari, potrebnih /a nje no uspešno delovanje, Da je v tem o/.iiu njeno vodstvo / županom To mažem Drolcćm, občinskimi svetni ki in svetnicama, pa tudi novoustanovljenimi občinskimi telesi, zelo prizadevno, je poka/al tudi šop predlogov sklepov, ki naj bi jih občinski svelniki sprejeli na tretji seji občinskega sveta občine Komer la v petek. 26. februarja, /večer V čil od učilnic OŠ Komenda Moste v Mos- Svetniki Občine Komenda zasedajo v osnovni šoli v Mostah. Naslednja, velikonočno in ob občinskem prazniku obarvana številka Kamniškega občana bo izlila v četrtek, 25. marca. V njej bomo objavili tudi vaša voščila. Sporočite nam jih čimprej! Prispevke oddajte najkasneje do srede, 17. marca; zahvale, oglase in obvestila pa najkasneje do torka, 23. marca. tah. Ta kraj je občinsko vodstvo i/ bralo tudi zaradi lega, da bi svetniki na kraju samem videli, kako napreduje gradnja prizidka k osnovni šoli v Mostah, 0 katerem (in nadaljnjimi občinskimi načrti v /vezi z OŠ Komenda-Moste nasploh) je bila ludi beseda na seji. obenem pa spoznavali, v kakšnih razmerah morajo poučevali učitelji na tej šoli ter si pridobivali osnovnošolsko izobrazbo učenke in učenci. Prizidek je bil lega dne lik pred pokritjem. Seje so se udeležili vsi svetniki, ra/en podžupana Milka Kepica (LDS) iz. Most, kije bil upravičeno odsoten. Vodil jo je župan Drolec, zaradi obilice gradiva, nekaterih perečih zadev ter zavzetega sodelovanja svetnikov pa je traja- Nadaljevan je na 2. strani Kamnik se predstavlja na sejmu Alpe-Adria od 9. do 14. marca Predstavitev turistične ponudbe Kamnika Naša občina se ludi letos s pestrim in privlačnim programom predstavlja na tradicionalnem sejmu Alpe-Adria. ki v znamenju turizma, Sporta in preživljanja prostega časa poteka te dni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Najbolj živahen je prav gotovo turistični del sejma, saj priložnost /a predstavitev izkoristijo številne turistične agencije, društva in občine, med njimi tudi občina Kamnik. Že prvi dan sejma, v torek, 9. marca, je na lično urejenem kamniškem razstavnem prostoru v hali B, dvorana 2, številne ohiskovalee. med katerimi so bili tudi predstavniki naše in sosednjih občin, pozdravil župan Tone Smolnikar. Na razstavnem prostoru, pristno meje nem s stiliziranim kmečkim kozolcem in notranjostjo kmečke hiše. so pesmi izpod kamniških planin ob spremljavi ciler prinesli Kamniški Koledniki. Gospodinje i/ Društva podeželskih /ena Tuhinjske- doli ne pa so napeklc in pripravile dohrole /a bogato pokušino - prave kmečke potice, peciva, suhega sadja, domačega kruha s klobaso in hrenom. Spremljali smo (udi prikaz poshkave kamniških majolik, saj v de koralivnem oddelku obrata Svit-ETl v Kamniku še vedno ohranjajo tradicijo roč- Občina Kamnik se tudi na letošnjem sejmu Alpe-Adria predstavlja na lepo urejenem razstavnem prostoru, ki spominja na notranjost kmečke hiše, ob njej pa stoji pristni slovenski kozolec z informativnim in propagandnim gradivom o lepotah naše občine. Na sliki: župan Tone Smolnikar, tajnik občine Ivan Pristovnik in Kamniški koledniki so pozdravili številne obiskovalce kamniškega razstavnega prostora ob odprtju sejma. S(#'0 Moste 88 A V PREVREJENI PRODAJALNI SMO RAZŠIRILI fONVDBO! * epodnje petih 5ch\eeeer * nogavice in puloverji dutiington • Ftehtvne moda za mlade Konjeniški klub Komenda vabi na -;;jomlA'jAj v>y,\ od 19. do 22. marca na hipodromu v Komendi Sejem bo v petek, 19. marca, ob 12. uri odprl minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Istega dne ob 10. uri vas vabimo v Kulturni dom v Komendi na predavanje o riajcjjrja_dodano vrednosiV kmetijstvu. Vse tri sejemske dni bo potekal zabavni profjram. Vabljeni, vstopnine nil ^mmm a* ..... "■; i t „,,,,............---------......... Cr"J .0 VOZIL PORSCHE LJ U H t.J ANA ne izdelave in poslikave majolik. Pomemben prispevek k predstavitvi turistične ponudbe in promocije Kamnika ima med obilico raznovrstnega informativnega in propagandnega gradiva nova zloženka v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku z naslovom Planinarje-nje - Osrednje Kamniške Alpe, ki jo je pravkar izdala Občina Kamnik. Vse dni potekajo ludi videopredstavitve lepot naše občine - Velike planine. Arboretuma Volčji Potok. Dnevov narodnih nos po slikave majolik in pa nova video kaseta Kamnik mesto v naročju planin Občina Kamnik je poskrbela tudi za spremljajoč kulturni program. V sredo. 10. marca, je v program uvrstila nastop folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik. V petek, 12. marca, med 12. in 17. uro ter v soboto, 13. marca, med 10. in 14. uro, bodo obiskovalci lahko opazovali prikazovanje ročne poslikave majolik. Sploh bo sobota zelo živahen sejemski dan, kamniški razstavni prostor pa bodo od 14. do 18. ure obiskali planšarji I Velike planine, predstavili svoje običaje in izdelovanje trničev. Več utrinkov s sejma vam bomo predstavili v nasledil ji številki Kamniškega občana, vsi pa ste toplo povabljeni, da si ogledali predstavitev občine Kamnik. SAŠA MEfAČ Ambrož PCD1TO »SOLE« L„ TL9S& MODEL 3 VRATA OD 1,349.000 SIT MODEL 5 VRAT OD 1,422.000 SIT MODELE L„ 1998 PO ZNIŽANIH CENAH 8 • SEICENTO OD 1,150.000 SIT • BRAVA 1.4 ABS ZA 1,952.000 SIT PRODAJA VOZIL: Lal.ovče 2, tel.: 064/421 119, tel./raks: 064/421 141 SERVIS VO/II : I.hIiovic 40. lel.: 064/421 193, lel./laks: 064/421 021 2 11. marca 1999 IZ OBČINE KOMENDA Kamniški OBČAN Zlata poroka Ivanke in Ivana Benda iz Suhadol V soboto. 6. februarja dopoldne, sta v podružnični cerkvi sv. Klemena v Suhado-lah praznovala zlato poroko Ivanka in Ivan Benda iz Suhadol pri Komendi. Obljubo zakonske zvestobe sta pri maši potrdila pred sinom jezuitom p. Andrejem, ki je tudi vodil somaševanje številnih duhovnikov in redovni- kov ter imel slavnostni govor. Med svati je bila tudi njuna hčerka salezljanka s. Irena, ki deluje na Reki. Petje je bilo ljudsko, ker sta tako želela slavljenca. Na orgle ga je spremljal zborovodja in organist Tomaž Kremžar iz Komende, solistka Nuša Fujan iz Most pri Komendi pa je po obhajilu zapela Ave Marijo. Zlatoporočenca Benda s pričama: hčerko Silvo in sinom Boštjanom l'o masi se Je jubilantoma v imenu enajstih še živih Otrok (hčerka Darija je zaradi pljučnice umrla, ko je bila stara komaj pol leta) za vse, kar sla dobrega naredila za otroke (pri skrbi zanje, pa tudi zaradi cer-kveoe službe, sta se v »službi za kruli« menjavala, oče Ivan pa je otrokom tudi pomagal po-stavltl kar nekaj domov), za-In alibi hčerka Silva. Komendski /.upnik in dekan Nikolaj Pavlic je pohvalil njuno zgledno zakonsko življenje. Domačin Jože Pavlic je govoril o tem. kaj sta naredila za krajevno Cerkev in i čem se po njima lahko zgledujejo komendski /upijani. Zlatoporočepec han je bil kar trideset let cerkovnik prt cerkvi sv. Klemena v Suhado-lah, vrsto let pa le v njej in po drugih cerkvah komendske župnije vodil molita krtževega pota in druge molitve ter ljudsko petje, '/.ena Ivanka mu je. kolikor je mogla ob Ste\ ilnih otrok i h. pridno pomagala pri cer-kn\ niskih ojwa\ilih. posebej jia skrbela za k rušenje domače cerkve ter ujemi čistočo. JOŽE PAVLIC S seje občinskega sveta občine Komenda Malo časa, a veliko nujnih zadev Nadaljevanje s 1. strani la kar štiri ure (od 17.00 do 21.00). Svetniki so namreč imeli praktično pri vsaki od dvanajstih točk dnevnega reda pripombe. Še najlaže, pa tudi tu je bilo nekaj pripomb, so svetniki potrdili mandat svetnici dr. Marti Ciraj. Taje pojasnila, zakaj se ni udeležila prejšnjih dveh sej (zaradi sodelovanja v slovenski pogajalski skupini pri pripravah na sprejem Republike Slovenije v evropske gospodarske in druge povezave). Zataknilo pa seje že pri sprejetju zelo pomembnega akta komendske občine - predloga njenega statuta.Tega niso sprejeli tudi po pet-najstminutni prekinitvi seje, ker ni bilo dosežene potrebne dvotretjin- ske večine. Ustavilo seje predvsem pri obveznostih, ki jih je namesto nekdanjih treh krajevnih skupnosti na območju nove komendske občine po pogodbah med krajevnimi skupnostmi prevzela občina, ter pravični delitvi denarnih sredstev za investicije in vzdrževalna dela glede na število prebivalcev na območju omenjenih nekdanjih krajevnih skupnosti. Tu je imel pomisleke predvsem svetnik Vinko Ovijač (SKD) iz Most. Pri sprejetju osnutka poslovnika občinskega sveta so se svetniki dlje časa zaustavili posebej pri vprašanju, kdo je upravičen do plačila sejnine (dela plače) in kdo ne. Razprava je bila resnično umestna, saj bi se lahko kateri od svetnikov (v skrajnem primeru) udeleževal sej in do- Kmetijski sejem v Komendi letos z mednarodno udeležbo Že sedmo leto zapored bo Konjeniški klub Komenda od 19. do 22. marca organiziral Kmetijski sejem, na katerem se bodo predstavili tudi razstavljale/ iz Avstrije. Na razstavnem prostoru hipodroma v Komendi se bo predstavilo skoraj HO razMavljalcev kmetijske mehanizacije in opreme, avtomobilov in drobnega potrošnega materiala. Možno pa si ho ogledati in kupiti tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo. Sejem bo v petek, 19. marca, ob 12. uri slovesno odprl minister za kmetijstvo Ciril Smerkolj. že pred tem pa bo ob K), uri v prostorih Kulturnega doma Komenda predavanje o uvedbi davka na dodano vrednost v kmetijstvu. Organizatorji so tudi letos zagotovili prost vstop na sejem, prav tako boste lahko svojega jeklenega konjička brezplačno pustili na zagotovljenih parkirnih prostorih. Vse dni sejma bo potekcd tudi spremljajoč zabavni program, kar je še razlog več za ogled te, že tradicionalne prireditve v Komendi. SAŠA MFJAČ POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V MARCU; »DELOVNO RAZMERJE V PRAKSI« Začetek: 23. 3. 1999 ob 15. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: GIZ PODJETNOST, Podmitšcakova 28a, Ljubljana - Marta Turk in Nace Pavlin, pravnik. »DAVEK NA DODANO VREDNOST« Začetek: 25. 3. 1999 oh 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik. Glavni trg 24. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE - za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. Informacije: (ločina Kamnik - (»ddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel. 818-107. P1C Občine Kamnik, tel. 817-443. bival sejnino, na njih ter v pripravi nanje pa sploh ne bi dejavno sodeloval, medtem ko bi drugi svetnik bil v slednjem lahko zelo prizadeven, seje same pa bi se iz opravičljivega razloga ne mogel udeležiti in bil zaradi tega ob zasluženi denar. Svetniki so zopet (po pričakovanju) živahno razpravljali pri šesti točki dnevnega reda: predlogu sklepa o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena, ter pri osmi točki: predlogu sklepa o dograditvi osnovne šole za odpravo dvoizmenskega pouka v Mostah in pripravo na devetletno osnovno šolo. Obe zadevi sta odvisni od več dejavnikov (veliko uporabnikov), rešitve pa bodo daljnosežnega pomena, zato tudi svetnikom ni bilo lahko najti najboljše skupne rešitve. Nazadnje so sprejeli oba predloga, pri drugem z. dopolnilom svetniške skupine LDS. naj bo dograditev štirih učilnic v osnovni šoli v Mostah in telovadnice v Komendi prednostna naloga komendske občine v letu 1999. v letu 2000 pa dozidava potrebnih razredov za devetletno osnovno šolo v Komendi in ustrezne telovadnice v Mostah. Za zadnji projekt naj občinska uprava pripravi potrebno dokumentacijo. Vsi svetniki so glasovali za ustanovitev združenja manjših slovenskih občin, h katerim spada tudi ko mendska. Na vprašanje, kako daleč je že postopek delitvene bilance v okviru nekdanje kamniške občine, je župan Drolec povedal, da kamniški župan Anton Smolnikar na predlog komendske občine še ni odgovoril. Svetnik Milan Šinkovec (TRN) je. ko so prišle na vrsto pobude svetnikov, predlagal, naj občina ustrezno ukrepa proti onesnaževalcem okolja (divja odlagališča...) pa tudi proti tistim, ki z mopedi divjajo po šolski poti in na ta način ogrožajo varnost otrok. Te motijo in ogroža jo tudi sprehajalci s psi, posebej spuščenimi. Izrečenih je bilo še nekaj drugih predlogov od vključevanja kmetov z močnimi traktorji in plugi v čiščenje snega (tu komendska občina ne bo več prosila za usluge kamniško komunalno službo), o čiščenju struge potoka Brnik ter izgradnji mostička na območju vasi Nasovče in Breg do ureditve in popravila nujno potrebnega pri mrliških vežicah v Komendi. .1. P. Tekaška tekma v Suhadolah in biatlon v Mostah Suhadolski »Žabarji« so v nedeljo, 21. februarja dopoldne, na lepo speljani, vendar zaradi odjtlge in dežja precej razmočeni nekajkilometrski tekaški progi v bližini vasi priredili prvo tekmovanje v smučarskih tekih. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v več starostnih kategorijah, zmagovalci pa so bili pravzaprav vsi, ki so uspeli preteči razmeroma zahtevno progo, na kateri nista manjkala tudi precejšen vzpon in spust. Start in cilj je bil na robu vasi pri »Jožovem t.oplarju«. Popoldne istega dne seje dvanajst najbolj navdušenih privržencev biatlona iz komendske občine na robu Most poskusilo v tej disciplini. Namesto pravih so /a streljanje uporabljali dve zračni puški. V nedeljo, 28. februarja zvečer, je bilo v Suhadolah prijateljsko srečanje domačih smučarskih tekačev in delavcev, popestreno / nočnim tekom ob baklah. Ta tek je bil netekmovalnega značaja, sicer pa posebno doživetje ob skoraj polni luni ter na zamrznjenem snegu, po katerem so smuči drsele kol blisk. Malce romantike ne ško- di, tudi zaradi poživitve družinskega življenja, so ugotavljali udeleženci tega teka, ki so nato na toplem rekli tudi besedo dve o prihodnjih zimskošportnih prireditvah v Suhadolah. Razmišljali so tudi o tem, kako bi kmete, ki so proge za smučarski tek ter njihovo okolico »obogatili" z enoj nico iz, gnojničnih jam ter hlevskim gnojem, prepričali, naj bi s tem počakali vsaj do dneva, ko sneg skopni (ali ju zvozili na travnike preden la zapade) in tako smučarskim tekačem omogočili uživali čist /rak. Sedaj pa bi bilo najbolje, da bi nekatere dele proge pretekli pod plinskimi maskami ali vsaj s kakšno zaščitno tkanino na nosu. Tekači pa kljub temu vztrajajo, saj je snega vsak dan manj, mišice in uživanje v teku pa vsak dan večje. Videli je, da je smučarski tek resnično osvojil Suhailolee. za kar imata nedvomno velike zasluge tudi pripravi jalca smučarskih prog Irance Zamik-Jožov in Miha Repnik. Če že podnevi ne utegneta, to postorila ponoči. K. Č. Skupščina Društva narodnih noš na Komendskem Članice in člani Društva narodnih noš na Komendskem, ki letos praznuje petletnico delovanja, združuje pa okrog stopeldesel ljudi iz komendske občine ter bližnje in daljne okolice, so ta 26. februarja ob 19. uri zbrali v prostorih nekdanje Glavarjeve bolnišnice v Komendi na šesto redno letno skupščino. Začela seje z igranjem na harmoniko (Milan Robas i/ Tacna) in na lončeni bas (»pumprdon«, Jernej Štupar s Komendske Dobrave) ter pobiranjem članarine. Navzoče je pozdravila predsednica društva dr. Angelca Zcrovnik iz Komende. Skupščino je vodila predsednica delovnega predsedstva Marija Robas iz. Tacna. Dr. /emvnikova je najprej povedala, kaj vse je društvo naredilo v lanskem letu, na katerih prireditvah in slovesnostih je sodelovalo doma in na tujem in katerih srečanj seje udeležilo. Povedala je tudi, da društvo ob jubileju načrtuje svoj prapor, saj ga doslej še ni imelo. Na eni strani bo komendski grb, na drugi plesalca narodnih plesov, krasile pa ga bodo tudi vilice nageljnov. Prapor bo izdelal Andrej Vidmar iz Tacna. Kakšno je finančno stanje v društveni blagajni, je povedala blagajničarka Marija Podgoršek iz Suhadol. Udeleženke in udeleženci skupščine so nato sprejeli program dela društva v tem letu. Kot je povedala predsednica dr. /.emvnikova, nameravajo obiskali Rezijo, se udeležiti zegnanja v Beljaku, dneva »ledrastih hlač« na avstrijskem Koroškem, dneva narodnih noš v Kamniku, obiska papeža Janeza Pavla II. 19. septembra v Mariboru, obiskali pa bodo tudi Lipico ter sodelovali na raznih prireditvah in slovesnostih v domači občini (župniji) in bližnji ter daljni okolici. Posebno pozornost bodo namenili čim boljši pripravi in predstavitvi svojega dela na tradicionalni osrednji letni prireditvi v domačem kraju. Ta bo 17. aprila. Udeležili se je bo mogoče /. vstopnicami (odrasli bOO tolarjev, otroci 300 tolarjev), žreb pa bo med navzoče zopel razdelil razne nagrade. Članice in člani društva bodo za lo prireditev prispevali vsak po vsaj en dobitek, društvo pa bo pridobilo še razne sponzorje. Na prireditvi bodo nastopili: društvena folklorna skupina, njegovi pevski talenti, Moški pevski zbor Komenda in drugi. Društvo se bo potrudilo, da bo kar najboljša. Precej denarja bo društvo moralo zbrati za svoj prapor. Nekaj ga bodo za zlate žebljičke prispevali članice in člani sami (po 2000 tolarjev), botri in sponzorji pa bodo morali malce globlje seči v žep. Kdor bi to rad bil, naj čimprej sporoči predsednici društva. Blagoslovitev prapora bo predvidoma na eno od sobot v maju. Udeleženke in udeleženci skupščine so se z minuto molka spomnili umrlih članic Helene Prclog in Mici Brank. Povedano je bilo tudi. da bo članarina letos 800 tolarjev. Skupščina se je končala s prijateljskim srečanjem ob prigrizku, pogovoru in igranju že omenjenih glasbenih talentov, katerima seje z igranjem »na ribez« pridružil Andrej Ložar iz Zaloga. .1. P. 1.1 Med skupščino Društva narodnih noš na Komendskem Povečana prodajalna Scorpio v Mostah Od izdelovanja cokel do sodobnih prodajaln Ko se pripeljemo iz Kamnika proti Mostam se nam odpre nov, lepši pogled na prvo hišo v vasi. Koritniko-\ i i/ firme Scorpio d. o. o. so se lanskega maja zaradi utesnjenosti odločili za razširitev svoje prodajalne s prizidkom, da bi se tako lažje posvetili kupcem in prisluhnili njihovim željam. In tako nam je na sončno so bolo, 27. februarja, odprla vrata prenovljena in povečana, kar 180 kvadratnih metrov velika prodajalna z bo-gatejSo in raznovrstnejšo izbiro obut ve in tekstila priznanih znamk. Kupci lahko v povečani prodajalni izbirajo med pregledno in lično razstavljenimi tekstilnimi izdelki in obutvijo, v novem, spodnjem delu prodajalne pa najdejo otroška oblačila in obutev tri športna oblačila in obutev za odrasle. Koritnikovi iz Most so bili daleč na-okrog poznani po izdelovanju cokel in copat. Ludvik Koritnik seje s to obrtjo ukvarjal več kot 40 let in zanjo navdušil tudi sina Vida. Zaradi zmanjševanja tržišča ob že tako specializirani proizvodnji pa so se pred desetimi leti odločili za odprtje prodajaln s celovito ponudbo raznovrstne obutve, kateri so postopoma dodajali tudi ponudbo tekstil- nih izdelkov. Danes imajo sodobne pro- da že nekaj mesecev lahko uporabljajo dajalne v Mostah, na Bledu in na Jese- dobrodošle storitve ob vhodu namešče- nicah. nega bančnega avtomata, zaenkrat edi- Moščani in okoličani pa dobro po nega V Mostah, znajo prodajalno Scorpio tudi po tem, SAŠA MEJAC Kamniški občan -1 Kuiriovitclj Občina Kamnik, i/dajalc-lj Bistrica, d. o. ci.. Kamnik. I .juhljanska .Va, direktorica Saša Mcjač, dipl. ckon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrežnik Vuk.....,Tel......ri uredni) 11......Vidic, Na pod [agl zakona <> l'I) in mnenja Ministrstva /a kukuro sodi časopis med proizvode informa tivne narave, /a katere se plačuje 5f# davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi I 1.200 i/vodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brc/.plačno. Naslov uredništva: Kamnik, (ilavni trg 24 (občina), lcl./fax: 831-311 ■ z.iro račun: Bistrica, d. o. o.. 50140-603 53872, Rokopisov m fotografij ne vračamo, tisk Delo tisk časopisov m revij >\ d, Ljubljana. Kamniški OBČAN IZ OBČINE KAMNIK 11. marca 1999 3 Z včerajšnje seje občinskega sveta Občinska priznanja in poimenovanje Maistrovega