Poštnina plačana v gotovini. I). Štev. 8. 1931 mMBuLmm% _ SIOVEtiSKI (ClBIBEllffllk GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA IkS LOVENMO Članarina (naročnina) znaSa lelno 40 Din (15 lir. 5 50 šilingov). Vsebina: Čebelna hrana............113 Čebelna griža in nje vzrok.......116 Izboljšana točila...........117 Kaj je s čebelarsko šolo........119 Vpliv solnčne svetlobe na čebelno družino . 119 Opazovalne postaje..........121 Mesečna navodila ... ....... . 123 Društvene vesti...........126 Drobiž...............127 Mala borza za med, vosek in čebele.* Prodam 10 močnih A.-Ž. panjev Čebel. Cena po dogovoru. Ivan Zamuda, kolar, Osluševci, p. Vel. Nedelja. * Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba. Objava vodstva blagovnega oddelka. Prosimo vse čebelarje, naj podpirajo naše društvo z nakupom prvovrstnih čebelarskih potrebščin in zajamčeno pristnih satnic, ki jih dobe po konkurenčnih cenah le pri Blagovnem oddelku v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4, odnosno pri njegovih podružnicah v Mariboru (pri čebelarski podružnici za Maribor in okolico) v poslovnih prostorih ondotne podružnice Kmetijske družbe na Meljski cesti št. 12, ter v Celju v skladišču družbe in v Dolnji Lendavi pri ondotne čebelarski podružnici, V zalogi imamo nove društvene kozarce za med št, 99 do 102 cenika, za 1/8) 7-n Va in 1 kg medu. Čebelarji, vedno pomnite, da je Blagovni oddelek Čebelarskega društva last vseh društvenih članov! Zatorej svoji k svojim! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Čebelarsko društfo za Slovenijo v Ljubjjani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 V Ljubljani, dne 1. avgusta 1931. / Številka 8. Letnik XXXIV. V Cebelna hrana. P. Angelus. delajo iz obnožine vosek. Na svoja ušesa sem slišal pred leti o priliki čeb. razstave, kako je nekdo poveličeval našo sivko tudi zaradi tega, ker nosi domov tako lep vosek. Oboje je velika zmota. Čebele ne nosijo v panj čistega medu, temveč le nektar, ob-nožina pa ni tvarina, iz katere prideluje vosek. Tega izpoti čebela spodaj na trebuhu, na zadnjih obročkih zadka. Glavna tvarina, iz katere čebele proizvajajo med, je torej nektar. Iz tega pa postane med šele v kemičnem laboratoriju čebelnega mednega želodčka. Nektar se tvori v večjih ali manjših kapljicah na dnu cvetne čaše in ima v sebi vedno sladkor, pogostokrat pa še razne dišeče snovi, od katerih dobi med svoj posebni aroma, svoj vonj. Vsakemu čebelarju je znano, kako lepo dišeč je lipov in cvetlični med ter kako izrazit je duh ajdovega in kostanjevega medu. Že več korakov pred čebelnjakom zadiši in takoj vemo, kaj čebele berejo. Ker nabirajo čebele nektar po raznih rastlinah in ker ima nektar od raznih rastlin razno barvo, je tudi med raznobarven: ajdovec je rdečkasto-rjav, lipovec zelenkasto rumen, akacijevec a prehrano rabita čebelam zlasti med in obno-žina. Seveda nabirajo in použivajo še druge stvari: vodo, razne soli in drugo, vendar sta njih glavna hrana med in ob-nožina. Ko bi teh dveh snovi ne dobile, bi pomrle od lakote. Čistega medu pa čebela ne dobi v naravi. Kar bere po raznih cvetih je nektar, in tega pretvarja ona v svojem telesu v med. Nektar je neka sladka tekočina, ki jo izlo-čavajo medniki cvetov. Te tekočine je na cvetju več ali manj, kakršno