mostu Nadaljevanje s I. sirani kandidatom /a volitve župana in list kandidatov /a volitve članov Občinskega sveta Občine Kamnik. Seveda tudi lokral IM koncu šcslur-ne seje ni manjkala točka s Številnimi pobudami in vprašanji svetnikov. Občinski svet je brc/ večje razprave z nekaj manjšimi dopolnili sprejel nov odlok o občinskih cest a h (njego vii vsebino povzemamo v posebnem prispevku!). Svelniki so bili očitno zadovoljni tudi s predlogi odlokov o spremem-bab odlokov u ustanovitvi osnovnih šol Šmartno v Tuhinju, Toma Brejca, Marije Vere ter Frana Albrehta in Stranje. Na pobudo statutarno pravne komisije je občinska uprava predlagala dopolnitev odloka, po ka-lerem so seznami proslorskih okolišev m grafične predloge priloga k šolskem okolišu in so na vpogled na Oddelku za družbeno dejavnost občine Kamnik. Svetniki so pretilog sprejeli. Podprli so ludi predlagano rešitev v odlokih nanašajočih se na osnovno šolo Frana Albrehta in osnovno šolo Stranje, po kateri je območje KS Mekinje skupni šolski okoliš obeh šol. To pomeni, da bodo starši iz Mekinj lahko vpisovali svoje otroke v eno ali drugo šolo, seveda dokler bodo to dopušča le prostorske možnosti šole. Na pred log Rudija Capudra je občinski svel sprejel še dodatni sklep, po katerem naj občinska uprava pred pripravo programa investiranja v dodatne Zmogljivosti osnovnih šol za polrebe devetletne šole še enkrat preuči varianto študije o možnostih organiziranja devetletne OŠ v občini Kamnik iz. maja preteklega leta, ki predvideva novo šolo v severnem delu Kamnika in temu primerno zmanjša investicije v prizidke obstoječih šol, hkrati naj se Na predlog komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja m priznanja, ki gaje obrazložil njen predsednik Gregor Koncilja, je občinski svet sklenil podeliti naslednja občinska priznanja za leto 1999: Zlato priznanje občine Kamnik Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik za 50-letno uspešno delo na področju vzgoje in izobraže vanja ter usposabljanja otrok in mladostnikov, ki so v svojem razvoju gibalno ovirani; zlato priznanje občine Kamnik Slavku Rajliu za njegov prispevek k razvoju in napredku Planinskega društva Kamnik: srebrno priznanje občine Kamnik Cimnaziji Kamnik za pomemben vpliv na intelektualni in kulturni razvoj Kamnika: srebrno priznanje občine Kamnik Petru Sitarju za pomemben prispe vek k razvoju kamniškega gospodarstva; srebrno priznanje občine Kamnik Marku Preglju za izjemni' dosežke na področju alpinizma; srebrno priznanje občine Kamnik Alešu Horvatu za delo in pomembne prispevke na področju urejanja vodnogospodarskih objektov, naprav in hudournikov v občini Kamnik in bronasto priznanje Matični knjižnici Kamnik za njeno 50-letno uspešno delovanje na področju izobraževanja, kulliire in informatike, temu primerno popravijo šolski okoliši v južnem delu Kamnika. Sklenili so tudi, naj uprava ob obravnavi osnutka letošnjega občinskega proračuna pripravi osnutek programa investicij za področje osnovnega šolstva v občini Kamnik. Predloga svetnikov SKD, danega na seji. naj bi srebrno priznanje pode lili tudi komisiji za popis žrtev druge svetovne vojne, občinski svel ni sprejel, čeprav je bilo v razpravi dano priznanje delu le komisije, vendar pa po besedah predsednika komisije sedanji pravilnik ne omogoča podelitve občinskih priznanj komisijam in drugim delovnim telesom. Osnutek dopolnjenega statuta občine Kamnik je svetnikom obrazložil Igor Podbrežnik, predsednik statutarno pravne komisije, ki je poudaril, da gre predvsem za uskladitev z novelo zakona o lokalni samoupravi. Svetniki so k osnutku dali nekaj pripomb. Ker so gradivo zaradi časovne stiske dobili dan pred sejo. bodo ostale pri pombe poslali statutarni komisiji lahko še do 15. marca. Na predlog Župana Toneta Smolnikarja so se svetniki soglasno odločili, naj bi novi mosl prek Kamniške lds trice,, ki ga bodo odprli na letošnji občinski praznik. 29. marca, poimenovali kol Maistrov mosl. Ta sklep pa bo stopil v veljavo šele, ko bodo nanj dali pristanek Maistrovi sorodniki. Župan je svetnike tudi obvestil, da bo razstavljeni stari »železni most« v skladu s pravih spomeniške dejavnosti reslavriran in se bo ohranil kot spomenik naše bogate kullurno-tehnične dediščine. Naslednja, četrta, seja občinskega sveta bo predvidoma 30. FRANC SVETELJ Iz osnutka odloka o občinskih cestah Doslej neopravljeni vpisi v zemljiško knjigo po skrajšanem postopku Kot smo Že poročali, je občinski svet na svoji 2. seji obravnaval tudi osnutek odloka o občinskih cestah. Osnutek odloka pomeni uskladi lev z Zakonom o javnih cestah, ki gaje Državni zbor Sprejel leta 1997. Ker je vsebina osnutka gotovo zanimiva za širši krog občanov, bomo v nadaljevanju povzeli nekaj njego vih bistvenih določb, vendar pa ho do nekatere od njih gotovo doživele se kakšne spremembe ob dokončnem sprejemanju odloka v občin skem svetu. Uvodni del odloka opredeljuje kol občinske ceste vse liste javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. Občinske ceste pa se razvrščajo na lokalne ceste, javne poti in na javne poti za kolesarje. Poleg teh pa odlok opredeljuje ludi nekategorizirane ceste, ki so, denimo, do VOŽne ceste do objektov in zemljišč, ceste v zasebni lasti in podobno. Občinske ceste določa občinski svet na predlog župana. Na prejšnji seji so svelniki že sprejeli osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest, na kalnega so imeli nekaj pri pomb, ostale pa bodo zbrali do obravnave predloga v krajevnih skupnostih, ki so bile po sklepu sveta se znanjenc z osnutkom. Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti ob čine, upravlja občina Kamnik. Pomembno je seveda tudi financiranje graditve in vzdrževanja občinskih eesl. Denar za la dela bo zagotavljala občina. Za nekatego- rizirane ceste pa naj bi zagotavljale sredstva krajevne skupnosti, uporabniki in občinski proračun. Poseben člen odloka govori tudi o gradnji avtobusnih postajališč, ki morajo bili praviloma izven vozišča. (iradnjo potrebnih avtobusnih posla jališč določi občinski upravni organ ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov (o financiranju gradnje pa osnutek ne govori). Izvajalci mora za gradnjo občinske ceste pridobiti koncesijo, pogodbo o koncesiji na podlagi pogojev, ki jih določi občinski svel, sklene župan, ludi vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja s koncesijo preko obvezne gospodarske javne službe. Čc pa občinski svel na pred log župana tako sklene, se lahko izbira koncesinnarja opravi ludt brez javnega razpisa. Ob občinski cesti mora bili ludi varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Ta naj bi bil pri lokalni cesti širok 8 m na vsako stran ceste, pri javni pot 6 m, pri mestni ah krajevni cesli 8, pri nekategorizirani cesti pa 2 m. Odlok predvideva tudi prepovedi določenih dejanj, ki bi poškodovala eeslo ali ogrožala promet na njej. Tako na primer ne bo dovoljeno oranje pravokotno na eeslo bliže kot 4 met« od ceste. V bližini križišča občinske ceste z. drugo cesto, tako imenovanem preglednem trikotniku, ne bo dovoljeno sadili dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, Lastnik zemljišča pa ima v polju prcglcdnos- Popravek zaradi »tiskarskega škrata« v prejšnji številki Kamniškega obrana |e bil v članku Damjana Hanclča zaradi tiskarske napako izpuščen dol sklepa pni; torke s sejo Svetu KS Mekinje g led.....e|anjn šolskih okolišev v obelili Kani ml. Tako se sklep Sveta k s Mekinje v resnici ni glasil, podružnica Kamnik Katja Kadunc, članici novinarskega krožka, ki deluje na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. V Lipljah v Tuhinjski dolini je tri dni pred izetkom lanskega leta zagorelo navsezgodaj zjutraj. Pri Koščevih (ali pa Ajnžovc po domače) se je vnel dimnik in kmalu je bila vsa hiša v plamenih. Kamnita pritlična hiša je kljub prizadevanjem gasilcev in sosedov pogorela in štirje Koščevi otroci, ki sami živijo v hiši, so čez noč ostali brez doma. Hitro so se odzvali sosedje, krajevna skupnost in občina. Koš-čevim so uredili zasilno bivališče na gospodarskem poslopju, kjer so že prvo noč lahko zasilno prespali. Na pomoč so priskočili tudi Kari-tas. Rdeči križ, Civilna zaščita in podjetje Elektro, ki jim je pomagalo urediti vodo in elektriko. Ko so za tragedijo izvedeli učitelji na šoli v Šmartnem, so na pobudo enega od učiteljev delavci šole sklenili, da bodo po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki pomagali otrokom, ki so bili pred časom tudi njihovi učenci. K zbiranju pomoči so pritegnili tudi vse učence šole. Ravnateljica Jožica Hribar nam je povedala, da so tako izrabili pred časom izraženo željo učencev, da bi kot šola sodelovali v kateri od humanitarnih akcij. Hribarjevi seje ta priložnost zdela prava, zato so takoj sklicali sestanek šol ske skupnosti, kjer so učenci soglasno to humanitarno pobudo podprli. Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov je tekla ves januar, na šoli pa so zbrali 234.500 tolarjev. Za ta denar so Koščevim lahko kupili nujno potrebni material in nekaj opreme za kopalnico ter del delovne opreme za kuhinjo. Nad gospodarskim poslopjem kljub slabemu vremenu pospešeno urejajo tri prostore: kuhinjo, spalnico in kopalnico. P. J. Predavanje z barvnimi diapozitivi Zdravilna zelišča in njih uporaba Predavanje bo v torek, 16. marca 1999, ob 17. uri v zgornjih prostorih restavracije Planinka. Predaval bo g. Milan Budimirovič, dipl. inž., ki nam bo v dveh debelih urah odkril prenekatero dragoceno spoznanje o osnovnih Vrednotah zelišč, o njihovem prepoznavanju in pravilni uporabi. Spoznali bomo okoli 70 zdravilnih rastlin in številne recepture za pripravljanje zdravilnih čajev, tinktur, mazil, sirupov in praškov. Nekatere rastline, nekoč zdravilne, niso več »rožice zdravja«, ker vsebujejo sestavine, ki škodijo zdravju. Tudi nepoučenost o uporabi zdravilnih ze lise lahko naredi več škode kol koristi. In če verjamemo ali ne - antibiotične rastline imamo lahko v naši bližini: v kuhinji, na balkonu, na vrtu, na (ravniku in v gozdu. O vsem tem bo tekla beseda na srečanju. Čaj iz zdravilnih zelišč bomo tudi poskusili. Zato, v imenu zdravja, vabljeni! ZELENI KAMNIKA V pričakovanju velikega jubileja I,etos t5. avgusta bodo kamniskohistriski gasilci praznovali 70-lelnico ustanovitve in delovanja. Na ta dnu pred mnogimi leti je iruciath nI odbor pod vodstvom Ivana Plrca si, iz, (todlča sklical ustanovni občni zbor v gostilni pri Korolnu v Stahovici. Sestanka 8« Je udeležilo veliko domačih mož In fantov in v ustanovljeno gasilsko društvo je pristopilo M članov. Ustanovitelji društva so prispevali v gasilski sklad po 800 din. Ta znesek je bil takrat ena tratjina delavčevega mesečnega zaslužka. »Kjer je volja, tam je moč,« so si rekli in tako potrdili star slovenski pregovor. Upravni odbor društva Je na svoja ramena prevzel (lokaj težko breme, kako nadaljevati z, delom brez denarnih virov. Načelnik Ivan 1'irc Je s svojim odborom začel z. obsežno aktivnostjo za pridobivanje denarnih in materialnih sredstev za društvo. Zbrali so precej denarja in njihove želje so uspeli uresničiti tako, da so že naslednje leto kupili gasilsko motorko, začeli z gradnjo gasilskega doma, nakupili uniforme in ustanovili gasilsko godbo na fanfare. To je bila. ''dina taksna godba v takratni kraljevini Jugoslaviji, je zapisal kronist v Slovencu. Slovesnost otvoritve do tna. izročitve gasilske inotorke in nastop finifarlslov je bila zelo odmevna. Zaradi težkih gospodarskih razmer se je društvo le postopoma materialno krepilo in ko je stalo na trdnih tleh, ga je podrl vihar druge svetovne vojne. Na raznih bojiščih je padlo 20 članov gasilskega društva. V počastitev lega jubileja, je občni zbor sprejel sklep, da se Izda. gasilska kronika društva. Ta želja Je bila. uresničena iu natisnjena je lepa knjiga, v kateri so opisani trpki in lepi tre nutki Iz življenja ljudi s tega območja. V obdobju 70 let je gasilska organizacija kar 186-krat Intervenirala, ko so goreia poslopja, stanovanjski! hiše in gozdovi. Niso bili redki primeri, ko so prihiteli gasilci na pomoć ludi takrat, ko jo voda zalila sta iiovanjske hiše in kleti, odnesla robove cestišč, odstranjevali pa so tudi zemeljske plazove. V preteklih dveh desetletjih se je društvo kar uspešno tehnično razvijalo. Ob pomoči Gasilske zveze Kamnik in drugih donalorjev je bilo kupljeno sodobno orodno vozilo In avlooisterna. Območje gasilskega društva Kamniška Bistrica je največje v sedanji občini In je močno požarno obremenjeno. Težko je gasili gozdne požare ua strminah in v višje ležečih vaseh, če ni vode in primerne gasilske opreme. S prostovoljnim delom, darovanjem gradbenega lesa in z družbeno pomočjo se je kamniškobistriškim gasilcem uresničila dolgoletna želja po večjem in sodobnem gasilskem domu. Ta gradnja je bila za društvo največja investicija In najtrši oreh zaradi pomanjkanja denarja. S trdno voljo vodstva,, prostovolj tlim delom članstva In solidarnostjo krajanov, ki so darovali les, stoji pri osnovni šoli Zg. Stranje velik in moderen gasilski doni V domu je dobila, varno zatočišče pošta Stahovica, ki ima lam svoj poslovni prostor. Na občnem zboru, ki je bil (i. februarja, je bila navzočim predstavljena gasilska kronika. Vsi člani in krajani so vabljeni k različnim aktivnostim do jubilejne proslave ALOJZIJ KONDA Letni občni zbor Športno-kulturnega društva Mekinje V petek, 16. februarja 1999, ob 19. uri je potekal redni občni zbor Šport-no-kulturnega društva Mekinje. Na njem smo obravnavali delovanje društva v letu 1998 in načrte za letošnje leto. Na začetku je predsednik društva g. Eranc Letnar podal poro čilo o delovanju društva v preteklem letu. Povedal je, daje bilo preteklo leto zelo delavno in da so uresničili vse cilje. Večino dela in denarja so vložili v obnovo društvenega doma. Predsednik seje ob tej priložnosti zahvalil vsem sponzorjem in donator jem, ki so omogočili lo obnovo. Za letošnje leto pa so načrti obnove doma nekoliko manjši, predvsem želijo obnoviti in povečali sanilarje. V nadaljevanju so poročali o svo jeni delu vodje raznih sekcij, ki delu jejo v okviru društva. Poročilo o delovanju Kulturne sekcije je podala ga. Jana Svetec. Kulturna sekcija je organizirala v lanskem letu štiri večje kulturne prireditve: proslavo ob kulturnem prazniku, Mekinjski glasbeni večer, proslavo ob mekinjskem krajevnem prazniku in obdarovanju otrok ob novem letu, uprizorila pa je tudi igro »Stari grehi« z več ponovitvami in številnimi gostovanji po raznih krajih občine in po (lorcnjskeni. Za letošnje, leto načrtuje kulturna sekcija tudi 4 večje prireditve, med katerimi bo golovo najpomembnejši koncert pevca Adija Smolarja skupaj z, mladimi mekinjskimi glasbeniki v mekinjskem društvenem domu 25. aprila letos. Poročilo o delovanju športne sekcije društva je podal podpredsednk društva g. Dušan Letnar. V pretek lem letu je športna sekcija organizirala 7 večjih prireditev oz. tekmovanj lako za odrasle in kol otroke, med katerimi velja zlasti omeniti že I radi cionalni Mekinjski kros ob 27. aprilu, lokostrelski tečaj, razne športne delavnice in namizno teniški turnir in dva planinska pohoda v organizaciji planinskega odseka pod vodstvom g. Jerneja Koritnika. Tudi v letos njem letu načrtujejo več podobnih lekmovanj in pohodov. O delu aerobne skupine pa je poro čala ga. Metka Romšak. Ta skupina deluje že od leta 1991 in je dokaj samostojna. Aerobna vadba poteka skozi vse leto v mekinjskem društvenem domu v več skupinah. Skupine so oblikovane glede na telesno pripravlje nost. Trenulno obstajajo 4 skupine, ki štejejo skupaj 67 članov oz. članic. Vadba poteka organizirano, voditelji ca aerobike ga. Metka pa se mora vedno dodatno izobraževati in lako skrbeti za ohranitev licence. Skupina se tudi financira samostojno: večinoma iz lastnih prispevkov, delno pa i/ sredstev sponzorjev. Lansko leto so organizirali tudi večer aerobike, ki je zbudil veliko zanimanje. Na koncu občnega zbora je poda la blagajničarka ga. Štefka Koritnik ludi finančno poročilo za lelo 1998. V zaključnem govoru seje pred sednik društva zahvalil vsem članom za sodelovanje in njihov trud pri de kovanju društva in njegovih sekcij. K sodelovanju pa je povabil tudi vse ostale krajane Mekinj, ki imajo veselje do športnega ali kulturnega delo vanja, naj se pridružijo društvu in po svojih močeh pomagajo k še boljše mu In bolj razvejenemu delovanju društva, ki brez dvoma daje Mekinjam pomemben impluz. DAMJAN HANČIČ Po nagelj na Limbarsko goro Ob 8. in 25. marcu, praznikih žensk in mater, pripravljata občina Moravče in Smučarski klub Termit v nedeljo, 14. marca, tradicionalni planinski pohod ua Limbarsko goro, ki bo letos že enajstič na ta 77.1 metrov visok hrib s prečudovitim razgledom, liogal kulturni in zabavni program se bo pričel ob io. uri. Na, Limbarsko goro je speljanih več nezahtevnih poti iz, raz, ličnih smeri. Prijetno se je sprehoditi po tej čudoviti naravi in se z nageljč-kom v roki srečali s prijatelji in znanci. V S. M3EJAĆ X- . „ _ ..... .........y Kamniški OBČAN KULTURA I). mana 1999 5 Matična knjižnica Kamnik Nekaj ženskih romanesknih likov (II.) Zajeten opus kiparskih del Miha Kača Zagrenjene ženske Ženska enakopravnost je tema, ki je /.lasti zaposlovala feministke, ki so se skušale upreti družbeni moški nadvladi, ludi o tem govori roman ameriške feministične pisateljice Marilvn Krench /. naslovom Ženske (Lipa. 1981). Osrednji lik je Mira VVard, ki je predstavljena od svojih otroških let do zrele dobe. Najprej je vzorna meščan ska zdravnikova žena, mati in gospodi nja. ki se je odpovedala študiju zalo, da je lahko študiral njen mož. Ko jo ta za-pusli zaradi mlajše ženske, se odloči za študij in v univerzitetnem okolju spoz-uava feministke ter mnogo razmišlja o razmerju med moškimi in ženskami Roman se zaključi dokaj pesimistično, saj se razmerje z njenim ljubimcem razdre, ker bi se ponovno na račun njegove kariere morala odpovedati svojim ambicijam. Naslednji lik pravzaprav ni feminis tičen, vendar pa je prav tako temačno obarvan. Gre za lik mladega, krhkega dekleta iz romana znane ameriške pesnice Svlvic Plath Stekleni Zvon (MK, 1991), Dekle se v svojem razvojnem obdobju zlomi, saj ne zmore premagali življenjskih bremen, zalo prislane v umobolnici. Roman vsebuje tudi avtobiografske elemente iz življenja Svlvic Plath. Žal je ta senzibilna in nadarjena mlada avtorica, ki je bila priznana že za časa svojega življenja, storila samomor, ko jo je zapustil mož, pesnik Tcd Hughes, eden od najbolj eminentnih angleških pesnikov. Stara je bila komaj 31 let in imela je vse: lepoto in pamet, povrhu pa še nadarjenost in priznanje lile rarnili krogov. Kakšna škoda in zmota! Zaradi enega moškega vtakniti glavo v plinsko pečico, ko pa je svet poln drugih, še kar v redu moških! Ted Hughes, je pred kratkim umrl, po njegovi smrti pa je izšla knjiga Birthdav lellers - knjiga pesmi o njegovem razmerju s Plat-hovo. Optimistične ženske Zato pa je iz drugačnega testa Cla-ra i/ romana Hiša duhov (Zbirka Mostovi, 1986) čilenske pisateljice Isabelle Allende. tiara je nenavadno dekle in kasneje tudi močna ženska in žena, polna ljubezni, nenavadnosti, senzibilnosti in zmožna prisluhniti tudi svoji ženski intuiciji. Nekaj od lega prenese tudi na svojo vnukinjo Albo. s kalem se roman konča in ki je preživela mučenja in zastrahovanja vojaške hunte, a kljub vsemu čuli močno slo po življenju. Prav lako Eva Luna (CZ. Zbirka 20. stoletje, 1997) iz istoimenskega romana Allcndejeve - ludi, ko je pristala na ulici, seje znala in zmogla dvigniti iz. blala! Člani in l-.va l.una sla popolnoma drugačni kot Mira VVard in se zaradi moških ne počutila ogroženi. Zaradi vojaške diktature pa. Z moškimi znala prav dobro ravnati. Pravzaprav ni čudno, daje Allcndcjeva avtorica nove uspešnice o afrodiziakih - senzibilnost povezuje dobro kuhinjo in posteljno ljubezen. Dva dobra odgovora feminizmu Morda nam novo žensko, brc/ malo meščanskih spon, a tudi brez hojcvilc ga leminizma, ki sovraži moške, odkriva sodobna italijanska pisateljica Su-sanna Tamaro v romanu Pojdi, kamor te vodi srce (CZ, 1997, Zbirka Najsi). Napisan je v obliki dnevnika, ki ga babica piše svoji vnukinji. V njem razkriva svoje življenje, okoliščine hčerinega rojstva in njeno smrt ter z veliko modrostjo presoja ženska iskanja. Nepozaben je zaključek romana, ki razkriva žensko drugačnost in posebno zmožnost: to je zmožnost prisluhnili sebi, svojim hotenjem, zmožnost uravnoteženega bivanja, ki teče od znotraj navzven. Ali povedano drugače - ženska, ki je sposobna prisluhniti svojemu notranjemu, ženskemu glasu, bo vedno našla pot. Tja, kamor vodi srce. Srce je namreč prispodoba za lipično žensko kategorijo, ki je obslala feminističnim prizadevanjem navkljub. Ali koi pravi Susanna Tamaro na koncu romana: »Ko pa se bodo pred tabo odprle številne poli in ne boš vedela, po kaleri bi šla, nikar ne izberi kar na slepo. 11 sedi se in počakaj. Vdihni globoko in / zaupanjem... Ne dopusti, da te kaj zmoti, ampak čakaj! Bodi pri miru. čisto tiho in prisluhni srcu. In ko ti naposled spregovori, vstani in pojdi, kamor le vodi.« In še knjiga, na katere naslovnici je zapisano, da gre za »odgovor devetdesetih na feminizem osemdesetih«. To je britanska uspešnica, ki je ravnokar prispela tudi na naše knjižne police, avtorice Helen ticlding z naslovom Dnevnik Bridget Jones (Vale Novak, 1999). Romanje sestavljen iz. enoletnih dnevniških zapisov, kijih tvorijo Brid-getinc sanje, upanja, izgubljena in pridobljena teža. število pokajenih cigaret, popitega alkohola. Začne se t neizrečeno novoletno zaobljubo: najti pravega moškega, najti zrelo, funkcionalno razmerje in se izognili moškim, ki so čustvene nule. Odloči se tudi najti notranji mir. Ampak le - če bo preživela vse tiste ponižujoče zabave med »poročenimi važiči«, kjer jo vedno sprašujejo, ali že ima fanta. Bridget jih namreč šteje - tri-desel let in še vedno je samska. Zaple-tc se v ljubezensko razmerje s šefom, ki pa je prav lako čustvena nula, se veliko in dolgo pogovarja po telefonu s pri jatcljico Jude, Shazzerjevo. ki je feministka, in Tomom, ima težave s starši, ker se je mama pri šestdesetih odločila, da bo zaživela svoje življenje in si (mama, ne Bridget) dobi ljubimca in službo televizijske moderalorke. Predvsem pa je roman ironičen, duhovit in satiričen odgovor na vse od knjig za samopomoč, fcng-shuija do stila, kakršnega ženskam ponujajo revije z. nasveti in slikami idealnih ženskih postav. Knjiga je dober in smešen roman, primeren za duhovito soočenje z, našimi odvisnostmi. In še za konec ln na koncu še dve neleposlovni knjigi, ki pa sta tako poljudni in zani- mivi, da ju je kratkočasno brati. Prva je Prvotno besedilo življenja, delo puh-licistke Alenke Puhar (Globus, 1982), ki je oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Prikazuje /lasii okoliščine materinstva in otroštva in tedanja vzgojna načela. Razbije mit o trpeči slovenski materi, ki se žrtvuje za otroke - mit. ki ga je negoval Ivan Cankar, sicer naš genialni pisatelj, a vendarle nevrotična in nezdrava osebnost. Učitelji so njegov nezdrav odnos do matere desetletja dolgo v šolah predstavljali kot primer ljubezni do svoje malerc. Kako zgrešeno, kako narobe in nezdravo! Tu vendar ne gre za čustvo ljubezni, pač pa za občutek krivde, ki ga matere, ki poudarjajo svoje trpljenje in žrtvovanje za otroke, zbujajo pri svojih otrocih. To ni prava ljubezen, to je manipulacija. Očitno je tako, da nevzdržne socialne razmere, alkoholizem in nesposoben ali nezanesljiv mož zatirajo tudi najlepše v ženski, če ta to dopusti - to je veselje z materinstvom! Zanimiva je tudi interpretacija Hudabivnikove Mete, pankrlske malerc i/ /namenile Pre/.i-hove novele Samorastniki. Ti samo raslniki naj bi bili po šolski razlagi predhodniki slovenskih proletarcev. Ampak lepo vas prosim, pamet v roke! Slovenska pramali, poveličana in cenjena, je zaplodila devet nezakonskih otrok s pijancem, jih oddala svoji materi, daje sama lahko nadčloveško ga rala za golo preživetje. Kaj so imeli takšni otroci od IVOjlh slnišev? S sla lišča zdrave pameti pa rojevati otroke nesposobnemu in zapitemu moškemu ni revolucionarno, pač pa nespametno dejanje. In za konec še nova knjiga Marian-ne Menzel z naslovom Velike ženske v zgodovini (Didakta. 1998): tu so zbrani kratki življenjepisi monarhinj, svetnic, vladark, znanstvenic, polili čark. umetnic, igralk... Za konec se spodobi kaj bolj veličastnega, kajne? BREDA PODBREŽNIK VUKMIR TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV zveza kulturnih organizacij m it Japljeva 2, 1240 Kamnik tel. 831-612 Petek. 12. marca.ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Veno Dolenc, perorisbe, olja V kulturnem programu ob otvoritvi bosta s predstavitvijo zgoščenke Pesmi španskih Židov nastopila Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc. Razstava bo odprta do 2. aprila 1999, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost! Sobota. 20. marca, ob 19.30 Osnovna šola Šmartno v Tuhinju MAVRIČNO SOZVOČJE Glasba in beseda ob prikazu diapozitivov z motivi Tuhinjske doline in okolice Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas Dirigent: Lojze Kolar Foto, kino & video klub Mavrica Radomlje Avtorja diapozititov: Janez Kosmač in Rajko Pavlic, projekcija: Miha Kosmač Besedila berejo: Marta Zupančič, Dare Klančnik, Stane Osolnik Jana Berlec, flavta Tina Berlec, citre. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 812-597 Sobota. 27. marca, ob 19. uri Kamniški večer: srečanje s Kam-ničanko Darinko Hvalic Bručan, avtorico knjige Več sonca kot senc. Pravljične urice na potujoči knjižnici: - ponedeljek, 15. marca 1999, ob 18. uri v Kulturnem domu Laze - torek, 16. marca 1999, ob 17.30 v šoli Motnik Pravljičarka ga. Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Dodo z violino (Založba Kres). Cena pravljene ure je 200 SIT. Otroci naj s seboj prinesejo copate! Vsako sredo ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-ročna delavnica. Vodi prof. Rosana Klein- dienst Premk Vsako sredo ob 10, uri Igralne ure z BIBAMI. Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi: ga. Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Vsak drugi četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Cena: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18. uri Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik. Vodijo: Jana Pogačar - pravljične ure, A. Štorman - igralne ure, Lea Frleta in Milena Lampret - delavnice za otroke. Cena: 200 SIT. vcak petek ob 18. uri Pravljične ure na Duplici. Prebiranje pravljic in animiranje otrok. Prostori KS Duplica. Vodi ga. Helena Sterie. Cena 200 SIT. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije po tel.: 061/817-647. MLADINSKI CENTER Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik pričenja z nizom srečanj za vso družino - ENKRAT JE LUŠTNO BLO - ZDAJ PA JE SPET LAHKO v dvorani Matične knjižnice Kamnik: Sreda. 17. marca, ob 17. uri Enkrat, ko bo oči majhen... (igrajmo se skupaj pred dnevom očeta) Sreda. 24. marca, ob 17. uri Materinski dan - kdo je rodil mamo... (likovno-ustvarjalna delavnica z gosti) Sreda. 31. marca, ob 17. uri Pred veliko nočjo (likovna delavnica) Prijave niso potrebne, prispevek je 200 SIT na družino. Vse dodatne informacije o prireditvah posreduje ga. Helena Sterle, tel.: 815-477. ŠPORTNE PRIREDITVE Tek na Sv. Primož Sobota. 27. marca, ob 10. uri Tek poteka po cesti, dolžina 4 km, višinska razlika 500 m, startnina 1000 SIT. Organizacija: Lado in Ivan Urh, tel. 812-318, 825-337. DRUGE PRIREDITVE PROSLAVA MATERINSKEGA DNE Nedelja, 21. marca, ob 17. uri. Galerija Veronika Organizacija: Medžupnijska Kari-tas, informacije: ga. Metka Mali, po telefonu: 813-907. Sobota. 27. marca, ob 17. uri Nedelja. 28. marca.ob 15. uri. Budnarjeva hiša v Palovčah TEHNIKA KRAŠENJA BELOKRANJSKIH PISANIC Informacije: ga. Iva Šubelj, tel.: 812-062, 041/545-580. VELIKONOČNA RAZSTAVA Sreda. 31. marca, ob 19.30 V kapeli v starem župnišču na Šutni Organizacija: Medžupnijska Kari-tas, inf.: ga. Metka Mali, po telefonu: 813-907. JAVNO OPAZOVANJE LUNE Sreda. 24. marca, med 17. in 21. uro Na platoju pri gradu Zaprice Luno bo mogoče opazovati tudi skozi enega od štirih največjih teleskopov v Sloveniji. V primeru slabega vremena bo opazovanje v petek, 26. marca, oziroma v četrtek, 22. aprila 1999. Vabljeni tudi opazovalci s svojimi daljnogledi in teleskopi. Organizacija: Astronomsko društvo Komet, informacije: g. Tone Špenko, po telefonu: 831-587. Ob slovenskem kulturnem prazniku in 150-letnici smrti Franceta Prešerna je kamniški kipar Miha Kač v kulturnem domu Groblje postavil na ogled bogat opus svojih kiparskih umetnin - portretov velikih mož in žena slovenskega rodu, ki jih sam najbolj ceni ln občuduje. Ti portreti so skrbno izdelani predvsem iz žgane gline pa tudi iz mavca. Med upodobljeno Portret Franceta Balantiča je Miha Kač upo dobil iz znane gline. srečamo tako pesnike, pisatelje, zdravnike, znanstvenike, duhovnike, glasbenike in igralce. Iz 17. in 18. stoletja prepoznamo velikega matematika in fizika Jurija Vega, graditelja šutenske cerkve župnika Raspa, zdravnika Jurija Karo-la Starovasnika, Antona Martina Slomška in Petra Pavla Glavarja. Med upodobljene! iz 19. stoletja srečamo v več kiparskih izvedbah pesnika Prešerna, Matijo Čopa, misijonarja Barago, Franca Plrca in druge. Med najštevilnejšimi upodobljenci našega stoletja spoznamo kemika in medicinoa. edinega slovenskega nobelovega nagra- jenca Friderika Preglja, strokovnjaka za vesoljsko tehniko Hermana Potočnika, psihologa Antona Trstenjaka, našega rojaka pesnika Franceta Balantiča, arhitekta Jožeta Plečnika, nadškofa Alojzija Šuštarja... Sledijo jim številni kiparjevi znanci in prijatelji, pesniki, pisatelji, gledališki Igralci, operni pevci, alpinisti, slikarji in kiparjevi domači. Za vse te historične portrete, ki jih Je Miha Kač izdelal po slikanih predlogah in iim skušal dati kar najbolj veren videz, je dr. Cene Avguštin v priložnostni zloženki ob odprtju razstave zapisal, da se je z njimi avtor približal kiparskemu načinu upodabljanja tistega časa, za katerega je značilna čelna, frontalna drža glave, uravnotežen izraz obraza, bolj ali manj shematizirano oprsje itd. Pravi, da imajo povsem drugačen značaj portreti, ki Jib je Miha Kač izdelal po živem modelu ali po sodobni slikovni predlogi. To so med drugimi lik igralca in pesnika Toneta Kunt-nerja, igralke Mile Kačič, slikarja Poldeta Mihellča, pesnice Neže Maurer, slikarja Aladina Lanca, pevca Jurija Keya in mnogi drugi. »Srečujemo se z nadarjenim kiparjem, ki je v glino znal prenesti ne samo oprijemljiv lik sočloveka, temveč tudi njegovo notranjo podobo, ki jo izdajajo upodobljenčeve oči, poteze obraza in zgovorna drža telesa oziroma glave,« je se zapisal dr. Cene Avguštin. Mihu Kaču, ki se z likovnim ustvarjanjem ukvarja skozi celo življenjsko obdobje, v zadnjih letih pa Intenzivneje kipari, želimo, da bi se naprej dopolnjeval zajeten opus svojih dej. SAŠA MIM( SUPERNOVA Morda se bo kdo vprašal, zakaj skupina SUPERNOVA? Malo za šalo, malo zares, nekoliko ironično, simbolično, pa vendar resnično. Nekoče že »davno«, daljnega leta 1971 se nas je nekaj, tedaj še »rosno« mladih likovnih entuzias-tov, združilo v skupino NOVA, ki je živela in delovala naslednja tri leta (razstave 1971. 72,73). Kasneje so se njeni člani razšli, večinoma vsak po svojih poteh, čeprav nam je uspelo pripraviti še dve jubilejni razstavi ob dveh okroglih obletnicah. Na pobudo Dušana Sterleta, ki je nekakšna gonilna sila ali. če se izrazim nekoliko futuristično, motor večine vsega, kar se na likovnem področju dogaja v Kamniku, seje kot ptič feniks na novo dvignila in zasijala skupina z zvezdniškim imenom SUPERNOVA. Če smo si ime tudi malce izposodili v astronomiji in kozmologiji, še ni rečeno, da svojega imena in sijaja skupina SUPERNOVA ne opravičuje. V nasprotnem primeru se ne bi dičili kot supernova, temveč bi bili. če si zopet sposodim izraz v kozmologiji, črna luknja! Skupina združuje že stare in uveljavljene likovne »mačke« in mlade ustvarjalce, ki šele vstopajo v likovni svet ali pa so študentje likovnih šol. Skupino sestavljajo: MATEVŽ STERLE. učenec 7. razreda osnovne šole in slikarski učenec Dušana Sterleta. VESNA RAKEF Študentka I. letnika Likovnega oddelka Pedagoške fakultete in hkrati 2. letnika Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. V svojem slikarstvu združuje tako duhovne kot posvetne sfere. MATEJ TURENŠEK, študent 4. letnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojem delu združuje izkušnje klasike, modernizma, postmoderniz-ma. antimodernizma in dialektičnega materializma. ANDREJ SCHLEGL, študent Likovnega oddelka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z grafiko in vedutnim sli karstvom. TOMAŽ SCHLEGL, diplomirani ing. arhitekt, odličen risar in karikaturisti, slikar, krivec za največjo sliko na Slovenskem, to so znameniti GLEDALCI, ki so dodobra razburili kamniškojavnost. LOJZE KALINŠEK. slikar, likovni pedagog, oblikovalec, fotograf, risar, mizarski mojster, estet in gojitelj in ljubitelj malih živali, skratka »TAUŽENTKUNST-LER«. Uspešno združuje praktične in teoretične izkušnje na področju vseh prej omenjenih umetniških sfer. DUŠAN STERLE. slikar, risar in grafik ter oblikovalec vizualnih komunikacij, organizator, likovni pedagog Matevža Sterleta, gonilna sila. mašina, parni stroj in lokomotiva kamniškega likovnega dogajanja. DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar in likovni publicist, likovni kritik, občasno tudi malce kipar, fotograf, oblikovalec, kronist in tudi za ščepec veterinarja. Tokrat razstavljam ženske akte. Ta tematika se navezuje na sočasno razstavo Akt na Slovenskem v Cankarjevem domu in Tivolskem gradu v Ljubljani, na kateri tudi razstavljam. MANIFEST SKUPINE SUPERNOVA Skupino sestavljamo mladi in malo bolj mladi. Starih in uvelih po duši in srcu v skupini ni. SUPERNOVA nas duhovno pomlajuje in srčno krepi. V skupini odloča o svojem delu in nedelu, kvaliteti in ihkvalilctr količini in nekolicini, delcih in antidelcih. vsak posameznik sam. Uči nas narava, vesolje, veter, dež, tuleč volk v stepi, modri jezdec v galopu, zeleno, ki nas noče zeleno, trije labodi in tank! 1)1 ŠAN LIPOVI ( KULTURNA SRAMOTA KAMNIKA Članek, ki smo ga prebrali v 3. številki našega Občana, ni nič novega. O problemu hiše na Šutni številka 23 je bilo le toliko povedanega, da človek enostavno ne razume več vsega dogajanja v svoji soseščini. Pred leti je predstavnica Zelenih na skromni proslavi vojaku in pesniku, tudi slikarju, zagotovila ves svoj vpliv za ureditev spominske sobe. Ko smo prvič proslavljali svoj občinski praznik, posvečen rojstvu našega rojaka, je bilo iz govora razbrati, da se bo ravno ta hip zgodil čudež pri obnovi hiše in spominske sobe. Zgodilo se ni nič. Verjetno so tehtni razlogi, da ni pogojev za uresničitev zelja govornikov in občanov našega mesta. Tudi pisec omenjenega članka verjetno ne zna pojasniti tega vprašanja, čeprav vemo, da je bil nekoč na visokem položaju v občinski upravi. Ker ne gre za prazne obljube, temveč za ielje vseh, se moramo vprašati, zakaj je tako. Do naslednjega občinskega praznika je še dober mesec. Četudi v tem času uredimo, bolje rečeno, prepleskamo pročelje, bo vse skupaj izpadlo smešno in zakulisno. Naj ostane, kakor je, vendar v globoki veri in upanju, da se bo to uredilo. Seveda pa se moramo vprašati. kdo je tisti, ki bi uredil hišo oziroma spominsko sobo? Na prvo vprašanje ni težko odgovoriti. Hiša številka 23 je nekoč nosila številki 16 in 17. V eno poslopje je leta 1859 združila obe hiši Marija Svetic, vdova Blaža Svetica, kije kupil hišo s št. 16 leta 1837 in hišo št. 17 leta 1842. Na pročelju kamnitega portala je še danes vklesano: B. S. 1851. Leta 1902 je na dražbi kupil hišo dekan Janez Oblak, leta 1906 pa jo je podedovala nečakinja Ana Jelovšek. Od leta 1920 pa je bila hiša v lasti Župnijske cerkve v Kamniku, kasneje nacionalizirana in zopet vrnjena Rimsko-katoiiškemu župnijskemu uradu v Kamniku. Torej je lastnik znan. Ta ima pač vso pravico do ureditve notranjih prostorov in zunanjosti, seveda s soglasjem spomeniškega varstva. Obeležje vsekakor ostane oziroma bi moralo ostati. In kaj je s spominsko sobo? To vprašanje je še bolj zapleteno. Kdo bo tisti, ki bo sobo uredil v prvotno stanje, v kamniška otroška leta Rudolfa Maistra. Družina Franca Maistra se je preselila v Kamnik iz Trebnjega. Tam je namreč služboval oče Franc, doma je bil na Ptuju, rodil se je 23. 2. 1826 in se izučil za lon- Odprtje spominske plošče generalu Rudolfu Maistru 1938. carskega pomočnika. Po vojaški službi je šel leta 1849 med finan-carje in postal nadzornik finančne službe. Ko je služboval v Trebnjem, se je 6. 5. 1867 poročil s Frančiška Tomšičevo. Imela sta tri otroke: leta 1868 rojeni Artur je ž.e 1876. umrl za davico. Drugi sin Ernest, kasneje železniški uradnik in narodnjak, rojen 1871, je tudi zgodaj umrl zaradi jetike in sicer l. 1897 na Rakeku. Tretji sin Rudolf pa je bil rojen že v Kamniku. Ko mu je bilo šele šest let, so se preselili v Mengeš, kjer je od 1881 do 1883 obiskoval osnovno šolo in že leta 1883 se je družina preselila v Kranj. Tam je dokončal nižjo gimnazijo in po sedmih letih bivanja v Kranju, kjer mu je 23. 11. 1887 umrl oče, se je z materjo preselil v Ljubljano. Danes je skoraj nemogoče ugotoviti, kako je izgledalo stanovanje Maistrovih v hiši št. 23. na Šutni. Sinova Hrvoje (1805-1982) in Borut (1808-1984) nista nikoli videla notranjosti prostorov hiše v Kamniku, kjer je živel njun oče. Njuna starša počivata na pohreškem pokopališču v Mariboru. Drugih virov o družini Maister v Kamniku ni. Sinovi so se vračali v Kamnik ob raznih proslavah in oh spominu na očeta, kako pa je izgledala soba, ki bi bila danes spominska, verjetno tudi onadva nista mogla vedeti. Vseeno pa jo hočemo urediti. Zakaj ne! Kdo? Občina ali lastniki hiše 23 na Šutni? Lepo bi bilo, da bi na to nekdo odgovoril. Lahko bi bili tudi učenci, ki dobivajo raziskovalne naloge. Trenutno se ukvarjajo z nalogo o vikendaštvu na Kamniškem. In na koncu še odgovor na zadnje vprašanje: ali bomo dopustili, da si bodo številni obiskovalci ogledovali ta naš »ponos«... Nekateri bodo razumeli težave, s katerimi se ubadamo. Nikakor pa obiskovalcev ne smemo peljati po Parmovi ulici in jim razlagati, da je nekoč za zadnjo »urejeno« kmetijo stala hiša sadjarja Franca Pirca, da se zid pod strogim spomeniškim varstvom med Sad-nikarjevo potjo in Petruškinim prehodom skoraj podira. Še nekaj korakov, pa smo zopet pri Rdeči - Rade-šičevi fabriki z. »urejeno« okolico in končno gremo še mimo hiše Temnega Valčka. No, in tu zavijemo na desno, pa smo pred kulturno sramoto. Še veliko je za postoriti. Toda kdo, s čim in kako? A. SARNAVSM Iz rokovnjaškega življenja (VI.) Konec rokovnjaštva Rokovnjaštvu pa je zadal smrtni udarec Bachov absolutizem med leti 1851-1859. Ta avstrijski cesarski kanclerje z močnim policijskim sistemom zatiral ne samo svobodomiselna prizadevanja avstrijskih narodov, ampak se je uspešno boril tudi s kriminalom. Tako so v njegovem času ogrožena področja preplavili žandarji. Ljudstvo jih je pozdravilo z velikim olajšanjem. Najprej seje vdala rokovnjaška postojanka nad Železno Kaplo, nato nad Solčavo, nazadnje pa so očistili rokovnjaštva tudi Kranjsko. 