je pač vreme. Ko je cvet oplojen, preneha izločevati nektar. Ako opazujemo cvetenje rastlin in obiske čebel na njih spoznamo, kako čudovito smotrena je narava. Cvetka in čebela sta ustvarjeni druga za drugo. V nektarju je 60 do 80% vode, ostalih 20% pa tvorijo trsni sladkor, dekstrin lepilo in dr. Iz te sladke tekočine proizvaja čebela med. Ljudje, ki niso čebelarji in ne poznajo življenja čebel, so napačnega mnenja, da prinašajo čebele v panj že goden med in da skoraj bel itd. Posebno lep in zelo cenjen je med, ki ga čebele nabirajo po kraškem svetu, kjer cvete mnogo ožepca (žepka) in kadulje. Pa ne nudijo čebelam vse rastline enake množine medu. Tudi kakovost nektarja je različna. Na nekaterih rastlinah dobe čebele bolj voden nektar, ki vsebuje komaj 15—20% sladkorja, medtem ko je tega v nekaterih nektarjih 30—40%. Nektar, kakršnega donašajo čebele v panj, še ni med. Zlasti vsebuje preveč vode, ki jo je treba izločiti. Ob dobri paši odloži čebela svoje sladko breme v prazno ali še ne polno celico. Hitro zopet odleti na delo. Ker pa je čebela neutrudljiva delavka, opravlja ponoči, kar je zamudila podnevu. Tedaj prenaša čez dan nabrano sladko tekočino na pravo mesto. Že pri tem prenašanju izpuhti iz medu mnogo vode. Vrh tega vidimo ob lepem vremenu zunaj na bradi mnogo čebel, ki neumorno krepelijo s krili. To dela še mnogo drugih čebel znotraj v panju. Pravimo, da prezra-čujejo panje, obenem pa s tem povzročajo izhlapevanje vode iz negodnega medu. Ker je v nektarju večidel le trsni sladkor in ni dobro, da je v panju mnogo takega sladkorja, temveč je bolje, da je v njem kolikor mogoče mnogo sadnega in grozdnega sladkorja, je potrebno, da čebela trsni sladkor predela v sadni in v grozdni sladkor: treba je, da ga, kakor pravimo, invertira. To stori na ta način, da izloči izvestno množino vode iz nektarja, ki ga je čebela že prebavila in ki mu je dodala raznih drugih snovi — kvasin — ali pa kake druge kisline. To pravim zaradi tega, da ustreženi tistim modernim raziskovalcem, ki trdijo, da v medu sploh ni mravljinje kisline, temveč je v njem neka druga kislina. Ko se je ta slaščica v celoti zgostila, je godna in se imenuje med ali s t r d. Celice, v katerih je med goden, čebelice neprodirno zapro z voščenimi pokrovčki. To je neobhodno potrebno, da ostane med zdrav in se zaradi vlage ne skvari. Čebelar naj jemlje panjem med šele takrat, ko so ga čebele začele zadelavati. Ker je m e d uprav čudovito sestavljen iz raznih dragocenih snovi in ker ima v sebi 73—75% sadnega in grozdnega sladkorja, je lahko prebavljiv in zelo redilen. V novembru, decembru in januarju se preživi v panju, ki ima kakih 30.000 ali še več tisoč čebel, vsa ta mnogoštevilna čebelna družina s polovico ali s tričetrt kilograma medu na mesec. Ako so razmere ugodne, včasih ne porabijo niti toliko. Zaradi prijetnega okusa in lahke prebavljivosti, velja med za idealno živilo za otroke. Gotovo bi se umrljivost otrok zmanjšala, ako bi jim matere dajale namesto težko prebavljivih slaščic in slad-korčkov več medu. Ker nabirajo čebele nektar tudi po raznih zdravilnih rastlinah, je med tudi jako zdravilen. Zaradi raznih snovi, kislin in soli, ki jih ima v sebi, ga lahko ohranimo nepokvarjenega leta in leta, ako je v dobri posodi, dobro zamašen in na suhem