4. decembra 1853 so bili razbiti zadnji rokovnjači v zloglasni Ljubičevi hiši pri Kamniku. Ko je bila konec leta 1851 premagana Železna Kapla, so 17. decembra trije žandarji zasledovali nekatere begunce čez kamniške planine v štajersko Solčavo. Tri begunce so ujeli in jih odvedli s seboj. Tik ob koroškoštajerski deželni meji pa jih je napadlo 60 rokovnjačev s sekirami. Dva žandarja so pobili na tla, eden od njiju je kmalu umrl. Tretjemu žandarju pa je uspelo uiti inje pritekel v Železno Kaplo naznanit hudodelstvo. Ko so okrepljeni žandarji prišli na kraj napada, niso našli ničesar več, zato so pregledali okolico in pri tem zajeli le 8 rokovnjačev, ki so jih potem zaprli v Železni Kapli. Takoj po tem boju pa se je v Solčavi nastanilo 230 vojakov in 30 žandarjev. Kmalu nato pa so poslali iz Celovca v solčavsko dolino še 500 vojakov. Zaprli pa so tudi 22 solčavskih kmetov, ker so jih osumili vzdrževanja zvez z vojaškimi begunci. Poleg tega pa so imeli rokovnjači, ki jim je solčavska dolina nudila naravno zavetje, mirovno pogodbo s solčavskimi kmeti. Rokovnjači so se celo lako udomačili med kmeti, da sojin le ti imeli za sebi enake. Znano jim je bilo sicer, da kradejo, za ostale nji hove zločine pa kmetje sploh vedeli niso. Ko pa so prišli v Solčavo vojaki, je morala vsaka kmcli ja vzeti pod streho 10 do 12 vojakov. Po mukotrpnem preganjanju so vojaki in žandarji zajeli 76 rokovnjačev, od tega 46 na štajerski strani in 30 na kranjski. Med temi so bili tudi sedemdesetletni starčki, ki so bili med rokovnjači še iz časa francoskih vojn leta 1809. Poleg poraza rokovnjačev pri Solčavi je bilo za rokovnjaštvo zlasti usodno to, da so se začeli deliti oz. cepiti v razne frakcije, ki so se med seboj spopadale in druga drugo izdajale oblastem. Glavne tri frakcije so bile: Durgelci (od Kamnika do Brda), Srakarji (od Kamnika proti Kranju) in Pintarji (Mengeš, Vodice, Smlednik). Veliko rokovnjačev je pobegnilo tudi na Hrvaško in Ogrsko. Nekaj podrobnosti iz življenja rokovnjaških glavarjev Zanimive so črtice iz življenja nekaterih slovitih roparskih glavarjev: Velikega Groge, Dimeža, Črnega Jurja in Sivega Jurja. O zadnjih dveh sem pred nekaj več kot letom dni že objavil članka, o prvih dveh pa bom, povedal nekaj več na tem mestu. Veliki Groga Veliki Groga, s krstnim imenom Gregor Hrastnar, je bil mož velike in čedne postave, nekoliko podolgovatega obraza, snežnobelih las in vedno je bil vojaško oblečen. Na stara leta je bil skoraj popolnoma" slep ter je hodil opirajoč se na palico. Če je dobil dovolj žganja pod kapo, je postal zgovoren in dobrovoljen. Takrat je začel pripovedovati o sebi. Povedal je naslednje: njegova mati je bila doma v kamniški fari, očeta pa ni poznal, ker je bil nezakonski vojaški olrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. Okoli leta 1780 je stopil k vojakom. Sprva je bil pri nadrejenih zelo priljubljen, ko pa je bil prvič kaznovan zaradi predolge odsotnosli iz vojašnice, je začel sovražiti vojsko in vse kar je povezano z redom in discipli no. Večkral je bil zelo šiban. Dvakrat je bil v bitki in sicer pri Vcroni in Basanu. Potem je bil ujet in prepeljan v Francijo. Leta 1X12 se je pridružil Napoleonovim vojakom pri pohodu na Rusijo, vendar je ostal na Poljskem. Vsega skupaj je v vojski preživel 29 let. Umrl je 6. marca 1855 na Trsteniku v 94. letu. Dimež Ob gorskem prelazu Gymcs, ki vodi čez vzhodne Karpate iz nekdanje avstrijske pokrajine Galicije (današnja zahodna Ukrajina) na Ogrsko (Madžarsko), je bil v začetku 19. stol. rodbinski grad grofov Gvmsov. Tedanji gospodarje imel dva sinova, ki sta si bila hudo sovražna. Da bi ju ločil, seje odločil, da bo mlajšega sina Martina zaročil s hčerko sosednjega magnata. Toda starejši brat Štefan mu je speljal nevesto. Ves obupan zapusti mladi grof dom in poskuša sprostiti svojo negativno energijo z grozovitim dirjanjem po gozdovih. Takrat pa zaide med roparje, ki se mu ponudijo, da bodo ubili njegovega brata. Ta jih privede pred svoj grad. Takrat pa se zgodi nekaj strašnega; roparji ne ubijejo samo brata Štelana, ampak tudi očeta. Mlado ženo pustijo živo, majhnega sina pa odvedejo s seboj. Grol Martin Gymcs odslej ni imel mirne vesti. Zbežal je s svojim nečakom iz domovine in prišel po naključju na Kranjsko, kjer je kmalu zaslovel po svojih grozodejstvih. Ljudje na Kranjskem so poslovenili njegove ime v »Janez Dimež«. Okoli leta 1830 se mu je pokorila vsa Gorenjska, zlasti okolica Kranja in Radovljice. Njegovi privrženci so se zbirali v nekem gozdu pri Ovsišah, ki seje od takrat naprej začel imenovati »Tatinec«. V besniških hribih je imel kamnito trdnjavo, kamor seje v sili zatekal. Njegovega nečaka pa je vzgajala nekaj let neka stara rokov-njačica. Nekega semanjega dne pa je Dimeža neki kmet v Kranju spoznal in izdal. Dimež je v gostilni planil na izdajalca in ga vrgel ob tla, vendar so ga takoj obstopili močni možje in ga uklenili. Z njim vred so prijeli tudi kopico njegovih tovarišev. Ponoči pa so jih hoteli prepeljati v Ljubljano. Med Kranjem in Loko pa so nanje planili rokovnjači in po hudem boju osvobodili Dimeža. Več jih jc obležalo na mestu spopada, med njimi tudi ropar, kije pred smrtjo izdal Di-meževo zavetišče. Kmalu so orožniki in kmetje obkolili kamnito Dime-ževo trdnjavo in zajeli tudi Dimeže vega nečaka, ki gaje imel Dimež zelo rad. Dimeža takrat ni bilo doma. Zato pa je toliko bolj besnel, ko je zvedel, kaj seje zgodilo. Nečak je nato stopil kot novinec v neki avstrijski kapucinski samostan, medtem ko je njegova mati že pred tem stopila v neki samostan na Ogrskem. Stric Dimež. pa je uspel pred smrtjo priti do njega in mu razložiti njegov izvor. Kmalu nato pa je umrl, točneje naredil samomor, kajti našli so ga zadušenega v neki opekarni pri Bcsniei. DAMJAN HANČIČ v Po več kot dvesto letih spet Škofjeloški pasijon Pasijon je dramska upodobitev Jezusovega trpljenja in smrti. Iz cerkvenih obredov, katerih sestavni del je bilo nekoč branje Jezusovega trpljenja po vseh štirih evangelistih, so sčasoma nastale velikonočne igre. Uprizarjali so jih pred cerkvijo in v razumljivem jeziku gladalcev. Čez čas so igre prevzele različne bratovščine in cehovska združenja. Tako so nastali misteriji. V času reformacije so misteriji zamrli, spet pa so jih oživeli redovniki kapucini. Eden takih je bil oče Romuald Maru.šič Štandreški, kije leta 1721 napisal pasijon, ki so ga nekajkrat (1721, 1727 in 1728) igrali po uli- '7201999 šfcofiefošlii pasijon PR06KSI0 LOeOPOUTANA 1721-1999 cah Škofje Loke. Odtod ime Škofjeloški pasijon. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Letos se bo Škofjeloški pasijon po več kot dvesto letih ponovno odvijal po ulicah in trgih Škofje Loke. Predstavitev pasijona v izvirni rekonstrukciji bo izjemen kulturni dogodek. Priprave nanj potekajo leto in pol, v procesiji pa bo sodelovalo kar 600 nastopajočih, od tega 80 konjenikov. Pri izvedbi bodo sodelovala številna društva in posamezniki, ki so skupaj z najrazličnejšimi strokovnjaki (za jezik, glasbo, etnološke posebnosti, kostume itd.) vložili ogromno truda, da se bo izvedba čimbolj približala izvirnim upodobitvam. Nastopajoči bodo uporabljali škofjeloško narečje 18. stoletja s primesmi go-renjšČine, elementi dolenjskega glasoslovja ter vplivom rodne pri-morščine, ki jih je v jezik vnesel oče Romuald. Pasijon si bo mogoče ogledati v soboto, 27. 3. 1999, ob 20. uri; v nedeljo, 28. 3. 1999, ob 15. in 20. uri; v če-titek. 1. 4. 1999, ob 15. uri; v petek, 2. 4. 1999, ob 15. in 20. uri ter v ponedeljek, 5. 4. 1999, ob 15. uri. Pasijon se bo vse dni odvijal v širšem zunanjem kulturnem okviru. Na starodavnih mestnih stojnicah bo mogoče kupiti »smojko«. To je iz repe pripravljena postna jed, stara več kot dvesto let. V gostilnah in lokalih bo mogoče dobiti tudi druge baročne jedi. K predstavitvam bodo vabile velike ropotajoče rag-lje iz zvonikov. Raglje so namreč star pripomoček, ki je od velikega četrtka zvečer do velike sobote zvečer, ko so bili zvonovi »zavezani«, vabil k obredom velikega tedna. Vstopnice je mogoče že kupiti v predprodaji po precej znižanih cenah (1200 SIT za odrasle in 800 SIT za otroke), npr. pri Turističnem društvu Škofja Loka (064-620-268), pri potovalni agenciji Loka turist (064 655-520), hotel Transturist (064 624-026), v Kranju pri Alpetouru (064 242 011) in v Ljubljani pri agenciji Quo vadiš (061 571-803). Vstopnice prodajajo tudi pri Kompasu povsod po Sloveniji. Na dan prireditve bodo vstopnice dražje in kupiti jih bo mogoče le v Škofji Loki. Pridni organizatorji so izdelali v tehniki lesoreza zaščitni znak Škofjeloškega pasijona. V krogu je 13 zunanjih špic, ki simbolizirajo 13 slik pasijona, 7 špic pa je notranjih in simbolizirajo dodatne slike. Krog spominja na Kristusovo tr-njevo krono pa tudi na krožno pot procesije. V sredini kroga je križ kot simbol Kristusovega trpljenja. Krog in križ oblikujeta črko P(asijon). Skratka, Škofja Loka in prireditelji nas vabijo, da se tega izjemnega kulturnega dogodka udeležimo. DANIJEL BKZEK V Kamniku na Steletovi cesti prodamo; - takoj vseljivo novo triinoolsobno stanovanje (85,90 m?) po ceni 171.541,50 SIT - več novih poslovnih prostorov za pisarniško ali podobno dejavnost površine od 31 nf do 60 m2, ali skupaj 174,10 m2, skupaj ali po delih - oddamo poslovne prostore za trgovsko ali storitveno dejavnost V Kamniku. Pot 27. iuliia 3. prodamo - novozgrajeno takoj vseljivo večjo garsonjero (37,95 m?) V Trnjavi pri Lukovici (20 kilometrov iz Ljubljane) prodamo dve stavbni parceli za gradnjo individualnih hiš in večio stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. gradbene faze. Vse informacije so vam na voljo v SKG, d.d., Kamnik, Steletova 8, po telefonu 061/813-230 med delovnim časom. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Kamniški OBČAN POGLEDI 11. marca J 999 7 h torbe Krištofovega Pepeta II. Čudež v Tunjicah? Čeprav je letošnji sneg že skoraj skopanel, je njegovo ne(oranje), Čiščenje ali kal ze ho< elr, marsikje še vedno vroča lemu. loko eni dajo prav komunalcem, da so sneg na (davnem trgu prepustili sv. Matiji in vso mehanizacijo pohiteli odkopa vat zasute poti proti Selom in drugim tuhinjskim vasem, kjer ljudje zaradi visokih zatltetOV niso mogli v dolino. Kes ni nič hudega, ee so linli Kamni eani malo gazili po celcu prek Glavnega trga. če jo /e kdo hotel nhrali po bližnjici, bolj resna pa je zadeva na sedaj le slavni Groharjevi, kjer so ljudje kar deset dni hentili nad komunalci, ki so namesto široko prevozne ulice uredili »boh progo« (ta se je v nekaj dneh spremenila v dvoje ledenih korit), na kateri se dva voznika nista mogla srečati. Kaj šele, da bi šofer komunalnega pluga, koje le pripeljal do železniške postaje, preoral še nekaj deset metrov /niti prek novega parki rišča ob otroškem vrtcu... T Jpajmo, da bo tudi na drugih prometnih področjih v naši pomanjšani občini kmalu kaj boljše, če bo novi notranji minister res Kamni čan. Vendar naš poslanec Maksi še ne daje izjav, dokler se v osrednjih medijih pojavljajo laki naslovi kot Od Lavrinca do Kozinca in podobni. Pa bi bilo res lepo. če bi tudi Kamnik kdaj imel kakega ministra. Če ne pride v poštev. kot se mu je tO Zgodilo v igri za pravosodnega ministra, naj udari po mizi in reče: Dost vas mam. jaz se ne grem več...! v Čudež, v Tunjicah, beremo pred dnevi v naši osrednji družinski reviji o lunjiškem zdravilnem gaju. ••No, pa smo lam.-- je nejevoljno zagodmjal Frtavčkov Gustelj »iz tega ne bo nič.* Čudež, na Županjih Njivah, smo lahko brali pred desetimi leti o premikajoči se Mariji pod Grohatom. Pa iz. vsega tega ni bilo nič. Pri nas čudežev ne maramo več, zlasti takih ne. ki bi nam prinesli vsaj nekaj denarcev... Pred hišo samega šefa dupliške krajevne skupnosti in občinskega mota Franceta na Groharjevi seje te dni poleg štirih pločevinastih škatel, ki so zavzele parkirne prostore, na delu ceste, kjer parkiranje ni več dovoljeno, znašla odslužena Zastava 128. Čez. nekaj dni smo na njej lah ko prebrali napis: Prepovedano parkiranje, pride policija! Nato je ročno napisani listek izginil, pa seje spet pojavil. Verjetno pa ga je lastnik prav zalo postavil na prepovedano mesto, da bi ga policija odpeljala. ker se njemu ne ljubi odpeljali ga v jamo. PrOV, samo odvoz verjetno ne bo zastonj... i% To, pa bo končno naš spoštovani L t rojak Rudolf Maister ob 125-letnici rojstva in za občinski praznik dobil vsaj nov most v podaljšku »svoje* ulice. Če Že spominske sobe in m ep n: fasade na sVO)t rojstni lust nt dobil, to pa je tudi nekaj vredno... Znani Cankarjev rek -Narod si bo pisal sodbo sam«, ki si ga je za moto slavnega uvodnika v Kamniških novicah vzel bivši šef pokojnega Turističnega društva, so brihlni Mengša-ni vzeli zelo zares. Ker jim lak ratni odbor ni plačal za njihovo pomoč ob narodnih nošah, so prišli v Kamnik in »zaplenili« preko 30 stojnic, last kam niškega turističnega društva. To, kar ni uspelo občini, ki seje lam (ob -lastnih« zaklenjenili stojnicah, ker ni bilo plačane najemnine za skladiščenje I Stojnice morala sposoditi od Mengša nov. je letos uspelo prav njim. Ker je neplačanih računov še cela gora, je morila sedaj ogrožena tudi občinska hiša'.' Ob sedanjem načinu izterjevanja računov ne bi bilo nič čudnega, če bi nekega dne občima jem glavna vrata odprl nov lastnik in -zahteval plačilo najemnine. Narod naš doka. e hrani... KRIŠTOFOV PEPEII. Intervju z dr. Tonetom Cevcem Od ljudskega slovstva do stavbarstva Dr, 'tone Cevc ni doktor, kakršnega srečam v bolnišnici. Je namreč doktor etnologije. Ano in meni' je za nimalo, kaj tO sploh pomeni in s čim se ukvarja. Pa sva skočili na kratek klepet. Kdo in kako vas je navdušil za ta poklic'.' Ko sem v sedmem razredu giiniia Zije dobil referat Z naslovom slovenski pregovori, sem se prvič srečal /. etnologijo, Takrat sem premišljeval o treh poklicih: o arhitektu, zdravniku m etnologu. Odločitev je bila težka, a dobro premišljena. Kaj je delo etnologa? Etnologi opravljajo različna opra vila: poučujejo, delajo v muzeju, zbirajo etnološko gradivo, pomagajo na televiziji snemati etnološke oddaje ipd. Zbrano etnološko gradivo pre učijo in razstavijo v muzeju. Poznamo tudi svobodne etnologe, ki dela jo na terenu. Moje delo je preiičeva nje načina življenja na slovenskih tleh. To je široko področje. Najprej sem preučeval ljudsko slovstvo, se daj pa raziskujem ljudsko stavbarstvo. Kakšna šola je potrebna za etnologa? Po končani sudnji šoli sledi uni-ver/a. in sicei sinci etnologiju. Študij traja štiri leta. nato pa je treba opravili še diplomo. Če se kdo odloči /a znanstveno pot, dela magisterij m potem še doktorat. Tam mora dokazali, da je zmožen samostojno raziskovati. Meni so dali nalogo raziskati Veliko planino in življenje pastirjev. Nalogo pregleda komisija in odloči, ali je profesor doktoriral alt ne. Tako postaneš doktor etnologije. Kje ste v službi? Delam na Inštitulu /a slovensko narodopisje. Imamo dve področji: glasbeno m oslalo narodopisje, .laz vodim slovensko narodopisje. Radi tudi raziskujete in odkrivate zapuščine ljudstev in zgodovinskih obdobij. Katere se vam zdijo najpomembnejše? Etnolog arheologije ne raziskuje. Njegovo delo je raziskovanje zdajš njih ljudstev, npr. pastirjev na Veliki planini. Pomembna je tudi njihova Zgodovina, saj je del njihovega življenja. Zato sem se odločil malo pobrskali po zgodovini. Iskal sem za puščine, da bi ugotovil, če so bile naše planine poseljene že v davni preteklosti. Zdaj je tukaj tudi nova veda etnoarhcologija ali stara etnologija. Dokazano je, da so ljudje v zgodovini nekatere predmete uporabljali v podobne namene kol danes. Kaj vi menite o lem.' Recimo v preteklosti, ne v zgodovini. To je lako: spremenile so se surovine, tehnika in okrasitev predme ta. Vzemimo pastirje: mleka niso mogli kuhali v lesenem loncu, zato so iznašli nekaj drugega. Izdelava je drugačna, naloga je enaka. Ali pa podkev: včasih so bile lahke, zdaj so težke. Po leni spoznamo današnje najdbe In Ogrlica, ženski okras ne koč in danes, včasih so si obešali različne Stvari okoli vratu, ker so verjeli v /le duhove, in nekateri to počnejo še danes. Imate tudi dar za pisanje. Koliko knjig ste napisali in katera je bila vaša prva? Prvo delo je kol prva ljubezen Ena knjiga vzame veliko časa. Zbiranje in obdelava gradiva traja štiri do pel let. preden lahko knjiga izide. Napisal sem jih sedem ali osem. tri so bile prevedene v nemščino. Krajših razprav in člankov sem napisal okoli petdeset. Štiri leta sem bil urednik časnika Traditioncs (tradiciones -lat.). Razmišljal sem tudi o delu /a otroke. Ravno /daj pripravljalno nov projekt: multimedijsko predstavitev Velike planine. Sedaj pa, če nimate nič proti, nekaj o vaši družini. Kaj sta bila po poklicu vaša starša? V lislih časih še nihče ni bil znanstvenik, zato nista mogla vplivati na mojo odločitev. Moja mama je bila modislinja, i/delovala je klobuke, oče pa je bil trgovec v Kamniku. Slišali sva, da ste odraščali v veliki družini. Kakšna je bila mladost s toliko brati? Sijajna! V družini nas je bilo pet fantov Velika družina - to je sijajno. Moj starejši bral je zelo veliko vplival name. Rad sem zahajal v njego vo knjižnico. Bil je raziskovalce. Res. imel sem sijajno mladost Si želite, da bi vaši otroci ali vnuki nadaljevali vašo pot? Če bi jih veselilo, bi bil zelo vesel. Jaz sem s svojim poklicem zelo zadovoljen. Osebno zelo uživam v tem. kar delam, s silil pa ne bi nikogar. /večenlo se je. Popili sva kompot in pojedli nekaj piškotov, ki nama jili je ponudila etnologova tena. Zahvalili sva se še in odšli Zunaj nama je dr. Cevc rekel: -llom pa prav vesel, če bom čez, leta izvedel, kako se je ena od vaju vpisala na novinarsko šolo. I'a lahko noč. - ANA BREMŠAK, ŠPEEA ŠVIGELJ, 7. b Osnovna šola Komenda-Mosle Namesto rožic in osatov.... Za nami so zimske počitnice. Otrokom in staršem smo v Mladinskem centru, Matični knjižnici in pri Vaterpolo klubu pripravili in ponudili poster program aktivnosti. Vse je bilo strokovno pripravljeno, le otrok ni bilo' To nI »tožba ujetega ptiča«, le Zal nam je vseh otrok, ki niso izkoristili ponujenega in so ves teden presedeli pred TV ekrani, za računalniki ali se, bognedaj, dolgočasili. Sonce in lepo vreme sta vabila na prosto, a tudi lam ni bilo prav veliko otrok. Vsi, ki delamo za dobro otrok in v pomoč staršem, ne moremo razumeti, da sta bila v celi kamniški občini pripravljena le dva otroka za plavanje, prav toliko v »bralno« delavnico, nihče pa v fotografsko in ne v potepuško. Le v telovadnici se Je do konca tedna nabralo nekaj otrok skupaj z obiskovalci iz Domžal in iz kamniškega vrtca. Ti pa so se dodobra razmigali. spoznali nove prijatelje In poleg znanih športov spoznali osnove in pravila ka-raiejit, malega nogometa in lokostrelstva. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Vladu Staniču, Branetu Modrijanu, Askeju in Žigi, Dušanu Letnarju s pomočniki, ki so nam te športe predstavili. Zahvala za potrpežljivost gre tudi Športni zvezi, ki smo ji ves teden »dihali za ovratnik«! Popolnoma drugačne izkušnje od naSlh pa imajo prizadevni člani športno-kulturnega društva Mekinje. Med počitnicami so pripravili, letos že drugič, športne delavnice, v katerih so otroci var dlli namizni tenis, lokostrelstvo, badminton, nogomet in košarko. Vsak dan Je prihajalo v telovadnico okoli 30 otrok. Zanje je bilo poskrbljeno od 9. do 14. ure. Za uvod v počitnice pa so v Mekinjah pripravili tridnevni smučarski tečaj za ceno 1000 SIT (!?) na otroka. Tudi ostalim, ki skrbijo za prosti čas otrok in mladine in jih danes nismo omenili, gre pohvala in zahvala ter vabilo, da se nam oglasijo za kakšno skupno akcijo. za Mladinski center HELENA STEKLE Velikoplaninska paberkovanja (IV.) Turizem Spominki Nekateri turisti kradejo kravam zvonce za spomin, saj nikjer na planini in v njeni bližini ne morejo kupili tako originalen spominek. Pa tudi kaj drugega ne. V planinskih domovih se sicer dobijo majice, palice pa klobuki in seveda razglednice in še kakšna malenkost, potem se pa izbira kar neha. Trni-či, ki so velikoplaninska znamenitost, so praktično nedostopni, poleg tega pa jih večina turistov sploh ne pozna. Pa druge reči - rogovi, cokle. buše. torbe itd. so bolj ali manj nedostopni. Pa ne samo zaradi tega, ker jih enostavno ni, tudi če bi vse to bik) - jih v pastirskem naselju ni kje prodajati. Izjema je seveda praznik Marije Snežne, vendar je to samo enkrat v letu. Oznake Sprehajalne poti, označbe itd. Ko pride običajen turist, ki je pač nekaj slišal o Veliki planini, tja gor, je bolj ali manj prepuščen samemu sebi, saj še ni v navadi, da bi najel vodnika. Nekaj označb je sicer narejenih, vendar so te bolj za izkušene planince. Da pa bi planino opremili še z dodatnimi oznakami, napisi itd., se pa kal ne da in ne da zmenili in narediti. VeČina turistov sploh ne ve, kje je Luknja, Vetrnici, Dovja griča, Kofca itd. Sprašujejo po Preskar-jevem stanu, če so slučajno kaj slišali o njem. Vendar še kapele, ki je tako na očeh, vsi ne najdejo Psi Poseben problem so psi. Napise »PSE NA VRVICE« bi morah po slavili ob vse dostopne poti na planino in ne samo na žičnico: v Mačkin kol, na Konjščico, na Malo, za Ušivec - če ostale pašne skupnosti niso zainteresirane, poletu pa pri lesah med posamezni mi pašnimi območji. Žičnica Marsikaj seje premaknilo in veliko je tudi dobrega ali kakor bi rekli večni kritikastri - tako kot bi moralo biti že ves čas. Vendar so še vedno reči, ki bi jih bilo dobro spremeniti. Lepo in pametno je, da varčujejo in daje lakrat. ko je malo potni kov, pri obeh gondolah samo en sprevodnik. Vendar bi bilo zelo v redu. da bi vedno ob 8., 12. pa tudi ob 17. uri najprej pripeljali potnike dol in šele nato gor. Saj so nekateri šoferji avtobusov prijazni in ustrežljivi in včasih celo počakajo, da pridejo potniki iz gondole, vendar jih drži za vrat tudi vozni red. Tistim potnikom, ki gredo dol in potem na avtobus, se torej mudi. Tisti, ki pa gredo gor. pa tudi ne bodo ničesar zamudili, če bodo prišli na planino 6 minut pozneje. Tako tudi ni bil noben problem in tudi negodovanja med potniki ni bilo, kojih je najprej gondola zvozila gor in so šele nato pognali sedežnico. Sedežnico pa so pognali ceio samo za enega potnika, kar je tudi pohvalno. 9. in 17. 9. žičnica ni delovala, a o tem ni bilo nobenega obvestila v javnih sredstvih obveščanja. To je sicer malenkost (za tistih nekaj potnikov, ki so tega dne prišli, so sicer žičničarji nekako že poskrbeli), vendar zaradi takih in podobnih »malenkosti« pada ugled in verodostojnost tega javnega prevoznika! O zaustavitvi na dan Marije Snežne je bilo pa tako in tako že veliko napisanega. Morda pa nekateri razmišljajo o žičnici podobno, kot je komentirala Pika Nogavička negodovanje o vremenu: »Ljudje božji, kaj neki se pritožujete čez vreme! Boga zahvalite, da ga sploh imate!« BOJĆ RTV Slovenija - glasbeni program in N. K. Flok Komenda vabita ob 45 -letnici najstarejše oddaje ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEVOV ŠPORTNA DVORANA KAMNIK V SOBOTO, 20. MARCA 1999, OB 19. URI NA JAVNO SNEMANJE PO SNEMANJU BO ZABAVA OB GLASBI ANSAMBLA BRATOV POLJANŠfcK VSTOPNICE: PIZZERIJA HRAM ROŽICE - MENGEŠ -» 737-510, 737-240,» 0609/616-081; TURISTIČNA AGENCIJA VERONIKA - KAMNIK «817-000; Video club METULJ, CD SHOP POINT -» 831 -064; Turistična agencija ALPE JADRAN tel.: 817-2 28 OINIRALNI POKROVITELJ ČITRTKOVtCA VlZERA TE MNENJA - ODMEVI Velikoplaninska paberkovanja - odgovor na prispevek g. Ilojča v KO dne 25. 2. 1999 ZELENI SLOVENIJE - 00 KAMNIK se strinjamo s pisanjem g. Rojča o Veliki planini, ne moremo pa mimo njegovega zapisa »... tudi ZELENI ne storijo ničesar«, ker tO ni ločno. Zeleni Kamnika smo že 9. 7. 1999 v Kamniškem občanu objavili članek »VELIKA PLANINA ■ CESTO SO ZGRADILI« in v isti številki še članka -Posegi na V. pla nini« in »Zeleni Kamnika aktivni ludi poleti«. Dne 11. 2. 1991 je bil objavljen članek »Kakšna bo prihodnost V. planine.'- Dne 23. 4. 1991je bil objavljen članek »Moratorij na Veliki planini«, kije bil sprejet v občinski skupščini na predlog Zelenih Kamnika, z njim pa tudi Odlok o redu na Veliki planini. Dne 25. 3. 1993je bil objavljen prispevek »Velika planina - biser narave?«, ki obravnava problematiko odpadkov na Veliki planini Dne 7. 7. 1994 smo Zeleni Kamnika organizirali javno tribuno o prostorski ureditvi Velike planine, ki so se je udeležili tudi dr. Cevc, dr. Požarnik in dr. Drovenik: sprejet je bil predlog, da se najprej izdela inventarizacija naravnih danosti, nato pa, kaj to okolje prenese in kaj sploh želimo naredili z Veliko planino. 21. 7. 1994 so bili v Kamniškem občanu objavljeni sprejeli predlogi Zelenih Kamnika o prostorskih ureditvenih pogojih Velike planine. 22. 2. 1996 je bil v KO objavljen članek »Kamnik v naročju planin: pobuda županu za ureditev razmer na V. planini.« 10. 4. 1997jc bil objavljen članek »LE ČEVUE SODI NAJ KOPITAR: Do kdaj še Velika planina. Zaklad narave, d. o. o., v naročju (nesposobnosti) občine Kamnik?« 20. 9. 1997 smo zapisali članek »KAMNIK V NAROČJU VELIKE PLANINE - VELIKA P/A NINA V NAROČJU KAMNIKA«, financiranje V. P. 9. 10. 1997 smo pisali o »Prebujanju Velike planine - financiranje razvoja in ekološki problemi, 240.(XX) obiskovalcev, avtomobili, odpadki, fekalije...« V Kamniškem občanu so bili 9. 9. in 9. 10. 1997 objavljeni odgovori zaposlenih na Veliki planini in oskrbnice doma Simnovec. v katerih izpodbijajo vse naše trditve. 6. II. 1997je g. Kladnik v KO polemiziral o primer- ■ javi med onesnaženjem V. planine in pogorjem Anupur-ne in tudi izpodbijal trditve o onesnaženosti okolja na V. planini, 18. 12. 1997 pa je bil v KO objavljen naš odgovor na to temo To je samo kratek prerez člankov, sicer pa smej Zeleni Kamnika vprašanja o razvoju, financiranju, ekološki problematiki in masovnem turizmu na sejah občinskega sveto in v Komisiji za varstvo okolja stalno odpirali, vendar pri reševanju problemov na Veliki planini očitno tO ni dosti pomagalo. Zeleni Slovenije - OO Kamnik ne moremo sami ukrepati v nobenem od navedenih vprašanj, če za to ni pidi-tične volje v občinskem svetu in pripravljenosti občinske ga vodstva, da se spoštujejo vsaj vsi že sprejeti ukrepi, del odgovornosti pa vsekakor nosi tudi vodstvo družbe Velika pluninu d. o. o. ZELENI SUJVENIJE - OO KAMNIK CANKARJEVA 3 Ob 8. marcu ENAKOPRAVNOST? ENAKOVREDNOST! Smučanje na Osovju Na pragi/ naslednjega tisočletju in p skoraj stoletnem boju za ženske pravice tudi v Sloveniji mnogi ugotavljajo, da je Se vedno težko govoriti o ženski enakopravnosti. Zdi se, da je vprašanje enakosti med spoloma in ženskih pravic nikoli izpeta pesem. Celo bojevito feministično gibanje je nekam presahnilo, ćeprav ne povsem brez učinka, vendar pa rešitve ni prineslo. Ravno v teh dneh je več besed kol ponavadi o ženskah v politiki, ki jih je premalo, in tudi o tem, da so ženske za isto delo manj plačane kot moški. To gotovo ni enakopravnost. Vendar pa je ta vsaj navidezno lažje dosegljiva kot enakovrednost, saj se da enakopravnost, torej enakost pred zakonom, družbeno regulirati z ustrezno zakonodajo. Zato je prav, da na vseh ravneh odločanja sodelujejo tudi ženske. Če bi le ženske hotele ali - bolje rečeno - zmogle sodelovati ob službi, gospodinjstvu in družini tudi v politiki, sindikatu, civilnih združenjih, dobrodelnih društvih... Zagotovo pa se vsaka posamezna ženska lahko zavzema za svojo lastno enakovrednost! Za enakovrednost z moškim svetom namreč. Ore za notranjo odločitev, da Je ^ ženska kot bitje ena-ko vredna in dobra kot moški. Gre za prepoznavanje dveh različnih principov, ki poganjata ta svet in za katera je najbolje, da sta v ravnovesju - to sta moški in ženski princip. Drugačnost obeh ne pomeni večvrednost enega na račun manjvrednosti drugega! Ženske doživljamo in živimo drugače kot moški in ravno v tem je kleč. ki nas bolj odteguje od politike kot pa vanjo vleče! Ženske vrednote so bolj usmerjene v družino, čustveno in zasebno življenje. \ doživljanje, sprejemanje. Vendar... Kako bodo Kamničanke čez recimo deset ali dvajset let lahko gojile te vrednote, če bodo na ruševinah tovarn, delovnih mest in socialne varnosti stali le stanovanjsko-poslovni kompleksi, morda z nadslan-dardnimi stanovanji za približno 200.001) mark in s prečudovitim pogledom na klavnico? Moški strategi kamniškega razvoja pa si želijo sesuti še kakšno tovarno in še zidati. Zato se mi zdijo ta vprašanja vrtenje v začaranem krogu. In tudi zato se mi zdi ob 8. marcu najbolj smiselno obrniti se k naši enakovrednosti. K lomu. kako se urimo modrosti življenja in kako živimo kot ženske. Osmomarčevski zapis zato posvečam vsem meni dragim ženskam, s katerimi sem prehodila kos svoje življenjske poti In od katerih sem se učila modrosti življenja. Moji mami, ki je morala tako kot druge mame v času diktature pro-letariata in dokončne osvoboditve žensk v službo šest tednov po tistem, ko me je rodila. Kolikokrat mi je pripovedovala, kako težko ji je bilo pustiti malo štručko, ki jo je težko pričakovala. Naučila me je, da je dar življenja tudi to, da skrbiš za druge, jih podpiraš in imaš rad le zato, ker jih imaš rad. Ker si vsak človek zasluži to, da ga ima nekdo rad. Moja babica je bila kmečka ženska, ki jo je z dedkom vezala ljubezen do njune smrti. Dala mi je nekaj, kar daje mojim otrokom njihova babica in kar bom - molim za to - lahko končno jaz dala svojim vnukom. Naučila me je namreč kaj brezpogojna ljubezen, sprejemanje in ves čas te- ga sveta. Kol majhna punčka sem se razveselila najlepšega darila, ki sta mi ga dala moja starša - moje sestrice. Že ob njej sem se naučila delček SVOje ženske vloge: skrbela sem zanjo, jo učila pisali njeno ime, skozi pubertet ne čase sva viluirili skupaj in se celo življenje veliko, veliko in zaupno pogovarjali, predvsem o listili izkušnjah, ki sva jih lahko razumeli le midve. Od gimnazijskih časov naprej z veseljem negujem - naša ženska prijateljstva, zdaj stara že več kot dvajset let. Srečna sem, da mi Je dano z nekom prijateljevali toliko časa. Naši pogovori se suce jo okoli različnih tem, vendar zanimivo - nikoli se ne počutimo manjvredne, ker smo ženske. Prva prijateljica me uči. da je treba z moškimi ravnati na poseben način in me vedno razveseljuje s svojim humorjem: druga ml Je svetal zgled, kako se spopasti s hudo boleznijo brez tarnanja, in kako na pragu zrelih let zaceli z. velikim veseljem nekaj mnoga; pri tretji sem vedno občudovala, njeno energijo in odločnost ter se z njo menila p knjigah, ki sva jih prebrali, cenila sem tudi najine dolge pogovore. Naključja so mi prepietla moja pot tudi z drugimi ženskami prijateljicami. Z. eno sva si skupaj delili zelo boleče trenutke, ob njej sem se naučila odpreti svoje srce tudi za zdravilno bolečino in si priznavati, da so napake del nas, ker pač nismo angeli iz nebes. Z naslednjo sva si prekrižali poti spei po dolgih lotili saj sva bih v puberteti veliki prijateljici, zdaj SVB se spet srečali, lilizu mi je, ker le ona ve. kakšne pubertetniške sanje in neumnosti sva si delili, in še ena. ki me je naučila nekaj novega - da ji' pra\, da tudi drugi kaj naredijo za nas, da ženski princip ni le razilujanje. Z. naslednjo sla naju zbližali najini hčeri, čeprav se poznava te od malega. Z veseljem si priznava, da sva radi mami. Z globoko medsebojno naklonjenostjo primerjava vzgojna sporočila, ki sva jih prejeli kol deklici i podobnem družinskem okolju, in tistimi, ki jih posredujeva najin j najinim otrokom. Predvsem pa ima smisel za humor in se glasno in veliko našim jiva. In na koncu sem zadovoljna, ker sem srečala tudi tislo tri ženske, ki so mi povzročile nekaj gorja. Utrdile so me v moji samozavesti, spoznavanju same sebe, tudi skozi bolečino. Naučile so me. da zaradi slabih izkušenj ne bom zapirala svojega srca pred vsem, kar me še lepega in dobrega čaka, čeprav tvegam, da boni spel. prizadela. Zame so bile te izkušnje zdravilne, poleg lega pa o življenju več vem. \se zgoraj naštete ženski' mi niso dale toliko modrosti, kot le. ki so mi želele, škodovali. Z vsemi temi ženskami sem se učila hiti še bolj ženska in z njimi si delim le ženske izkušnji: Z njimi se pogovarjam tako. kol si-z moškimi ne da. Ž njimi se smejem in tudi poredko jokam tako, kot se z moškimi ne da. Z njimi praznujem S. marec \ svojih mislih. Zaradi teli ženskih kvalitet ima 8 marec smisel: samo s prevzemanjem moških od gOVOTBOStt in zunanje delov ne učinkov ilosli še nobena ženska ni našla svoje sreče. Pokazale pa so, da znajo vse, kar znajo moški. Ne samo ta moja ženska združba, pač pa mnoge brezimne ženske skozi celo človeško zgodovino. Prepričana sem, da imate tudi tiste, ki naključno berete le vrstice, svoje ženske učiteljice življenja. Želim si, da hi bile med nami tudi take. ki bodo v s\ojib ženskih zgledih našle moč: modrost in potrpljenje za delo v politiki predvsem zaradi ženskih interesov. UREDA PODBBEŽNJK VUKMIlt Če vas pot zanese če/, prelaz Črnivec, se pri odcepu za Ciozd ozrite na desno stran cestišča, kjer boste zagledali lepo urejeno smučišče Osovje, ki ga je uredilo Smučarsko društvo Črna pri Kamniku. Na tem smučišču je mladinska komisija GZ Kamnik organizirala tekmovanje v veleslalomu za gasilsko mladino. Tekmovanja se je udeležilo kar 85 otrok in sicer v štirih skupinah: dekleta 7 - 11 in 12 - 16 let ter fantje 7- 12 in 12- 16 let. V skupini pri mlajših dekletih je osvojila prvo mesto Ingrid Koma-tar iz GD Kamniška Bistrica, drugo Nika Žagar, GD Gozd, tretje pa Petra Hribar, GD Nevlje. Pri starejših dekletih pa je zmagala Maja Tonin, GD Zg. Tuhinj, druga je bila Simona Tonin, GD Zg. Tuhinj, tretja pa je bila Urša Zavaš-nik, GD Sela. tretji pa Sašo Hribar, GD Zg. Tuhinj. Kljub številnim odstopom je bila tekma organizirana in je poteka la korektno. I'o tekmovanju je sledila razglasitev, podelitev priznanj in pokalov. Po končanem uradnem delu so nas organizatorji GD Stranje zelo dobro postregli z. jedačo in pijačo. Povprašali smo tudi nekaj nastopajočih o pripravi proge in vtisih: Ingrid Ko-mntar, (JI) Kamniška Bistrica: ga ni bila tako zahtevna, kljub temu pa zmage nisem pričakovala. Ambrož Hajde, GD Zg. Tuhinj Proga je bila dobra pripravljena, molil me je samo kolovoz, kije bil speljan prek proge. To je bila mo- Pri mlajših fantih pa je prvo mesto dosegel Primož Kotnik. GD Nevlje, drugo Matjaž Podbevšek. GD Mol ni k, tretje pa Rok Kladnik, GD Gozd. Ambrož Bajde, GD Zg. Tuhinj, je bil najboljši v skupini od 12 do 16 let, drugi v tej skupini je bil David Nadvešnik iz.GD Gozd, ker nikoli nisem trenirala. Molili so me samo »kucli in hribčki" na progi, drugače pa ni bila tako zahtevna. Maja Tonin, C,]) Zg. Tuhinj Všeč so mi tekmovanja, ki jih organizira mladinska komisija, zato se jih bom še udeleževala. Pro- ja prva udeležba na tekmovanjih, zato sem zelo vesel zmage. Robert Poljanšek, mentor GD Zg. Tuhinj Čeprav sem več pričakoval od svojih varovancev, sem vesel rezultatov, saj smo dobili dvakrat prvo, enkrat drugo in enkrat tretje mesto. Organizacija je bila zelo dobra, samo premalo snega je bilo za nas, profesionalec. Mentor: DAMIJAN URANKAR Smučarski skoki na skakalnici v Kamniku S soncem obsijana in s snegom obložena skakalnica v Streliški ulici v Kamniku je v soboto, 20. februarja, nudila lep pogled obiskovalcem tekmovanja v smučarskih skokih, ki ga je pripravil Nogometni (!) klub Kamnik. I.cpo pripravljeno zaletišče, odskočna miza s kamniško zastavo in širok iztek doskočišča so obetali lepo predstavo, še posebej zaradi tega, ker se je tekmovanja udeležila vsa lokalna skakalna smetana, od dečkov do veteranov, Lvforični reporter državne televizije bi slovenskim smučarskim fanatikom ob vsem tem nedvomno rjovel: »Pra-aaaaznik! Praaaaaznik!« Toda v do- lini Strcliške ulice je bilo vse tO nino go mirneje in prijetneje. Vzpodbud BPJe bilo, da nismo videli opoleka-jočih postav s kozarci in steklenica mi v rokah, kar postaja razpoznavni znak tovrstnih prireditev. Fantje so se pogumno spuščali po zalctišču dvajsetmetrske skakalnice. Že to je bilo vredno aplavza. Najdaljši skok je znašal 21,5 m, večina jih je pristala malo pod 20 m. Ni bilo nobenega tršega padca, mnogo več je bilo zmagovito dvignjenih rok na koncu izteka skakalnice. Tekma je potekala hitro in nemoteno, za kar sla poskrbela člana Skaklanega kluba Kamnik Milja (irzinčič in .lože Per-ko, v sodelovanju s predsednikom NK Kamnik Branetom Modrijanom, ki je tekmovanje odprl in na koncu zmagovalcem podelil pokale in nagrade. Sodelovalo je 46 skakalcev v 4 kategorijah. Zmagali so vsi, prva mesta pa so si razdelili: Skupina do 15 let: I. Ambrož Bajde. 2. Aleš Žagar, 3. Jaka Kovač. Skupina od 15 do 25 let: I. Igor Bider. 2. Marjan Mcrkužič, 3. Luka Pančur. Skupina od 25 do 35 let: I. Dino Klemcnčič, 2. Franci Pavlic, 3. Toma/ (iorene Skupina nad 35 let: I. Jože Arko, 2. Tine Osolnik, 3. Robi Klopčič. MM Obdajte se z naravo! JMmsmm fes je prrimak* Htm tratimo, U OOtOOrjm Mf>W M toplo O&OOOOfttt. Jui »t— ar prUmgoja umatvhmlkm vi krtmtrrmosti bo zahtevam. Stemowj/oomt kom r prodajnem programu raznovrstne lepljene masivne plošče katerih momrmommot je široka: poieg pokUam tudi mm področen so jok ar ■■■iiji mmmrji hm trn TO JEZE KAJ PA GRADNJA orighomm** kmoadokm bommmun^ Program stavbnega pohištva: '?ym.^3&tmtKKmr'tc&cixt'.. ob 17. uri: KDO JE RODU. MOJO MAMO...? (likov no-ustvarjalna delavnica pred mate rinskim dnevom) sreda, 31. 