prostoru. To poglavitno hrano torej črpajo čebele iz cvetov raznih rastlin. Nekatera leta dobe velike množine medu tudi na jelki in iz medene rose ali mane. Ta med je sicer užiten in zelo redilen, pa je za zimsko hrano čebel slab, ker rad povzroča grižo, ako čebele pozimi nimajo prilike za izlet. To je predlansko zimo izkusil marsikateri čebelar. Sladki sok sadja je sicer za čebele dobra hrana, pa jim malo zaleže. Čebele namreč ne načenjajo sadja same, temveč srkajo sok le iz že načetih sadežev. Razredčen sladkor je hrana le za silo, ker mu manjka beljakovine; vendar je za prezimova-nje čebel dober, O b n o ž i n a (cvetni prah) je čebelam še bolj potrebna nego nektar. Nektar ima namreč v sebi prav malo dušikovih spojin, obnožina pa vsebuje dosti beljakovine in tolšče, ki sta za razvoj čebelinega telesca in kot hrana, ki jo morajo dobivati žerke, neobhodno potrebni. Nepoučeni čebelar ne vidi rad, ako je v satju preveč tega kruhka, Kruhek imenujemo obnožino v celicah, Toda brez obnožine ni zalege. Iz tega lah- ko vsak pozna, kolikega pomena je za čebelo obnožina.. Obnožino nabirajo čebele po cvetih raznih rastlin. Nožice čebel so za to čudovito ustvarjene in pripravne. Čebele nabirajo cvetni prah v koške na zadnjih nogah. Čebelarji pravimo potem, da imajo hlačice, ki jih zakrivajo obe nožici. Hlebčki prahu so na obeh nogah enako veliki in težki. V panju osmuka čebela obnožino v celico. Ko je ta skoraj polna, jo zalije z neko gosto, medeno in svetlo tekočino. Nekatere rastline nudijo mnogo prahu, n. pr. leska, vrba, buča, regrat i. dr. Neumorno ga nabira čebela vse leto in še v pozni jeseni ter ga spravlja na zalogo v sate. To pa dela le naša navadna domača čebela, ki je pod varstvom in v oskrbi človeka. Je namreč mnogo vrst čebel, katere ne žive družinskega življenja; to so tako imenovane čebele samotarke. Te ne skrbe toliko za obnožino kot naša "domača čebela, Pa jim tudi treba ni. Te čebele namreč nabirajo hrano le za svojo zalego. Za zimsko zalogo jim ni mar, ker je ne potrebujejo. Žive namreč le kratek čas in zime sploh ne prežive. Od čmrljev, nekaterih vrst os in drugih žuželk pa prezimijo le oplojene samice, ki ne potrebujejo zimske hrane, ker zimo prespijo in ves zimski čas ničesar ne uživajo. Naša čebela pa pozimi ne spi, ampak se giblje in mora tudi pozimi jesti. Zato ji je potrebna zimska zaloga, Vse to pa jo sili k veliki delavnosti od zore do mraka, tako da nam je zgled pridnosti. Obnožina je za čebele izvrstna in potrebna hrana, ker jim, kakor rečeno, nudi mnogo beljakovine in tolšče. Posebno bogata s temi snovmi je obnožina z leske, ki vsebuje 30% beljakovine in 4.20% tolšče. Ker potrebujejo čebele zlasti v pomladanskih mesecih mnogo obnožine za zalego, mora čebelar na to paziti, da jim je ne zmanjka. Ako je bilo zaloge premalo, ako je pomladi trajno slabo vreme in čebele ne morejo' izletavati, pridejo v veliko zadrego. Iščejo, kakor hitro morejo iz pa- nja, karkoli je cvetnemu prahu podobno, n, pr. moko, da celo žaganje. Menim pa, da z žaganjem zalege ne pitajo, saj nima nikakih redilnih snovi v sebi. Nekateri skrbni čebelarji naberejo mačice od leske, vrbe, jelše, topola i. dr. ter jih polože na gosto v dobro segreti sobi. Mačice kmalu odpro prašnike in cvetni prah se z njih osuje, ako se jih le