3., ob 17. uri: Velikonočni zajček.... (likovna delavnica pred veliko nočjo) Ob vsakem prazniku bomo predstavili njegov pomen in namen, kako so ga praznovali včasih in nato na določeno temo ustvarjali v različnih likovnih tehnikah. Med delom se bomo veliko pogovarjali, kaj zapeli, igrali in se igrali. Vse to bomo počeli skupaj za svoje Otroke, /ase. Veselimo se srečanja / vami Za Družinski klub »osica« Helena P.s. April je mesec knjig, zato razmislite O akciji Podarimo knjigo in Bolšjak otroških knjig. Ne pozabimo dneva Zemlje in opozorimo na pomanjkljivosti v bivanjskih okoljih. Tako, tudi domače naloge bomo imeli! Pustni običaji v Tuhinjski dolini Na pust smo se letos na naši soli pričeli pripravljati že zgodaj. Učenci s predmetne stopnje smo raziskovali pustne običaje v domačih vaseh in ugotavljali, kaj se Je ohranilo do danes. Spraševali smo starše, starše stare, tete, strice, sosede... Ker se je nabralo zelo veliko dragocenega gradiva, smo se učenci 7. b razreda s pomočjo mentorje Martine Tomšič odločili izdali razredno glasilo. V Soli smo na pustni lorek imeli kulturni dan. skuSali prikazati stare običaje. Za pokuSino vam tokrat pošiljamo te prispevke, več pa v prihodnji številki. Pustni torek Na pustni torek so se našemili majhni in veliki otroci. Majhni otroci so se bali velikih maSkar, ker so jih strašile in preganjale. Starejši pa so se našemili v ženina in nevesto, beračico in beraško, v priče in godce. Starejši In poročeni ljudje pa so te maškare samo gledali. Hodili so po vasi in se ustavili pri vsaki hiši in vstopili, pobirali so vse, tudi dinar, če jim ga je kdo dal. Ko so že dalj časa hodili okrog, so se ustavili v krčmi, ženin In nevesta sta Sla v hišo zaplesat, berač je bil pa iznajdljiv in je zunaj, kjer se je v črnih kotlih kuhalo meso, vzel meso ven in noter vrgel čevelj, ki ga je našel v bližini. Zvečer, ko se je že zmračilo, so se odpravili v kakšno znano krčmo, tam prešteli denar, če so ga seveda kaj imeli, in pojedli hrano Pokopavanje pusta Na sredo, ko je bilo pusta že konec, so ga zaprli v krsto, dali vanjo slamo, čevlje in kapo, hodili so okoli vasi in jokali za njim. Ko so prehodili vas, so pusta zažgali. JURE llltllfAK, 7. b Pust v naši vasi Pust je bil vedno povezan z nore-njem, veliko hrane in pijače. Tako so gospodinje že za debeli četrtek na-cvrle veliko krofov, spekle ocvirkov-ko, skuhale suho meso, klobase, pripravile hren, seveda pa tudi juha iz suhega mesa ni smela manjkati. Vanjo so zakuhale močnik. Prav tako je bilo za pustno nedeljo in pustni torek. V maškare so se napravljali starejši, ki so se zbrali v skupine. Vedno so bili prisotni inštrumenti, največkrat harmonika. Vozili so se z vozovi, okrašenimi s trakovi in suhimi rožami. Ponavadi so te maškare predstavljale ohcet. Niso bile prav lepo oblečene, so bile pa zato bolj glasne. Rade so tudi plesale. Gospodarji so jih pogostili z Jedačo in pijačo. S seboj pa so jim dali krofe, kakšen denar, ampak bolj redko, pa tudi kaj drugega se je našlo, kar so imele rade. NADA RAJSAR, 7. b Stare pustne šege in navade Babica in dedek sta mladost preživela v doticah. Pripovedovala sta mi p takratnih pustnih običajih. Ce je bilo vreme lepo In ni bilo veliko snega, so se kakšen mesec, preden se je pričel pustni čas, otroci iz cele vasi zbrali skupaj in iz gozdov prinašali smrekove in brinove veje, liosto in podobno, kar je rado gorelo. Vse to so nosili v skrivališče, saj se je rado zgodilo, da so jim vse to otroci iz sosednje vasi zažgali. Na pustni dan so otroci vse to znosili na najvišji hrib v vasi. Starejši mladeniči so se napravili kot svatovska povorka: nevesta, ženin, godec, družica, teta, starešina in berač ter beračica, ki sta pobirala klobase in denar, včasih tudi kaj ukradla. Vso to odpravo je vodil in varoval pust. Bil je glavni in je rad strašil otroke. Oblečen je bil v pisana oblačila, na glavi je imel stožčast klobuk, ki je bil okrašen z raznobarvnimi papirnatimi trakovi, v rokah pa je imel brezovo metlo. Hodili so iz vasi v vas, sprva pes. nekje po letu 1900 pa tudi s konji in vozovi. Pust je trkal na vrata hiš in spraševal, če lahko vstopijo. 0 pustu so gospodinje vedno lepo pospravile In pometle, ker je pust, če kaj ni bilo pospravljeno, pomelel na sredo sobe. Če v kakšni hiši maškar niso spustili v hišo, je to pomenilo, da so tam slabi ljudje in da se bo nad to hišo zgrnila nesreča. Popoldne pa so prišli tudi odrasli, ki so postavili visok drog, okrog njega pa so naložili, kar so otroci prinesli iz gozdov. Zvečer, ko je nad vas padla noč. so se vaščani zbrali na hribu, da so zažgali pusta. Tako so rekli veliki grmadi, ki so jo napravili. Ob ognju so plesali, peli in se veselili, ko pa je ogenj pojenjal, so skakali čezenj. Včasih pa se je komu skok ponesrečil, tako kot mojemu pradedku, in je zabredli v žareče žerjavico. Pustni ognji so bili visoki 5, tudi (i metrov, in ker so bili na najvišjem hribu v vasi, so se videli daleč' naokrog Vasi so tekmovale med seboj, katera bo imela večjega pusta. A vsako leto niso imeli sreče z vremenom. Će je bila huda zima in je bilo še veliko snega, je bilo vse bolj simbolično. Kmetje so za pusta prinašali snope slame, ki so jo prav tako zažgali na hribu. Po letu 1960 so na pepelnico, to Je dan po pustu, lutko pusta v krsti nosili po vasi, nato pa so Sli v Kamnik, kjer so mu na Glavnem trgu prebrali obtožnico. Imeli so ga za zločinca, nato pa so ga sežgali. Včasih so ga vrgli v reko Kamniško Bistrico, enkrat pa so ga celo s pirotehničnimi izdelki izstrelili v »vesolje«. Pust je bil včasih zelo pomemben dogodek. V Kamniku se je ob sežigu pusta vsako leto zbralo veliko ljudi. LEA LAJMIS, 7. b Iz vrtca Kulturni teden v skupini Ježki lončarji nismo žleltt ljudje, prav dobro imamo srce, jezičke pa dolge... VeČkral smo se pogovarjali o poklicih in o delu naših mamic in očkov. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA OGREVALNE INSTALACIJE VODOVODNE INSTALACIJE_ SREČKO RADULOVIĆ vp. Linhartova 4 1234 Mengeš tel.&faks: 061/739 516 gsm: 041/649 765 STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA POPUSTI DO 15%!! Možnost dostave na dom. Kaj pa so delali naši dedki in babice.' Lončarstvo je bilo v naših krajih zelo poznano in še danes kraj poznamo po lepih lončarskih izdelkih. Zalo smo se odločili, da to delo spoznamo podrobneje. Obiskali smo znanega lončarja g. Franca Kremžarja. Seznanil nas je s postopkom dela na kolovratu. I/ pod njegovih spretnih rok so prihajali prečudoviti izdelki, kot so sklede, svečniki, modeli za police... Čudili smo se. kako hitro je bil izdelek narejen. »To bi pa znali tudi mi. saj je čis to lahko.- smo si rekli, lako smo nekaj dni tudi mi ustvarjali i/ gline in /hirali lončene i/delke. Toda na ši prsti so bili v začetku zelo okorni, naše zamisli pa so se kar podirale. Vaja dela mojstra, pravi star pregovor, in zalo nismo obupali. Tako so naši izdelki dobivali vse lepšo obliko. Spoznali smo, kako zanimivo je delo lončarja, česar smo bili zelo veseli. vzg. ANKA ZAMERNIK poni. vzg. ANA BRULC VVZ Mehurčki - Komenda Objestnost ali vandalizem? Zakaj tako? V noči od sobote, 27. 2., na nedeljo, 28. 2. 1999, so se »nepridipravi« odločili za akcijo. »Junaško« so razbili sleklo na oglasni omarici Planinskega drušlva Kamnik, prevrnili prometni znak in po Stilni zmetali po tleh košarice za Smeti. Razdejanje ni v okras Kam nika. verjetno pa tudi ne povzročiteljem. Za lak nastop ni potrebna korajža, prej bi rekel, daje to znak strahopetnosli in nekulturnega odnosa posameznikov, ki lako kažejo revno srčno kulturo, Vprašujemo se, ali jih bo kdaj srečala pamet? Prepričan sem. da svoje lastnine ne bi tako uničevali, če bi morali za preživetje trdo delati. Kaj piavile vi. junaki povzročitelji? STANE SIMŠIČ Moje prve šolske počitnice Moje prve šolske počitnice so za mano. Učenci šole Mekinje smo del počitnic lahko preživeli na smučarskem tečaju v Rebru. Prvi dan smo se razdelili v dve skupini. Prvo je vodil gospod Ivo, drugo pa gospod Dušan. Vse tri dni smo pridno smučali. Gospod Tomo in moj oči sta poskrbela, da nismo bili lačni in žejni.Zadnji dan smo tekmovali. Vsi smučarji smo dobili pohvale, najboljši pa tudi nagrade. Tudi najmlajša smučarja Manca in Janez, sta se dobro odrezala. Želim si, da bi se imeli mekinjski otroci še velikokrat tako zelo lepo. EVA MOČNIK PKČOVNIK. l.r., šola Mekinje Vsak nakup nad 10.000 SIT vas lahko pripelje do bogate nagrade! | naejrada 4 kosi pnevmatik na nemških aluminijastih platiščih RIAL HHH 4 kosi pnevmatik DUNLOP 1. bit FORDKA [ - akcijska ponudba pnevmatik Sava in Michelin -10% popusta i - ugodna ponudba pnevmatik DUNLOP vseh dimenzij, presekov in profilov^ ! - ugodna ponudbe ALU ptatišč za vaš avto i - brezplačna vgradnja in sezonsko shranjevanje pnevmatik j - možnost plačila na dva ali tri obroke mm PNEUMATIC CENTER Wfi PNEUMATIC CENTER v > 10 11. marca 1W ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Milan Završnik, CATV Impulz o zagatah in načrtih lokalne televizije Navkljub težavam smeli načrti »Ognjeni krst naše lokalne televizije je bila prva oddaja Kamnik proti naravi, ki smo jo predstavili javnosti konec leta 1990 po hudem neurju, ki je prizadelo Kamnik z okolico.« je dejal Milan Završnik, lastnik in direktor CATV Impulz, ko smo ga za naše bralce povprašali o delu in načrtih te naše prve lokalne televizijske postaje. »Neka prelomnica je bila po osamosvojitveni vojni, ko se je v precejšnji meri zamenjala prejšnja ekipa in smo pritegnili nove mlade sodelavce.« Preteklo poletje so se preselili v nove prostore Stolove upravne zgradbe na Duplici, kjer imajo boljše pogoje za delo, čeprav so nekateri to selitev že komentirali kot propad firme. To je bil po Završni-kovih besedah za firmo res precejšen hendikep, ker določen čas zaradi tehničnih težav tudi niso oddajali. Učinek te »luknje« pa še vedno čutijo. Njegove posledice pa nameravajo odpraviti predvsem z izboljšanjem programa v prihodnje. O tem je tekel tudi naš pogovor. Treba je reči, da so prve poskuse aktualnega obveščanja občanov prek tega medija občani zelo dobro sprejeli in ga toplo pozdravili. Prav tako je treba priznati, da smo bili v naslednjih nekaj letih priča dovalsko pot začeli pri nas: Nataša Pire, Petra Kerčmar, Andreja Virk, Mojca Pinterič, da ne govorim o tehničnem kadru. To je posledica tega, ker v Sloveniji nimamo nobene ustrezne šole in je to edina možnost, da se nekdo podrobneje spozna s TV tehniko. Zato imamo sedaj neko zatišje glede kadrov in bomo začeli z akcijo iskanja novih ljudi.« Zanimalo nas je, koliko sodelavcev imajo trenutno zaposlenih. Trenutno sva redno zaposlena samo midva z ženo in kamerman -snemalec. Urednik je zaposlen pogodbeno, poleg tega pa je še od 10 do 15 honorarcev. Koje pogovor zašel na programsko usmeritev oz. na konkretni program CATV Impulz, se je Završnik strinjal, daje trenutno res precej osiromašen. »Naš prvotni program je bil prvotno oblikovan po konceptu nacionalne televizije. Poleg informativnega dela naj bi pokrival tudi kulturni, otroški, športni del. To pa se enostavno ni več izšlo zaradi finančnega položaja. Ta prostor se je namreč kasneje napolnil z drugimi mediji, kot so denimo POP TV, Kanal A, TV 3, Radio HIT, RGL, Radio Kranj. Radio DUR in drugi. To so na nek način naši konku- Milan Završnik za kamero v studiu TV Impulza kar pestremu programu, od aktualne kronike, oddaj s področja kulture, športa, otroških in zabavnih oddaj do Torkove vroče linije, oddaje, ki je posegala v žgoča vprašanja našega vsakdana. Danes pa lahko trikrat tedensko spremljamo le skromno kroniko in še to pretežno opremljeno z arhivskimi posnetki. »Res je, da smo precej pri dnu,« je priznal Milan Završnik, in poudaril, daje bil CATV Impulz vedno inkubator kadrov za druge televizije. »Ko se mladi kolikor toliko praktično usposobijo, odidejo na druge televizije, kjer so pogoji dela pa tudi materialna spodbuda boljši. Naj jih naštejem kar nekaj, ki so svoje novinarsko in napove- renčni mediji. Vendar bi še nekako šlo, če se ne bi tržni kolač glede reklam v celoti zmanjšal zaradi kupne moči prebivalstva. Vidimo namreč, da nekdanje močne tovarne druga za drugo propadajo. Mi živimo samo od reklam. Od občine sicer dobimo en milijon SIT za pospeševanje informativne dejavnosti, ki so ga lani prekvalificirali v pokrivanje stroškov za snemanje sej občinskega sveta. To pa je kapljica v morje. Televizija je namreč zelo drag medij. Če hočeš zamenjati kamero, rabiš 25.000 DEM, za rekorder pa 30.000 DEM in podobno. Poleg tega pa smo edina televizija, ki plačuje najemnino v lokalnem kabelskem sistemu,« je Završ- Kemijska industrija KAMNIK d.d. PRODAJA ZALOG TEHNIČNEGA MATERIALA V družbi Kemijska industrija »Kamnik« bomo s 15. marcem 1999 pričeli z odprodajo zalog tehničnega materiala po znižanih cenah. Na zalogi imamo već vrst naslednjih artiklov: - vijaki, podložke, matice - barvne kovine - ležaji - oljna tesnila - jekleni in aluminijasti profili, cevi - pločevina ter še več vrst jermenarskega, gumarskega in kovinskega repromateriala. Vse zainteresirane vabimo, da si blago lahko ogledajo in kupijo v KIK Kamnik v označenih prostorih vsak dan od 8. do 14. ure. Informacije dobite po telefonu 831-011. nik našteval probleme, ki na kvaliteto programa gotovo ne vplivajo spodbudno. Kako pa denimo nekatere ostale lokalne TV postaje, kot je TV Medvode najdejo denar, da neposredno prenašajo občinske seje? V Kranju in v Medvodah je lastnik televizije tudi lastnik kabelskega sistema. Recimo v Medvodah dobi televizija4 milijone SIT na leto od občine za razvoj informativne dejavnosti. Ali pri nas ni mogoče vzpostaviti kakršnekoli povezave z Zavodom za razvoj kabelskega sistema Kamnik, ki sedaj uvaja nek svoj informativni projekt? Ta zavod je firma za sebe. Oni na to gledajo povsem komercialno. Mi kot lokalna televizija moramo gledalcem nuditi določen program. Gledalce pa ne zanima, koliko to stane, pač pa jih zanima, ali je program kvaliteten ali ne. Pravijo, vi ste televizija in morate to početi. Na drugi strani pa se nihče ne vpraša, ali imamo v primerjavi z drugimi mediji, ki so v tem kabelskem sistemu, kakšne ugodnosti, pač pa nas obravnavajo kot d. o. o., kot komercialno firmo, ki naj plača, če hoče kaj predvajati. Po eni strani je tak komercialni odnos sicer treba razumeti, vendar če gledamo z vidika lokalne skupnosti kol celote, pa ne. Zakaj se drugim televizijam celo plačuje gledanje njihovih programov, tako majhna lokalna T V, ki se bori celo za preživetje, pa mora za prenos plačevati. Zakaj je denimo vaša kronika vse bolj skromna, čeprav aktualnih dogodkov ne manjka? Mi se trudimo, da bi jo spet naredili bolj kvalitetno in sedaj pripravljamo določene posege v tem smislu. Vendar je treba vedeti, da jc zanjo poleg dela na terenu potrebnih vsaj še 4 do 5 ur za montažo. Za samo majhno novičko od dve do tri minute je potrebno delo novinarja in snemalca na terenu za dve do tri ure ali še več, če je dogajanje daljše. Mi bi si tudi želeli vsak dan vsaj nekaj ur svežega programa, vendar to zahteva take denarje, ki jih mi ne zmoremo. Kaj pa nameravate tudi v takih pogojih, o katerih govoriva, kljub temu storiti, da bi vaš program le nekoliko bolj odražal življenje in dogajanje okrog nas? Mi nameravamo oblikovati bolj informativen del programa, ki naj bi širše in podrobneje pokril dogajanja v naših občinah. Menimo namreč, da je lokalna novica naše najmočnejše orožje v pridobivanju gledalcev in da samo ob tem lahko tržno bolj uspešno posredujemo tudi komercialne informacije. Nameravamo pa tudi bolje pokrivati vse kulturne dogodke v mestu in okolici. Ker ljudi zelo zanima dogajanje na občinskih sejah, bomo spet nadaljevali s posnetki s sej občinskega sveta. Naš program pa želimo obarvati tudi zabavno s tem, da bi vsak večer imeli kakšno kontaktno oddajo, ki bi bila morda vezana na lažjo temo z določenim gostom in podobno. Kaj pa torkova vroča linija, kije bila med gledalci zelo odmevna, denimo pogovori z vodilnimi ljudmi v občini in podobno? Tudi ta segment našega programa bomo v kratkem spet obnovili. Verjetno bomo startali tako, da bomo uvedli redne mesečne pogovore s kamniškim županom in z domžalsko županjo, eventualno, če bomo s signalom prišli do Komende, tudi s komendskim županom. To je namreč redka priložnost, da občani v živo povprašajo svojega župana ali županjo, o tistem, kar jih žu-li. Vaša dejavnost ni samo lokalni televizijski program in reklame? Res je, mi se poleg tega precej ukvarjamo s takoimenovano postp-rodukcijo, kar pomeni, da pripravljamo reklamne in glasbene spote ter reklamne reportaže za druge televizije, kot so POPTV, nacionalna TV, Kanal A. Velik segment našega dela, ki nam omogoča preživetje, so tudi razni koncerti, kijih potem plasiramo prek drugih, ta trenutek 18 TV postaj po Sloveniji. Vi ste bili tudi ustanovni člani Združenja lokalnih TV v Sloveniji, kakšna je njegova vloga? Na nedavni skupščini združenja, ki šteje 13 članic, smo se dogovorili o »projektu stoletja«, to je o ustanovitvi tretje TV mreže. Tako bomo preko linkov, ki bodo povezovali 13 kabelskih sistemov v Sloveniji, lahko prenašali najbolj zanimive oddaje. Vsa dovoljenja so že pridobljena, avansi za tehniko so že vplačani, tako da pričakujemo, da bo v kratkem ta zamisel uresničena. Poleg tega pa smo v Impulzu že dali predlog za pridobitev frekvence za oddajnik, s ka terim bi pokrili celotno območje od Ljubljane, Moste-Polje, pa do Kranja. S tem bi lahko pokrili tudi celotno kamniško občino. FRANC SVETELJ Kako dobro poznamo našo občino? Na fotografiji v prejšnji številki Kamniškega občana ste mnogi hitro prepoznali vas Šmartno v Tuhinjski dolini. Pri žrebu se je sreča nasmehnila Janezu Toninu s Polčeve poti 3/a v Kamniku, ki prejme knjižno nagrado »Naravne znamenitosti Kamniško Savinjskih Alp na kamniškem območju« v Kočnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Tokrat pa vas sprašujemo po imenu vasi na fotografiji, ki leži v neposredni bližini Kamnika. Vaše odgovore pričakujemo do srede, 17. marca, na naslovu Kamniški občan, (.lavni trg 24, Kamnik. Nagrajenec; bo prejel knjižno nagrado, ki jo podarja Kočna Kamlnlk. Skozi Kenijo in Tanzanijo (6) LAKE NAKURU - raj za ptice Nacionalni park Lake Naku-ru obsega 200 kvadratnih kilometrov in leži južno od mesta Nakuru, enega od pomembnejših mest Kemije. S lega. območja prihaja večina svetovno znanih atletov - tekačev na srednje in dolge proge Tako kot v Masai Mari se tudi tu giblje povprečna letna temperatura okrog 18°C. Padavin je okoli 930 mm. Večino parka zavzema plitvo voda je zoro. Lake Nakuru. Zahodno od jezera se dviga strm breg vzhodno afriškega. Velikega tektonskega jarka, na vzhodu Zborovanje flamingov (plamencev) 'K \ mm Jutro ob jezeru flamingov Prnh noći ob jezeru se se ni polegel. l'o grmovjlh so so poležsvall zaspanci, le nekaj človeških predhodnikov si je obiralo bolhe, ki jim niso dale miru niti ponoči. Prebudili so se zaspani žarki, ki so tu in tam pronicali skozi meglice. Prebujenje peres, ki so se dvigala od tal je bilo veličastno. Roza čolnički, od daleč kot bohotni lokvanji, so migel.ljali v zboru vetra in se tU in tam sklonili za pozi rek slane vode. Kot palice za skvo.š elegantni, njihovo perje pa sestavni del umetnega cvetja, ki so ga prodajali tujcem. Iz kopalnice pa je ravno prišel rogati, ki seje po jutranji kopeli prav dobro počutil. Odšel je na drugo stran opravljat potrebno. Zajtrk so Jedle dolgovrate, ki so takrat izbirale najvišje veje. z največ klorofila. Prebujenje jezera je bilo veličastno. Maja Žerovnik pa je gričevnat svet skalnatih in slanih tal. Slana je tudi voda jezera. V davnini je bilo jezero veliko večji; in je pokrivalo vso današnjo ravnino južnega dela sedanjega nacionalnega parka. Rastlinstvo v nacionalnem parku Lake Nakuru je različno, kakor so različna tudi tla; prevladuje močvirsko rastlinje: bičje in ločje. V jezeru Je polno alg. l'o gričih je precej razširjen mleček, v južnem delu ravnine pa akacija. Park je pomemben zaradi množice ptičev, zlasti najrazličnejših vodnih vrst; pelikanov, rac, zvižgalk in več kot dveh milijonov plamencev (IJamin-gov), ki gnezdijo na jezerskem bregu. Pridružujejo se jim tudi številne ptice selivko: sloke, čaplje in deževniki. Zaradi tolikšnega bogastva obiskujejo jezero In njegovo bližnjo okolico pogosto preučevale! ptic, za katero so pripravljene manjšo koče; omogočajo jim neposredno ornitološko raziskovanje. Poleg flamingov je park poznan tudi pO nosorogih in le opardih; od divjih živali živijo v njem tudi gazele, antilope, žirafe, bivoli, divji prašiči, opice, povodni konji..., pa tudi vrs- ta raznih glodalcev. Po prihodu v lake Nakani smo se najprej razveselili i/, redno lepo urejenega cvetočega parka ob Loelgit Nakuru, nato pa čudovite; vožnj«; okrog jezera,, kjer smo srečali vrsto divjih živali in ptic; na koncu pa nam Je jezero ob zatonu sonca daio v večerni pozdrav Se čudovito pisani blišč mirne jezerske gladino. Enkratno privlačnost jezera in njegove bližnje okolice; smo uživali tudi naslednji dan. I ;a ke Nakuru je glede na velikost tudi e;ele'ii oel najbolj obiskanih nacionalnih parkov v Kemiji, k čemur pripomore; dobra, pro metila peive:zava. Z okoli 150 km oddaljenim Nairobljem, glavnini mostom Kenije, kamor se meel letom Zgrinjajo trume turistov z vsega sveta, ki si /,e:lijo doživeti čudoviti svet Kenije: in Tanzanije;. (se nadaljuje) Dr. MARKO ŽKROVNIK SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 06! 813 397, faks: 061 813 397 - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Kamniški OBČAN ŠPORT 11. marca 1999 11 Zlatnar do vozovnice pet čez dvanajst Da pa v športu nikoli nc gre obupati, čeprav je včasih že vse izgubljeno, ve sedaj tudi atlet Damjan Zlatnar. Potem ko se je že iztekel rok za izpolnitev norme za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu na Japonskem, je na mednarodnem atletskem mitingu v Atc nah senzacionalno popravil slovenski rekord, ki je od te zime sieer že bil v njegovi lasti. Čas 7.82 je po- maknil na 7.73 in tako za dve stotinki sekunde presegel papirnati limit naše Atletske zveze Slovenije. Po hitrem posredovanju Brigite Bukovec, naše najboljše atletinje, so se zmigali tudi v Ljubljani in naknadno še Damjanu kupili karto za Japonsko. Kako je bilo v družbi najboljših svetovnih šprinterjev v teku na 60 m čez ovire, pa bo rade volje povedal, ko se vrne iz Mcabashija. V rumeni krog V športni dvorani OS Frana Albrehta so 23. januarja 1999 gostili lokos-trelce iz vseh koncev Slovenije. OŠ Stranje je kot organizator državnega dvoranskega prvenstva osnovnih in srednjih šol privabila prek dvesto učencev od I. do 8. razreda ter nekaj več kol petdeset dijakov. Tekmovanja so se udeležili tudi naši učenci iz OS Frana Albrehta pod vodstvom trenerja Borisa Jcmca. Loke so napenjali v ko prispevali svoj delež, k točkovanju ekipnih uvrstitev. Pri tem so jim pomagali tudi učenci naše šole, ki sicer trenirajo pod vodstvom Dušana Letnarja. Razveseljujoče je tudi, da se naši nekdanji učenci, sedaj dijaki srednjih šol, še vedno aktivno in uspešno ukvarjajo s tem športom. Tudi na tem tekmovanju so dosegli najvišja mesta in tudi pristreljali ekipno zmago gimnaziji Rudolfa Maistra. Našo šolo so zastopali: Mateja Vrankar (3), Jan Kidrič (4), Matej Sla- Tek na Sveti Primož V soboto, 27. marca, v dneh praznovanja občinskega praznika, bo nadvse živahno tudi na poti na Sv. Primož. Pot na romarsko in izletniško točko pod Veliko planino bo že četrto leto zapored prizorišče vse bolj obiskanega gorskega teka, ki ga z vsem srcem pripravljata po vsej naši domovini znana tekača Ivan in Lado Urh. Začetek bo, kot ponavadi, ob 10. uri na Vegra-du, za vsakega nastopajočega pri pravljata posebno presenečenje. To pomeni spominsko darilo. Če pa se boste zavihteli med najboljše, pa vas čakajo še posebne nagrade. In da boste vedeli: tek na Sv. Primož ni pehanje za najboljšim časom in rekordom, ki si ga z 16:04 oz. 19:07 minute lastita trikratna zaporedna zmagovalca Igor Šalamun in Silva Vivod, pač pa prav prisrčno športno druženje, vredno udeležbe. MKTOI) MOČNIK I gačnik (pištola) 14. mesto s 367 krogov. Pri tej tekmi je potrebno omeniti izredno mučno tujo konkurentu sodelovale so ekipe Madžarske, Avstrije, Avstralije, Hrvaške, Poljske, BIH, ZIJA (vojaška ekipa). Slovaška in Sbvenlja. Vsi strelci so nastopali v enotni konkurenci. Druga mednarodna tekma s še močnejšo konkurenco (Rusija, Nemčija, ('krajina, Armeniju. Hunska. Italiju. Jugoslavija. Avstralija. Avstrija. Veh ku Hrltanlja, Izrael. Slovaška, češka, Hrvaška. Poljska, Rili, ZDA...J pik potekala ¥ Monolitni ztulnje dni Januarja. Poleg državni- to\m-y.ontant < '.h venije v vseh kategorijah, so se turnirja lahko udeležili tudi vsi strelci, ki dosegajo dovolj visoke rezultate, da je njihov nastop se smlselen. Tako so /Milovali Renata Oražem, Damjan Burja in MIha Radej. Turnir je potekal tri dneve, doseženi so bili izredni rezultati, naši pa so se uvrstili takole: mladinska konkurenca puška 22. mestu Miha Radej (skupaj 1744 krogov), 49. mesto Damjan Burja (1725 krogov); članice puška: 74. mesto Renata Oražem. Normo za nastop na EP je v drugem tekmovalnem dnevu s StB krogi dosegel Miha Radej, vendar je zaradi potna ujku nju sredstev nje gov nastop še vprašljiv. Na domačih streliščih pa velja omeniti polfiimk- republiške ćopim lige, ki je bih organizirano v Kranju. Nastopili so naši mladi strelci s puško in članska ekipa pištolašev, Anže Radej pa je nastopil kol posameznik v kategoriji mlajših mladincev in dosegel odlično 3. mesto s 366. krogi. Članska ekipa pištolašev je zasedla 3. mesto, posamezno pa Roman Rade] 3. mesto s 364. kr„ Frenk Zore 10. mesto 352. kr„ Bt>jan Burja 19. mesto s 343. krogi. Na tej tekmi Je bil dosežen tudi rekord lige pri pkmlrjih, dosegel ga je naš Simon Podgoršek s 188. krogi In seveda zasedel 1. mesto, Jure Ugovšek je dosegel 12. mesto s 174. kr, Grega Ugovšek pa 29. mesto s 14H. krogi. 9. in 10. januarja je potekala 3. odprto kontrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem v Ljubljani Rezultati: člani puška: 11. mesto Marjan Re plč 579. kr., 26. mesto Simon Kovic 572 kr. Mladinci puška: I. mesto Miha Radej 581 kr., 5. mesto Damjan Burja 571 kr., 14. mesto Anže Radej 553 krogov. Članice puška: 8. mesto Renata Oražem 378 kr., 11. mesto Vesna Zore 377 krogov. Člani pištola: 16. mesto Janez Johansson 554 kr., 17. mesto Martin Pogačnik 553 kr., 18. mesto Roman Radej 553 krogov, 29. mesto Bojan Burja 543 krogov. Članice pištola: 5. mesto Urška fogačnik 354 krogov. Ligaška tekmovanja potekajo po urniku. V drugI ligi so odstrelili 6 kol. ekipa Kamnika Je na odličnem 2. mestu, posamezno pa je Damjan Burja na 4. mestu, Bojana Bombač na 6. mestu, Simon Kovic na 34. mestu in Spela Sitar na 35. mestu. Prva liga Je odstrelila šele 5. kob. ki je bih 23. januarja v ljutomeru Skupnih rezultatov I. lige še nismo prejeli, na 5. kolu pa so bile uvrstitve naših naslednje: 6. mesto Renata Oražem 587 kr, 12. mesto Miha Radej 582 kr. 27., mesto Marjan Repič 570 krogov. Ekipno so zasedli 4. mesto. Ekipa pištolašev je zasedla 6. mesto. 6. februarja Je h/Jo v Kranju finale 22. republiške dopisne lige. Ekipa pištolašev Je zasedla 2. mesto, posamezno je Roman Radej zasedel 4. mesto, Urša Ifrgučnlk (i. mesto in Irenk Ziire II mesto lik Ipn pionirjev se je uvrstila na I. mesto, i«)Siiniiv.no je lili Podgoršek S no ". m t igm-seh .1 trn 8. mestu In Ugovšek G. na 14. mestu. Pri mlajših mladincih Je Radej A. zasedel 5. mesto. V drugih kategorijah pa Kumnlčanl nismo Imeli finalistov, kajti v dopisni ligi lahko nastopajo le tisti tekmovalci, ki niso udeleženi na vseh tekmah prve, druge ali tretje državne lige. IRENA RADIJ Motokrosisticna naveza Rok Sitar in Franci Vrhovnik Da ne bi nikoli ugasnil motor Nova motokrosisticna sezona je pred vrati in na njo se zagnano pripravljajo tudi v kamniškem klubu Sitar Pneumatic. Medtem ko fantje opravljajo še zadnje treninge, ni nič manj pomembno delo mehanikov, saj morajo s standardnih motorjev narediti pravi dirkalnik. Prav naveza med motokrosistom in mehanikom velikokrat v tem motoš-portu odločilno prispeva h končnemu uspehu. Tega se zelo dobro zaveda tudi Rok Sitar, član Dunlop Racing Teama iz omenjenega kamniškega kluba, ki že tretje leto zapored sodeluje z mehanikom Francijem Vrhovnikom, za katerega pravi, da se odlično razumeta, ne le na dirkah, ampak da sta tudi drugače prijatelja. Tako Roii. kot tudi Franci vztrajata v motokrosu že enajsto leto. Dvainštiridcsctlctni Franci, doma je s Tunjiške Mlake, je v tem času skrbel za motorje večine Kamniča-nov, ki so se ukvarjali z motokro-som. Po poklicu je elektrikar, skrivnosti, kako pripraviti dober motor, pa sc je skozi leta naučil sam: »Zdaj imam veliko dela, saj je moja naloga, da kar najbolje pripravim motor za novo sezono. Na sami dirki pa je pomembna trenutna odločitev, tu gre za malenkosti, ki jih mora dober mehanik predvideti že vnaprej. Za nas mehanike je najhuje, če je dirka v dežju. Takrat je časa zelo malo, prava nastavitev motorja in izbira gum pa je lahko odločilna za dirko.« Rok in Franci sta se najbolje spoznala na potovanjih, ko so se peljali na dirke za evropsko prvenstvo na Češko, v Italijo, oddaljeno V kamniškem klubu so oh zaključku lanske sezone dobili priznanja tudi mehaniki, sta molokrosist Rok Sitar in njegov mehanik Franci Vrhovnik. Makedonijo. Čeprav je bilo potovanje s kombijem velikokrat na-porno, pa jima je čas minil zelo hitro. Na potovanja in dirke ju vežejo lepi, veseli, pa tudi žalostni trenutki, a vse to je sestavni del mo-tokrosa, ki obema dodobra zapolnjuje življenje. »Všeč mi je, da je Franci miren človek. Kadar pa spregovori, vem, da mu velja pri si tih n iti. Čeprav je precej starejši od mene, tega sploh ne opazim. Pri delu mu zaupam, ko pa je čas za zabavo, zna biti Franci zelo simpatičen,« je o svojem mehaniku dejal Rok. Lansko sezono je bil naš dirkač drugi na državnem prvenstvu v štadionskem motokrosu in šesti v klasičnem krosu, za letos pa imata s Francijem še višje cilje. »Lani sem dolgo časa okreval po poškodbi kolena, tako da si letos želim, da bi prišel med prve tri v državi v obeh kategorijah, na dirkah za evropsko prvenstvo pa je moj cilj med prvih deset,« je še dodal Rok. Franci ga bo seveda na vseh teh dirkah spremljal. Zeli si, da Roku ne bi nikoli ugasnil motor, da bi na čim več startih pobegnil tekmecem in da bi mu šlo čim bolje. Oba pa se zavedata, da bosta morala skozi sezono pridno delati. Franci sc bo tako kot vsa leta do zdaj odpovedal prostim vikendom. Rok pa bo moral usklajevati dirke, treninge in obveznosti v srednji šoli. Srečo imata, daju domači podpirajo. Franciju v delavnici priskoči na pomoč sin Andrej, na dirkah pa ga zelo rada spremlja tudi žena Brigita. Tudi Rokova družina živi za motokros, tako daje naveza Roka in Francija vedno trdnejša. Nastop tekačice Andreje Mali na svetovnem prvenstvu Virus onemogočil višje dosežke Na sliki LIDIJA PETEK Da se v športu vse velike želje in pričakovanja lahko spremenijo v trenutku, ve od letošnjega februarja tudi najboljša kamniška športnica Andreja Mali. Tekačica na smučeh, kije slovensko zastavo v tej sezoni prvič ponesla oh zmagovalne stopničke sveto vnega pokala, je tudi svetovno prvenstvo v avstrijskem Ramsauu, največjo prireditev v sezoni, pričakovala nadvse nestrpno. Na njenem drugem članskem prvenstvu, za norveškim Trond-haimom pred dvema letoma, sicer ni razmišljala o kakšni žlahtni kolajni, saj ho njena disciplina - šprinti - prvič na sporedu svetovnega prvenstva šele čez dve leti v Ijuhtiju na Finskem, pač pa o preboju na rob druge deseterice najboljših na svetu. Vendar so na zadnji tekmi svetovnega pokala pred prvenstvom, v avstrijskem Seefeldu, tudi njo doletele bolezenske klice. Kljub kapljanju iz nosu in glavobolu, tako znanem znaku prehlada, je pritekla do cilja, osvojila 36. mesto, vendar končala v postelji z. vročino. Tako je nešteto pretečenih kilometrov šlo v nič. Prvo preizkušnjo na SP v Ramsauu na avstrijskem Štajerskem je tako izpustila, v smučino se je podala šele nekaj dni kasneje, na najkrajši razdalji, na 5 km v klasični tehniki, ki naj bi bila njena najboljša disciplina. 46. Mali Andreja (Slo) je pisalo na semaforju lekmovulišča pod Dachslainom. Med 80 tekmovalkami si je Norvežanka Rente Marlinsen. Andrejino tekmica v šprinlih, priteklo zlato kolajm>, Rusinja Olga Danilova srebro in (dunja Kalcriiui Ncum Ko se na poti iz IJiniš ozremo nazaj, se nam iz idilične dolinice pogled otpira na Pokovškt Košutno in Kompotelo. (križišče), Veliki zvoh. Nazivi so približno enaki naslovom opisov poti: t Oo Sidraža 2 Čez Ravno 3 Čez Stolnik 4 Čez Lanise PREGLEDNI ZEMLJEVID IZLETOV PO GREBENIH NAD TUNJŠČICO - SEVERNI DEL Kombinacije Glede na razpoložljivi čas, kondicijo itd., lahko kombiniramo med seboj razne variante. Tako gremo npr. lahko do Raven, se spustimo v Tunjiško Mlako, se vrnemo mimo Sušaka v Stolnik in nato čez Laniše nazaj v Kamnik. Če imamo pa še kaj moči, gremo pa kar po cesti na Sidraž in nato po grebenu v Tunjice. Lahko kombiniramo tudi v obratni smeri, kot je narejen opis, pri čemer moramo malo bolj pazili, da ne zaidemo. Lahko pa poiščemo še kakšne druge možnosti, saj je svet v glavnem dobro prehoden. Pri tem pa mora mu vsekakor upoštevali, da ne bomo delali škode (hodili po njivah ali Irav nikih, koje na njih koristno rastje!). Ker pot večinoma poteka po cestah ali kolovozih, je večji del brez težav prevozen celo z. običajnim, zlasti pa še z, gorskim kolesom, za zagnance pa tako in tako ni ovir. Če gremo kakšen kos poti tudi peš in porivamo kolo, pa tudi ne bo nič hudega. Splošno Tudi tu veljajo osnovni napotki za primer, če bi se izgubili. Svet je praktično povsod prehoden. Kolovozi vedno vodijo nekam - v gozdu v eno smer običajno do mest, kjer so sekali les, v drugo smer pa do ceste in naselij. Tudi potočki se stekajo skupaj v potoke in rečice, ki pritečejo do naselij- Dokler gremo proti severu, nas oddaljevanje od osnovnega grebena v smeri proti vzhodu pripelje na začetku do zidu, ki se vleče okoli KIK a, nato pa do Stranj. Če pa zavijemo pro li zahodu, pridemo v dolino Tiinjšei ce na cesto Kamnik-Sidraž. Ko gremo s Sidraža proti Tunjicam, pa je bolje, da ne zavijamo z grebena proti zahodu navzdol, razen, če ne bi radi prišli v dolino potoka Dobliča in po njej v Cerkljansko Dobravo. Zalo, če bi že morali, pojdimo raje proli vzhodu, da bomo prišli v dolinoTunj ščice in ob njej do ceste Kamnik-Tunjice. Kakšna posebna oprema ni potreb na, razen takrat, ko pada dež ali ko so sleze in kolovozi blatni. Takrat je. ko ristno imeli dobre čevlje, da ne bi po Matu preveč drselo. Ker »boh roko v'n moli« samo v Tunjicah (pri Slanoveu) in Tunjiški Mlaki (gostilna Za Tun'co), kar je v bližini poli samo v varianti od Sidra za po zahodnih grebenih nad Tunjščico oziroma šele ua Milem vrhu (picerija ORIGANO in gostilna MILI VRH), lahko vzamemo s seboj tudi kaj /a pod zob in za poplaknilev grla, če nimamo ravno shujševalne diete ali pa se nam preveč ne mudi. BOJAN POLLAK RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva / urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja_ TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur) WINDOWS, WORD EXCEL(20ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 207n popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške i/obr.-iA!v;iri|.-i rtf;lno povrne SkUid /,i i/nbr.'i/{!V.'in|<; dH.ivr.ev pri obdnikih Kamniški OBČAN OD TU IN TAM - KRONIKA II. marca 1999 /.'j KRONIKA V februarju so se poročili: • POLJANŠEK Anton, kmet, Bela peč 4. in HRIBAR Jožica, višja med, sestra. Srednja vas pri Kamniku 9 • TRBOVŠEK Boštjan, keramik, Bistričica 29, in SPRUK Melita, monlcrka. Bistričica 21A • FINK Matevž, gostinec, Ljubljana, DOLINŠEK Barbara, goslinka, Kamnik, Pcrovo I2A • OSOLNIK Peter, gradbeni referent. Komcndska Dobrava 9A, in OCEPEK Polona, učitelj raz. pouka, Komcndska Dobrava 9A • ZLATA POROKA 20. 2. 1999 v Lazah v Tuhinju v gostilni LOVEC: Iti KI K LEOPOLD in ANA BERLIC. roj. CENCELJ, Češnjicc v Tuhinju šl. 8 V februarju so umrli: • ŠINK Leopold, upok., Špitalič 25, Star 89 let • BERNOT Janez, čuvaj podjetja, Nevlje 8. star 57 let • ItLNDA Stanko, upok., Suhadole 49, star 70 lel • 1'KESEČNIK Franc, Učitelj, Ljubljana. Mlinska pol 20, star 53 lel • PODBELŠEK Antonija, roj. ZAJEC, upok., Šmarea. Gornji log 22, stara 78 let • ERZAR Antonija, roj. MOČNIK, upok., Moste 68, stara 77 let • VERŠNIK Janez, upok., Kamnik, Kranjska C.4B, star 62 let • POLJANŠEK Anica, delavka. Sela pri Kamniku 12, slara 41 lel • OVIJAČ Jernej, upok.. Moste I I, Star 89 lel Juhuhu, pomlad je tu... V teh sončnih in že kar toplih prvih pomladnih dneh smo se s fotoaparatom sprehodili po travnikih in vrtovih, kjer smo v objektiv ujeli zani-mive dogodke. VERA ME.IAČ Na Boč in Oseke 30. januarju sinu sc odpeljali V Poljčane, Od tu smo kamniški planinci, vseli nas je bik) 53, krenili navzgor proti vrhu Boča, 979 m. Kljub mrazu in snegu, zlasti pa močnem vetru, smo šli cilju napro ti. Sam vrh ni bil dosegljiv zaradi vojaške omejitve, zato pa smo se ustavili pri razglednem stolpu. Tu sinu Inli deležni lepega sprejiinu. punu/lili su nam čuj in dubru pecivo, ki SO ga pripravili tamkajšnji planinci, ki so nas tudi spremljali na poti. Del naših Članov je krenil navzgor pO greben.sk i poti, drugi del je hodil po redni markirani stezi, manjši del pa seje odpeljal do Domu pod Bočem, 658 m visoka. Ponovno sinu se skupaj srečali v domu in se po daljšem počitku odpravili nazaj v dolino, v Puljčunc. Po skoraj štirih urah kar naporne huje smo sc od prijaznih domači HOV poslovili in se dogovorili za ponovno srečanje čez letu dni. V nedeljo, 7. februarju, smo se udeležili vsakoletnega puhuda na OSEKE pod Menino planino. Proti cilju smo krenili iz Golic in na Ose- ke prišli prej kut v dveh urah huje. Na jusi ob spomeniku, kije bila pokrita s snegom, je bilo čudovito razpoloženje. Organizator, KS Tuhinj, je poskrbel zu topel čaj pa lit di okusen prigrizek je hi/o nun do biti. Prireditveni prostor je bil skoraj premajhen za sprejem vseh obiskovalcev, bilo jih je nekaj sto, iz Kamniku več kot 50. Veliko je hi lo krajanov in drugih, zlasti borcev NOB, veliko je bilo mladih. Pohod je bil organiziran kot spomin na medvojne dogodke. V tej bližini je med vojnu padlo veliko partizanov. Krajevna skupnost Tuhinj je datum teh dogodkov določila tudi zu svoj krajevni praznik. Predstavnik KS Tuhinj je navzoče pozdravil, se zahvalil Z.a udeležbo in spomnil nu Čas pred 50 in več leti. Puslunee državnega zbora Maks Lavrinc je V priložnostnem nuguvurn obudil spomin nu odločen boj proti okupatorju in podle žrtve, pevci so zapeli več pesmi, recitator ji pa so deklamirali partizanske stihe. STANE SIMŠIČ ZIMA, ZIMA BELA Čisto počasi so ta dan pričele naletavati snežinke. Nihče si ni mogel misliti, da bo sneženje tako močno. Ko seje dan prevesil v večer, smo že vedeli, da bo drugi dan snežna odeja visoka in bo cesta malo težje prevozna. Pa smo sc prav vsi motili! V sredo, 10. 2. 