dotakneš. Ta prah pomešajo z medom ali z gosto razredčenim sladkorjem ter nalijejo v sate; te denejo po potrebi v panj v bližino gnezda. To je nekako špekulativno pitanje čebel, ki vpliva v sili na razvoj panja zelo dobro. Mnogim čebelam rešijo s tem življenje, ker jim ni treba v tako nevarnem času, kot je pomladanski, zlasti v aprilu, izletavati in nabirati obnožino. Za med imamo v veliki sili še precej dober nadomestek: sladkor, za cvetni prah pa ga še ni. Moka, kakao in druge reči so le za skrajno silo, pa koristijo le malo. Ako ni drugega, je seveda tudi to dobro. — Po pomladanskem prvem izletu postavimo na miren, proti vetru zavarovan kraj blizu čebelnjaka sat z moko ali s kakaom, potem ko smo primešali sladkorne moke. Prav ne delajo čebelarji, ki nalomijo cele kupe leskovih, vrbovih, jelšnih i. p. vej z mačicami ter jih prislonijo kam blizu čebelnjaka. S takim početjem delajo več škode nego koristi. Mačice na odlomljenih vejah namreč ne dozore in čebele ne dobe na njih obnožine. Najpametneje stori čebelar, ki jeseni odbere sate, v katerih je dosti obnožine, spomladi pa jih dodaja družinam, katerim obnožine primanjkuje. Takih satov dobi lahko v izrojencih ali brez-matičnih panjih. Barva obnožine je različna. Umen čebelar spozna že po njej, kje so jo čebele brale. Čebelna družina, ki ne nanaša obnožine, je izgubljena, družina, ki nosi le prav malo obnožine, pa je sumljiva. Izvzamem le čas, ko bero čebele na borovnici, ker daje ta le prav malo obnožine. Čebele potrebujejo tudi mnogo vode. Ko čebelar na pomlad opazuje svojo žival, se ne more načuditi, koliko vode donašajo čebele v panj. Čemu toliko? Zato, ker so je od oktobra do februarja tako rekoč stradale in ker je donos vode najbolj potreben takrat, ko so panji na višku razvoja, to je v aprilu in maju. Ker se po odrojitvi donos vode zopet zmanjša, sklepamo, da potrebujejo vodo predvsem za zalego. Zalega, katere je največ v omenjenih mesecih, potrebuje posebej pripravljeno hrano. Učenjaki so celo preračunali in po skrbni preiskavi dognali, da dobivajo žerke v celicah skoraj vsak dan drugače pripravljeno hrano. Samo po sebi umljivo, da črviček, ki se je komaj izvalil iz jajca, ne prenese tako močne hrane, kot jo žerka peti ali šesti dan. Zato razredčijo čebele med in obno-žino s primerno količino in tako napravijo hranilni sok, da ž njim pitajo žerke. Ta hrana je za njih razvoj najprimernejša. — Pa tudi zaradi tega potrebujejo čebele razmeroma mnogo vode, ker izločajo iz nje razne snovi, soli in drugo, kar je potrebno za razvoj zalege. Zato vidimo, da čebele pomladi po toplem dežju ne izletavajo po vodo na navadni kraj, temveč jih vse mrgoli po zemlji, kjer slastno srkajo vodo. Zakaj to? Zato, ker je dež v zemlji marsikaj razkrojil, kar čebele sedaj dobe, n. pr. soli in drugo, kar potrebujejo. Cebelna griža in nje vzrok. I. Kosi — Celje. ebelne griže ne provzro-čajo bakterije, zato ni na-' lezljiva bolezen, posledica je le obolelega črevesja zaradi uživanja težko prebavnega medu, kot je n. pr. smrekov, jelkov ali hojev. Griža nastane zaradi predolgo zadržanega blata v črevesu, zaradi predolge zime ali vznemirjenja ali prehlajenja. Kljub temu, da griža ni kužna bolezen, pa lahko postane za čebele zelo usodna. Uniči nam lahko vse družine ali pa jih tako oslabi, da se dolgo ne morejo opo-moči. Posebno se to lahko zgodi, ako pre-zimujejo na težko prebavnem medu. Takrat vse družine bolj ali manj obolijo. So pri nas kraji, kjer je v poletju skoro sama gozdna paša, jesenske pa primanjkuje. V takih krajih je spomladi griža bolj ali manj običajna. Čebelarjem v takih krajih priporočajo, naj gozdni med kolikor mogoče čebelam poberejo, jeseni pa jih s sladkorjem pitajo. Ta nasvet je sicer kratek, obenem pa je dober in enostaven. A kdo naj kupuje dragi sladkor, če pa mora prodajati med po sramotni ceni ali pa ga sploh prodati ne more. Ako uživajo čebele gozdni med, zbolijo zaradi pomanjkanja vode, torej zaradi žeje. To zimsko hrano bi laže prebavljale, če bi imele vodo na razpolago. Mislim, da je bilo leta 1922., ko so imele naše čebele izredno dobro smrekovo pašo, v zimi nato pa strahovito grižo. Imel sem takrat poleg drugih panjev tudi izredno močnega, ki sem mu v jeseni, dasi je bil že sam na sebi močan, pridružil še soseda, ki je izgubil matico. Zazimil sem ga v me-dišču, a je zasedal medišče in plodišče. Čebele so tisto zimo še v drugi polovici decembra izletavale, sredi januarja prihodnjega leta pa se je začela pojavljati griža. Posamezne so začele laziti z napetim zadkom iz panjev, padale v sneg ter tam otrpnile v žalost čebelarjev, toda v največje veselje siničk, ki so imele sladek priboljšek. \ panjih pa je nastajal zaradi žeje vedno večji nemir. V prej omenjenem močnem panju je nastala zaradi nemira tolika vročina, da so čebele podnevu začele pred žrelom prisedati, dasi je bilo le 1—2° toplote nad ničlo. Tedaj sem vzel približno četrt litra tople vode, jo posladkal malo z medom, jo vlil v napajalik ter ga potisnil v panj pod satovje. Čebele so kmalu tekočino popile, se pomirile ter izginile med satovje. Mirovale so popolnoma do prvega pomladanskega trebeža in ostale popolnoma zdrave. V panju ni bilo niti najmanjšega sledu o griži. Panjev pa, ki jim nisem mogel pokladati vode, ker so čebele sedele previsoko in bi je ne mogle doseči, mi je griža polovico popolnoma uničila, druga polovica mi je pa tako oslabela, da so se komaj do jeseni malo opomogle. Mnenja sem torej, da bi bilo najcenejše in najenostavnejše sredstvo, da preprečimo grižo: enkratno pokladanje vode pozimi. Navadno nastopi okoli sredine januarja za nekaj dni toplejše vreme. Tedaj bi bilo to delo primerno In ravno pravočasno. Pokladat pa ne smemo preveč vode, da ne nastane v panju vlaga. Zadostoval bi navaden kozarec vode, ki bi bil prevezan z ne pregostim platnom in poveznjen sredi medišča nad plodiščem čez veho, ki bi jo bilo v ta namen narediti. Kozarec moramo seveda potem dobro odeti in medišče dobro zapreti, da ohranimo toploto. Naprava take vehe morda niti ne bi bila težka, posebno za tiste, ki na zimo matične rešetke iz panjev odstranijo in medišča z deščicami pokrijejo. Če pa smo primorani, da pitamo jeseni čebele z gozdnim medom, ker drugega nimamo, pridenimo na 1 kg medu % 1 vode, To dobro prekuhajmo, vse pene pa s površine poberimo! Šele na ta način pripravljeno hrano pokladajmo čebelam. Ni pa izključeno, da je griža v krajih, kjer se večkrat pojavlja, morebiti tudi v zvezi z nozemo. V Avstriji, kjer imajo že dalj časa borbo proti nozemi, so poskusili pokladati na mesto same posladkane vode čaj iz