1999, ni bilo mogoče priti iz naše male, prelepe Poljane! Snega je čez noč in še listi dan zapadlo kar meter in pol. V sredo, četrtek in petek je bila naša vas odrezana od sveta. Cas seje za nas ustavil. Otroci niso šli v šolo, odrasli pa ne v službe. Edino opravilo v listih dneh je bilo kidanje snega, ampak s leni je bilo res veliko dela. Možje so poskusili z oranjem, vendar tudi lo ni bilo uspešno. Narava je bila močnejša od traktorja. Na pomoč nam je priskočilo KPK (Komunalo podjetje Kamnik), pomagal pa je tudi .lakti Brleč s sodelavci. V petek in soboto je g. Brleč s svojimi fanti ter seveda z močnimi stroji (buldožer, čelni kopač, dva močna traktorja) splužil cesto toliko, daje bila spel prevozna od Podhruške do Črnivca. lako obilnega sneženja ni bilo pri nas že od leta 1984. ludi takrat jc bilo snega kar dober meter in pol. Zato bi se vsi vaščani Poljane še enkrat radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali v res težkih snežnih razmerah. Zahvala velja g. Petku (komunalno podjetje Kamnik), g. Trcbušaku (občina Kamnik) in g. Brlecu (s. p.) Še enkrat hvala vsem za hitro in učinkovito pomoč! Ne bojimo sc zime, saj tudi pozimi nismo sami. Mil A HRIBAR KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana^Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -tel.: 0609-634-945. RADOVAN ZAJC, dr. vet. med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet. med. Janeza Majccnoviča smo opazili pri spretnem obrezovanju sadnega drevja na njegovem in sestrinem vrtu. (iumb fotoaparata seje kar samodejno sprožil, saj je na predhodnem posnetku filma iz prejšnjega dne gospod Janez s Kamniškimi koledniki prepeval na ugledni predstavitvi občine Kamnik na prvi dan odprtja sejma Alpe Adria v Ljubljani, kar dokazuje tudi fotografija na prvi strani Kamniškega obrana. Dih pomladi je čutiti že vsepovsod. Verjetno smo vsi komaj čakali, da je siog skopnel in da že lahko naberemo regrat ali pa motovileč na vrtu. Za nabiranje regrata se je bolje sprehoditi na bolj oddaljene travnike, ki naj ne hi bili zastrupljeni z. bencinskimi in tovarniškimi strupi in kjer ni psov, ki onesnažujejo to zelo zdravo solato. Pred nabiranjem seje koristno prepričati, da ni travnik ravno polit z. gnojnico ali pognojen z umetnim ali hlevskim gnojem. Teniški klub Slazenger Kamnik na državnem prvenstvu Izgubili v finalu, a dosegli največji klubski uspeh 7. zaključnim tekmovanjem (play-oliom) šlirih najboljših ekip v ligi za dečke do 14 let, so se končala ligaš ka tekmovanja v sezoni 1998. Kam niškemu teniškemu klubu je teniška zveza Slovenije zaupala organizacijo tega pomembnega tekmovanja in domačini so upali, da jim bo po kopici tretjih mest v preteklih dveh sezonah doma uspelo seči tudi više, morda celo do naslova državnega prvak*. V play-off se je poleg igralcev teniške ga kluba Slazengei Kamnik uspelo iivrst it i še igralcem TK Športplus iz Ljubljane, TK Maxi Group iz Žalca in TK Branik Maribor. Pred začetkom tekmovanja so bili največji tavorili za zmago igralci TK Maxi Group (v njihovih vrstah jc poleg državnega prvaka Tomaža Janinikai |.i n.i slopil tudi eelrloiivrsecni z j.ikostnc lestvice T/.S Marko Sabolčki, ki je sicer član drugega kluba), Kamniča-ni pa so bili po seštevku ločk najbolj ših treh igralcev po moči tretja ekipa. Polfinalna tekma s Športplusom je bila že po tradiciji izenačena, ha-peta in seveda kol ponavadi odločena v zadnjem trenutku, to je v igri dvojic. V njej sta Andrej Bačar in Miha Crnkovič Kamničanom z. odlično igro prinesla uvrstitev v finale in s tem tako želeno najboljšo uvrstitev v zgodovini kluba. Tudi v finalu ni manjkalo razburljivih trenutkov, še najbolj je bilo vroče v tekmi Bačar : Sabolčki, kjer je Andrej ludi z nekaj smole za las izgubil (če bi dobil lekmo, bi Kamničani že bili državni prvaki). Spet je odločala tekma dvojic, kjer pa Bačar in Crnkovič nista ponovila odlične igre iz polfi-nala in dokaj gladko izgubila. Kljub porazu so Kamničani slavili svoj največji klubski uspeh doslej, tako da optimistično pričakujemo tudi konec tekmovalne sezone, ko so na vrsti samo še zaključna tekmovanja najboljših igralcev (mastersi). M. P. i AGR0PR0MET CERKLJE i Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA POLJŠČIN (črna detelja, lucerna, travnik II., krmna pesa) - SEMENSKA KORUZA PIONEER, BC hibridi po izven-sezonskih cenah - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, - SLADKOR 50 kg - 125 SIT/kg RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Pridni grabljici s Pero vega je pomagala urejati travnik triletna vnukinja 'Tina Bekrič. Obenem je brezskrbno tekala ZA metuljčki in občudovala trobentice. Marsikateri vrstnik bi ji zavidal prijetnih uric, ki jih preživi v skrbnem in sproščenem maminem varstvu. Da bi le bila čimveč takšnih otroštev oh naših dobrih babicah... Zgovorna in zelo ko-rajžna komaj triletna Tina jc v objektiv pokazala prstke in dejala: »Še tri ali pa štiri prstke, pa bom hodila v šolo, tako kot moja sestrica Teja, ki hodi Že v 6. razred«. \z februarske kronike kamniške policijske postaje Pogorela koča na Veliki planini Letošnji februarje bil glede števila kršitev javnega reda in miru lei števila kaznivih dejanj zelo podoben lanskemu februarju, vendar pa smo daleč presegli lan ski februar v številu prometnih nesreč. Poudariti jc treba, da sc podatki, ki jih obravnavamo v tem zapisu, nanašajo na celotno območje policijske postaje Kamnik, ki pokriva tudi območje nove obči ne Komenda' Letošnjega februarja sc je na območju Policijske postaje Kamnik dogodilo 70 prometnih nesreč (lani 45). nekoliko sc lahko tolažimo le s podatkom, da so se vse nesreče, razen ene. ki sc je končala s telesno poškodbo, končale z razbito In i.ti so ga kasneje izsledili in ga pri javili sodniku /a prekrške Koncert pevcev in glasbenih skupin i/ Slovenije in HrvaŠke 7. 2. v Športni dvorani se je proti jutru zaključil s pretepom. Policisti, ki so hi 11 poleg redarjev ves čas navzoči, so morali kar tri-k/jit posredovati Zato so najbolj ra/ grete pijane vročekrvneže popisali in spisek poslali sodniku za prekrške. Mlajši vročekrvneži iz Kamnika in okolice so 9. 2. pozno zvečer v goslin sketn lokalu Strelček v Kamniku iz/vali k pretepu in nato začeli razbijali steklovino in drug inventar v lokalu, s čimer so povzročili za več slo tisoč tolarjev Policisti vedno več pozornosti namenjajo tudi preventivnim akcijam ipi pločevino in da nesreče s smrtnim izidom ni bilo. Pri kršitvah javnega reda in miru so po-lieisti morali posredovali, podobno kot lani. 28-kral. od lega 12-krat v zasebnih prostorih Med 44 kaznivimi dejanji (lani 42) so prevladovale tatvine, ki so jih zabeležili 21, sledilo je 8 vlomov v avtomobile, b vlomov v stanovanjske hiše in druge objekte. 8 poškodovanj tujih stvari. Med prometnimi nesrečami naj omenimo nesrečo, ki seje pripetila 12. 2. popoldne pri pošti na Duplici, koje zaradi izsiljevanja prednosti nekega voznika osebnega avtomobila lažje telesne po škodbe dobila druga udeleženka, ki je pripeljala po Ljubljanski cesti Povzročitelj nesreče pa je pobegnil, ne da bi po-nesreeenki nudil pomoč, vendar se |e po treh urah sam javil na kamniški policijski postaji. Za okrog 120.000 SIT škude pa jc povzročil pijani voznik, v krvi jc imel 1,7% g/kg alkohola, ki se je 24. 2. ob pol osmih /večer zaletel v ograjo na Tunjiš-ki cesti. 17. 2. okrog 21. ure je na Jakopičevi ulici na Duplici 21-letni voznik s prehitro vožnjo ogrožal dva pešca, zakon. a. ki sla voznika zaradi tega hotela opozorili, vendar jima je ta zagrozil z nožem. Pcz- Skode. Policisti so nasilneže ovadili dr žavnemu tožilcu. . Doslei še neznani /likovec je v noči od 11 na 12. 2. vlomil v goslinski lokal I Itojkl na Klavčičevi ulici in s sel«>i '»I nesel glasbeni stolp in TV sprejemnik Philips. Na pustno soboto. 13. 2, je v goslin skem lokalu Insh pub na Sulni v parti zana preoblečen gosi Sel nekemu pija nemu 16-letniku i/ Volčjega Potoka ta ko na živce, da gaje začel zmerjati in fi zu'in i napadati. »Partizana« so pred huj širni posledicami rešili Sele policisti, vendar seje »sovražnik partizanov- na lo lotit še njih Zato so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer so ga nai" t"1 vzeli njegovi starši Močno sneženje je 10. 2 proti jutru v prometu povzročilo veliko težav /a radi podrtega drevja jc bila neka| časa zaprta regionalna eesla skozi Tuhinjsko dolino. Dalj časa pa je bila zaprta ludi regionalna cesta prek t ernivea. 13. 2. jc na Veliki planini do lal pogorela planinska kora Planika, last KIK a (iasilci iz Stranj so lahko le zavarovali okoliške koče. Naslalo škodo oeen|iije jo na okrog 4.5 milijona SIT. Ugotovili so. daje do požara prišlo zaradi premalo zaSčHencga dimnika m kurišča (fs) tsy 061 061 81 44 02 77 60 Računalniki Kamniška 39, Kamnik www.maitim. si IZBERITI THOIDISKVVESTERN DIGITAL maitim kreator 333 maitim kreator 366 maitim kreator 400 SVOJEG/L REAT0RJA! 4.3 GB 6.4 GB 8.4 GB 118.260 124.060 135.360 120.360 126.160 124.660 130.460 102GB 131.860 13 GB 139.660 137.460 141.760 137.660 148.960 145.460 156.760 Vm cana k v SIT in m vaabuifafo 5% promatnaga davka. 24 MESECEV ŠARANOM IN VRHUNSKI SERVIS RAZLOG VEČ ZA ODLOČITEV Sistem Maitim KREATOR vsebuje: osnovna plošča PCCHIPS BX 7678 (100-133MHz) procesor Intel® Celeron S816 30S0UND grafično kartico AGP 8MB SIS SDRAM 32 MB DIMM modul BX 100 MHZ Mini tower, FDD 3.5" CD ROM 32x TEAC tipkovnica in miška Aktivni zvočniki 80W TEAC MS Windows 98 SLO navodila za priključitev in uporabo 5% gotovinski popust! DOBITE V TRGOVINI t DUPUCA obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. I I I I I I I I I I I I I J mRrkEt manam AKCIJA! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 - alpsko mleko, 11,3,2 m. m. 109,90 SIT - sir gaudar, 1 kg 777,00 SIT - posebna bela moka, T 400 75,00 SIT - sladkor, 1 kg 155,00 SIT - pašteta Gavrilovič, 100 g 189,90 SIT -barcaffe, 100 g 159,90 SIT - multi napitek, 2 I 199,90 SIT -Janževec, 11 399,90 SIT - pivo Union, st. 0,51 125,00 SIT - Ariel, 5,4 kg 1.299,90 SIT - mehčalec Schmeichel, 41 399,90 SIT Akcija velja do prodaje zalog. CENTRALNO OGREVANIE IN VODOVODNO NAPELJA-VO PRI NOVOCRADNIAH ALI ADAPTACIIAH IZDELAMO STROKOVNO IN PO ZELO UGODNIH CENAH. POKLIČITE NA 041-541-307 OGREVANJE NA PLIN m KON TIKI ŠOLAR d.o.o. plinske peči BUDERUS vrhunske kvalitete in ostale naprave varčnega ogrevanja in še kakšen nasvet dobite v naši trgovini na Ljubljanski 21/K (poslovna cona Duplica). Tel.: 810-380 TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! I orehi, 1 kg 549,90 I šunka prekajena, 1 kg 949,90 I vratovina prekajena, 1 kg 949,90 I moka tip 400, 1 kg 79,90 I rum, 1 1 899,90 l jajca, 10/1 149,90 I šunka pizza, 1 kg 699,90 l šmarska gauda, 1 kg 799,90 I alpsko mleko, 1 I 99,90 I kumare, 680 g 149,90 I paprika fileti, 680 g 199,90 I kompot breskov, 825 g 159,90 l jabolčni sok, Fructal, II 109,90 multivitaminski sok, 21 čokolada Alpia, 3 okusi, čokolada Milka, mlečna, Kraš napolitanke, 1 kg sladkor, 1 kg bar kava, 100 g olje Zvezda, Cekin, Sončni cvet, 1 1 belo vino, 1 I Janževec, 1 I Ariel, 3,6 kg Ariel, 5,4 kg toaletni papir, 10/1 199,90 100 g 79,90 100 g 99,90 499,90 149,90 159,90 129,90 149,90 399,90 999,90 1.359,90 239,90 Akcija velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. KAKŠNA IZBIRA! Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4 let! Menjava staro za novo. Pogodbeni prodajalec in serviser vozil Opel avtotehna in KOSEC d. O. O. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Kamnik, Vrhpolje 73, tel.: 831-058,041/758-883 - popravilo pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev - popravilo el. štedilnikov in mikrovalovnih pečie - popravilo malih gospodinjskih aparatov in sesalcev - popravilo in zamenjava električnih bojlerjev - ELEKTROINS TALACIJE S" 'Jemebadike Mengeš, Prešernova 35 tel.: 737-311 V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure. DO 20% GOTOVINSKI POPUSTI! Eli II T m Ijranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 faks 810 095 ■ ■ mu m Hfl 0m, mm mm m* m U H Rdi H AL vaša okna v svet POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA PROMOCIJSKA CENA KUHINJ Gorenje li * KUHINJE - 64 modelov različnih barvnih kombinacij, izdelane po meri AKCIJA: tovarniška cena kuhinj Gorenje. ♦ JEDILNE GARNITURE - nemški program v masivnem lesu * DNEVNE SOBE iz masivnega lesa - hrast, jelša, breza, smreka * SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga - na zalogi kolekcija NOVIM modelov ter raztegljivih kavčev ♦ SPALNICE IN OTROŠKE SOBE - program po elementih Meblex ARDEROBN 19 740 SIT VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 130-77-30. GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 Vsak čas se bodo pričela dela na vrtu -PRIPRAVIMO SE, DA NAS POMLAD NE PREHITI!!! Pravočasno si zagotovite: - kakovostna semena uveljavljenih blagovnih znamk - spomladanske čebulice - sadike sadnega drevja - zaščitne košare proti voluharju (za sadno drevje in čebulice) gnojila in sredstva za varstvo rastlin - orodje in vse ostalo, kar v tem času potrebu jele na vrtu, njivi ali v sadovnjaku POSEBNO UGODNA CENA! BIOGRENA (naravno organsko gnojilo, ki nadomesti hlevski gnoj) 10 |g- 965,0« SIT 25 kg - 1998,00 SIT Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fužinah 9 (tel. 831-011. int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure VABIJEN1! ( Kamniški OBČAN II. marca [999 15 TEN toujrs 'iHiišiniimim,. Jim I ATA Od 9. marca dalje so vam v naši agenciji na voljo naslednji programi: • POLETJE 99: Slovenija obala - gore - zdravilišča Hrvaška - počitnice od Umaga do Cavtata - križarjenja počitnice Z letalom v Srednji l >almaciji (otok Brač, I Ivar.Vis) - počitnice z letalom v Južni Dalmaciji (Dubrovnik in Korčula) • Ciper - poletje in jesen - hit ob koncu tisočletja • FORMULA 1 - Grand Prix 1999 (obisk večine dirk Fl v sezoni 1999) • Prvomajski prazniki - Istra - Bol na Braču - oddih na Hvaru in na Visu • Prvomajska smuka na avstrijskih ledenikih • Velika vinska tura po Kaliforniji • Potovanja po ZDA - od marca do decembra 1999 • Popotnica za tretje tisočletje - jezikovna šola v poletnih mesecih na Rabu BOGATA PONUDBA LETALSKIH VOZOVNIC PO CELEM SVETU Za natančnejše informacije nas pokličite na telefona: 711 -229 ali 719-230 ali nas obiščite v agenciji v Domžalah na Ljubljanski 85 (delovni čas od 8.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00) d.o.O. STAHOVICA UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 (041)631-148 RTV SERVIS IN PRODAJA PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN VRTNARSTVO (3AŠPERLIN Moste 99 pri tomendi, tel.: 641-471 UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA * RAZNOBARVNE PRIMULE (TR013ENTICE) Z VELIKIMI CVETOVI PO 150 SIT * KALANH0JE * SEMENA V VREČICAH ZA VRT * 3I0GRENA IN MINERALNA . GNOJILA ZA VRT Ogledate si lahko že bršljanke in pelargonije, * kijih pripravljamo za aprilsko ponudbo! Odprlo od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 NAKUPI PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Rhododendron center, d.o.o., Radomlje vabi s PESTRO SPOMLADANSKO PONUDBO V TRGOVINI JURČEK na Stranski 9 v Domžalah, tel.: 710-186, VRT na Ljubljanski 67 v Domžalah, tel.: 722-455 Na zalogi imamo: * semenski krompir * sadike sadnega drevja * SADIKE PRIMUL PO UGODNI CENI 150 SIT * VRTNICE * vsa SEMENA različnih proizvajalcev * zemeljske substrate * gnojila, škropiva Raznovrstni pripomočki za preganjanje g. voluharja! OB NAKUPU NAD 10.000 SIT VAM PODARIMO KUPON ZA BREZPLAČNO URO TERENSKE JEŽE V KŠD RHODODENDRON. Trgovini lahko obiščete vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO - IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA Hramac, Bobrovec in drugih kritin • prane plošče, tlakovci, robniki • cementa • vseh vrst izolacij • apna • ter ostalega gradbenega materiala. • barve za polepšanje vašega doma AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA MODULARNI BLOK 6/1 Vljudno vabljeni v našo NOVO TRGOVINO v STRANJAH!!! tel.: 061/827 827 035. Izkoristile čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost. > NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE V trgovinah Vas pričakujemo vsak tlim od 7. do 19. me. ob tobotah po od 7. ti« IX ure. Internet: WWW.SAAT.SI Mali oglasi Kupim stanovanje v Kamniku Irazen Rakovnik. Duplica), 40-50 m2. Plačilo takoj, vselitev pa dogovoru. Tel.: 813-908, 04I/767-44H. Puhalnik za seno ali silažo Nuero-Marin, z dodajalnim trakom, komplet, ugodno prodam, icl. H4I-346. Prodam hlevski gnoj in kompasi. Tel.: H26-306.' Dva športna otroška vozička, ugodno prodam. Tel. 27I-HS7. Stavbnega ali priučenega kleparja, zaposlimo. Tel.: H4I-I44. Sodnik Travnik oz. pašnik pod ( rnivcem. 8309 m', prodam. Tel. 823-324. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šola. Prva informativna ura brezplačna. Icl KI 2-017. Instruiram matematika, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 73H-/57. X 4* LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, Komenda, tel.: 841-660 -r-- ^ ŽENSKE HMCE m ŽEAKlr-c . ^ t^tt MM MM ^ MOŠKE it. ŽENSKE JEANS SZAJCE [4.210,00 sn (Udu, Uw) METRSKO mOD . NOV V2cm Kemična čistilnica France Pucetj je v ponedeljek, 8. marca, odprla novo poslovalnico na Steletova 8, v stavbi SKG nasproti samopostrežne trgovine »Mar-ket Napredek«. Poslovalnica bo odprta vsak dan. Parkiranje je možno na bližnjih parkirnih prostorih v neposredni bližini nove poslovalnice. Prebivalci Zikove ulice, Steletove, Perovega in Zapric pa tudi iz širše okolice: poslužujte se naših storitev. Tradicija, znanje in najsodobnejša tehnologija zagotavljajo hitro in kvalitetno storitev, vzdrževanje vaših oblačil, odej, zaves, prevlek in drugega tekstilnega blaga. Nase geslo je: ČISTO 3£ LEPŠE. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15'' sreda od 7" do 17" Velika \zWa barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Patent naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zrmska naj bridkost' Kanca naj moj se časni lir. objame nuj me večni mir! (S. Gregorčič) ZAHVALA Kruta usoda nam je iztrgala i/ naše sredine našo drago ženo, mami. starci mamo in sestro mik Kuko je prazen dom. dvo naše oko zaman le išče, ni več tvoje/ta smehljaju, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 90. letu je prenehalo biti srce našemu dragemu očetu, staremu očetu, pradedku in stricu JERNEJU OVIJACU iz Most Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta pospremili na zadnjo pol Prisrčna hvala vsem za izrečena sožalja in vsem. ki ste podarili cvetje, sveče, za sv. mase ter darovali za obnovo cerkve v Mostah. Posebej velja zahvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen cerkveni obred in njegovo večletno prinašanje sv. obhajila na dom. Žalujoči: hči Marija ter sinova Kok in Vinko z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo februar 1999 Delovni čas: vsak dan od 9" do 19\ ob sobotah od 8" do 13\ L_________—______J IVANO POTOČNIK iz Sov i nje peči Vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, iskrena hvala. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena sožalja in številno spremstvo naše Ivane v njen prerani zadnji dom. Posebna zahvala GD Sela, LD Sela. sodelavcem iz Titana. Svilanita. Amuš DOO in Meso Kamnik. Zahvala tudi gospodoma župniku Damijanu Kaštrunu in provincialu Slavku Zoretu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Sovinja peč, Količevo, februar 1999 VABIMO VAS V NAJVEČJI. SODOBEN IN NAJBOLJE ZALOŽEN PRODAJ Nt CENTER k f *\ iJ \\ -I 'J -I k^ kjer boste našli obsežno ponudbo prehrambenih DOMŽALE izdelkov m vsega, kar potrebujete za gospodinjstvo Pričakuje vas: 13.000 prehrambenih in ne- prehrambenih izdelkov na 10.800 m2 prodajnih površin 12 sodobnih blagajn diskontne in akcijske cene dostop do avtomobila z nakupovalnim vozičkom velik parkirni prostor MRSE Odprto od 8. do 19., ob sobotah od 8. do 12. ure.^^«*, PRODAJNI CENTER JARŠE Zgornje Jarše, Industrijska 16, «061/718-100 Za vsakodnevne nakupe v Kamniku Vas vabimo v MARKET NAPREDEK Vedno Vas pričakuje ✓ velika ponudba domačega in uvoženega, živilskega in neživilskega MARKET NAPREDEK Steletova 12, Kamnik t* 061/812-544 blaga ✓ vsak dan svež kruh ✓ sveže meso ter sadje in zelenjava ✓ konkurenčne cene ✓ izdelki po akcijskih cenah Odprto vsak dan od 7.30 do 22. ure, razen nedelje. NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI \Y KMETIJSKA TRGOVINA J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik VSE ZA VRT IN I IVIVI CI LiU z 20. marcem ponovno v naši trgovini. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 1 3. ure. _ ) Domine, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 POPOLNA VSR^t^TEHNIKE - pralni Stroji, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, zamrzovalne skrinje in omare ter - kuhinjske nape, pomivalna korita - mali gospodinjski aparati -originalni rezervni deli (Mirenje - pralni stroj Simple & l.ogical 112.995,- - sušilni stroj VVT 610 -42.725,- - barvni IV korenje SI I IX 73.078,- - barvni IV liorenje 55 IT X 43.785,. - mikrovalovna pečica De I onghi 30.326,- ČUDOVITA LOKACIJA TRAJNA VREDNOST ZELO UGODNE CENE VISOKA KAKOVOST IZJEMNO UGODNO KREDITIRANJE Informacije in prodaja: Zli INŽENIRING d.d. - PUN d.o.o. V KAMNIKU /na lokaciji novogradnje/: Usnjarska ulica 6, Kamnik Tel.: 061 / 81 75 23 vsak delovni dan: od 9h do I9h sobota: od 9h do 14h V LJUBLJANI: Kersnikova 6/5, Ljubljana Tel.: 061 /133 50 40 vsak delovni dan: od 8h do 18h sobota: od 8h do 12h - posojila z obrestno mero od T + 2,90% dalje in odplačilno dobo do 20 let - cene so dokončne In zajemajo vse predvidene stroške do prevzema stanovanj - nakup stanovanja po sistemu staro za novo - možnost preprojektiranja in svetovanje pri notranji opremi ena OGRAJNI SISTEMI DIRICKX UNIVERZ AL Medvedova 15 c, ^ 832-418 76,00 SIT za gotovino iiiiiiiiip i PRAVI NASLOV«N«UPAPAR% 1 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Kamniški OBČAN 1.1: kombi plošča S 5 cm 4.690 sit armaturna mreža 9x6 mm