kamilic ali pa iz korenja encijana. To je baje na čebele dobro vplivalo. Nihče pa naj ne deva v vodo soli, ker s tem bi še bolj povečal žejo. Grižavi pa postanejo tudi panji, ki izgube po zimi matico. Taki panji postanejo zelo nemirni, použijejo zaradi tega več medu. To povzroča čezmerno kopičenje trebeža v črevesju. Navadno porabi družina takega panja vso zimsko zalogo medu, ponesnaži panj ter satje in končno umrje od gladu, ker ji hrane zmanjka. Škoda je torej vsestranska. Vznemirja pa tak panj lahko celo sosednje in jim po-vzoči škodo. Treba je torej jeseni dobro paziti, da fcazimimo samo panje, ki imajjo imatico. Tudi kako drugo vznemirjenje družin lahko provzroei grižo, n. pr. miši, ko se vgne-zdijo pozimi med panji ali nad njimi pod odejo, s katero jih čez zimo zapažimo. Treba je torej, ko nastopi zima, miši, ki iščejo v čebelnjaku zavetišča, s pastmi po-loviti. Tudi prehlajenje v panjih, ki imajo prevelike razpokline in jih čebele ne morejo zadelati lahko povzroči grižo. Ako za grižo obolele čebele dočakajo prvega pomladanskega izleta, pri katerem se popolnoma otrebijo, in jim na to po-kladamo zdrav razredčen med ali pa sladkor, okrevajo popolnoma. Treba pa jim je osnažiti panj in satje. Ako pa tudi še potem bolehajo, in padajo bolj številno ter imajo napet zadek, tedaj pa najbrž niso samo za grižo bolne, ampak tudi za nozemo. V tem primeru je treba nekoliko bolnih čebel nemudoma poslati v preiskavo veter, bakteriološkem zavodu v ani. Izboljšava točila. Iv. Jurančič. ilo je 1. 1865., ko je na čebelarskem kongresu v Brnu major Hruška pokazal pripravo, s katero moremo dobivati med iz satov, ne da bi jih uničili ali izdatno poškodovali. To je namreč dandanašnje točilo. Hruška se je rodil 12. marca 1819. 1. Nekateri njegovi življenjepisci trdijo, da se je rodil na Moravskem, drugi pa, da na Dunaju. Nam je to prav vseeno. Ime njegovo priča dovolj jasno, da je bil Čeh, saj je na Dunaju velik odstotek prebivalcev češke narodnosti. Vsak misleč čebelar gotovo priznava, da nam je Hruška s svojo pripravo podal orodje, ki je za čebelarstvo največjega pomena, ker je dvignilo premični sat šele do prave vrednosti in je krona vsemu naprednemu čebelarstvu. Prav zaradi tega je točilo dandanes razširjeno po vsem svetu, koder gojijo umno čebelarstvo. Vsako človeško delo ima na sebi znak nepopolnosti. Tudi točilo so neprestano izboljševali in izpreminjali glede oblike, velikosti ustroja in materijala, ali smoter je ostal vedno isti: kako spravljamo med Sl.1. dovano. Mnogoletna izkušnja uči, da je sredo-bežna sila jako velika in da ji mladi sati največkrat ne morejo kljubovati. Ako je med bolj gost, takorekoč smolnat, n. pr. smrekov, jelkov, mana itd., podležejo sili celo starejši sati. Čim gostejši je med, tem hitreje moramo točilo vrteti in tem večja nevarnost je potem, da se sati polomijo. Minulo je mnogo let, preden smo spoznali pravi vzrok te neprijetnosti. Večinoma so mislili, da je krivo to, da se pri močnejšem vrtenju žična mreža ob košu v sat zaje. A to ni glavni vzrok, kakor dokazujejo poskusi. Sredobežna sila, ki v točilu med iz celic izmeta, povzroča, da se žična mreža, na katero se sat naslanja, izboči (glej si, 1.). Ker pa se sat zaradi geometrične konstrukcije ne more upogniti, se prelomi, oziroma raztrga. Da se žična mreža ne izboči, je treba koš na vseh straneh opremiti z oporami. To so primerno močne (približno 16X20 mm) paličice ali letvice, ki jih pritrdimo na zunanji strani mreže. Ako so stranice bolj široke nego visoke, naredimo na vsaki strani po eno navpično oporo (glej si, 2 bbbb); nasprotno pa, ako je koš višji nego širok, pritrdimo nanj dve vodoravni paličici (glej si. 3 c c c c). Te opore, ki se seveda morajo mreže dotikati, morajo biti na notranji strani toliko poisnete, da se le z 2 mm širokim robom dotikajo mreže, ker bi sicer zakrivale plast celic, ki bi se pri točenju ne mogle izprazniti. Za lesen koš naredimo opore iz močnega trdega lesa, za železnega pa istotako lesene ali pa železne, ki pa morajo biti z oljnato barvo dobro pobarvane ali pa po-cinjene. Na uspeh te novosti, ki sem jo iztaknil v nekem ceniku, sem bil silno radoveden, za to sem svoje točilo v tem zmislu preuredil. Takoj se mi je nudila prilika, za poskus s čisto novimi, belimi medenimi sati, v katerih še nikdar ni bilo zalege. Uspeh je bil presenetljiv. Niti en sat izmed petdesetih se ni zlomil. Ta naprava torej, ako je dobro narejena in točilo pravilno gonimo, nam zagotavlja, da se pri točenju sploh noben sat ne zlomi. Pri tej priliki moram še opozoriti, da je pri panjih s prečnimi sati, t. j. pri satnikih z razstojišči, pri točenju še ena zapreka. Razstojišča namreč branijo, da se sat v točilu ne more tesno nasloniti na mrežo ter se zaradi tega zlomi. Da odpravimo še to oviro, priredimo žično mrežo na košu tako, da na voglih, prav tam, kjer naj bodo razstojišča, ostane prazen prostor (glej si. 4 d d d d). Najbolje je, ako tam žico odpravimo. Kaj je s čebelarsko šolo? Jože Glinšek — Niš. lovenija je ena izmed tistih pokrajin, ki je za kmetijstvo prav blagoslovljena. Z malimi izjemami uspeva vse: vin-stvo, poljedelstvo, živinoreja, posebno pa sadjarstvo in z njimi v zvezi čebelarstvo. Saj je že davno znano, da tam, kjer ni čebel, tudi ni sadja, pa čeprav še tako cvete drevje. Večinoma vse panoge kmetijstva so na razmeroma visoki stopnji. To je gotovo zasluga kmetijske izobrazbe. Vinarstvo in sadjarstvo imata svojo šolo, poljedeljstvo in živinoreja istotako, še celo mlekarstvo ima svoje ognjišče, samo naše čebelarstvo, ta poezija kmetijstva, je nima, dasi je jako potrebna. Vkljub temu je treba priznati, da je dobro razvito. To je gotovo glavna zasluga našega delavnega »Čebel, društva«, ki izdaja »Sloven. Čebelarja«. Še bolj bi pa napredovali, ko bi imeli dovolj izobraženih čebelarskih moči. Kako pa to doseči? Na to je odgovor kratek: čebelarske šole nam je treba in to čim prej, tem bolje. Le tedaj, ako bomo imeli tako šolo, bo čebelarstvo kos svoji nalogi, ker bo potem na razpolago dovolj ljudi, ki bodo temeljito podkovani v čebelarstvu. Le potem smemo kaj več upati od njega, ako bomo imeli čebelarske šole, kot jih imajo druge države. Že pred nekoliko leti se je delalo na tem, da se ustanovi posebna čebelarska šola s sedežem v Št. Jurju pri Celju. Bil je že tudi podpisan ukaz za ustanovitev. Zakaj se to potem ni izvršilo, ne vem. Prvotno je bi! določen 10 mesečni tečaj. Kolikor bi bilo, bi bilo dobro, četudi samo 3 mesečen. Če ima človek veselje do neke stvari, se je tudi v kratkem času nauči. Tudi 10 mesečen ni baš dolga doba, ampak nekaj bi pa že bilo. Seveda bi bili poučevali tudi druge predmete (zelenjarstvo). Glavni predmet pa bi bil čebelarstvo. Po mojih mislih je glavni vzrok, da še nimamo čebelarske šole, v tem, da odločujoči činitelji niso dovolj poučeni o veliki potrebi šole. Treba bi bilo večkrat priobčiti v časopisih kak članek o tem predmetu, končno bi pa glas le prišel do pravih ušes. Mislim, da se nam je sedaj nadejati boljših časov, ker sedanja vlada, oziroma predstavniki banovin kažejo več umevanja in razumevanja za strokovno šolstvo. Tolaži naj nas sedaj upanje, da le dočakamo ustanovitev čebelarske šole, ki si je vsak zaveden čebelar in prijatelj čebelarstva iskreno želi. Samo Bog daj, da bi mogli kmalu reči: Zdaj pa imamo lastno čebelarsko šolo in lahko vzgajamo doma čebelarski naraščaj. V tem upanju trdno živim, v tem upanju pišem in s tem upanjem tudi končujem! Vpliv solnčne svetlobe na čebelno družino. Sluga Anton — Ljubljana, akor je citati v »Ameri- opisati poskuse in ugotovitve, ki sta jih can Bee Journal« lanskega leta, so pričeli v Rusiji in za Rusijo v drugih deželah čebela-riti v panjih nove vrste, v osvetljenih panjih. Da seznanim čitatelje z osvetljenim panjem, hočem na kratko 119 napravila čebelarja gg. A. J. Igošin in A. N. Brivčanenko, oba iz Moskve. Čebelar Igošin piše, da je vzel leta 1928. 24 panjev sestava Dadant-Blatt (ameriški panj s podolžnim satjem) na 11 satov. Polovico teh panjev je konstruiral tako, da so imeli na sprednji in zadnji strani dvojna stekla, da je svetloba lahko prihajala med sate. Na ta način je bilo opremljeno plodišče, medišče pa je ostalo kakor prej temno. Razdelil je panje v pare, po eden osvetljen in eden navaden panj z enako močnimi družinami ter jih postavil na raznih mestih; na prostem solncu izpostavljene, v čebeljnjaku, v sadovnjaku in v sobi, Iz-letna stran je bila pri vseh panjih vzhodna. Pri osvetljenih panjih sta prihajala svetloba in solnce med sate od vzhodne in z.a-padne strani. Matice so bile vse domačinke, črnega plemena. Ugotovil je v glavnem naslednje: 1) V času, ko ni bilo glavne paše, je bil donos medu naslednji: Število panjev Odstotek panjev donos medu v kg a) osvetljeni panji: 6 50 208 4 33'/3 57 1 8'/3 24 1 8' 3 7-4 j Skupno: 12 296-40 b) navadni panji 6 50 96 4 33'/3 48 1 8'/3 8 1 8'/3 14 i Skupno: 12 166 2) V dobi 1 Vs—2 mesecev spomladi so se razmnožile čebele v navadnih panjih 3—31l4> krat. V isti dobi se je razmnožil najboljši osvetljeni panj za 7—8 krat. 3) Čebele osvetljenih panjev lažje prenašajo hlad, ker so nabirale nektar pri 7° C, medtem ko so bile čebele v navadnih panjih popolnoma mirne. 4) Vzel je po 20 čebel iz gornjih delov satov osvetljenih panjev in temnih panjev in jih pustil tri dni brez hrane. Čebele iz osvetljenih družin so po treh dneh lahko odletele, iz temnih panjev so po 2 dneh komaj lazile in so umirale. 5) Opazilo se je, da traja delavni dan čebel v osvetljenem panju po 2 uri dalje, nego pri čebelah v temnem panju. 6) Pod vplivom svetlobe postane zalega prej godna. To dokazuje poskus, ki je bil izvršen na tale način, Igošin je vzel sat z en dan starimi jajčki. Postavil ga je v poseben panj z dvojnimi, steklenimi stranicami tik stekla tako, da je bila ena stran, sata izpostavljena svetlobi in solncu, druga pa je bila v temi. Zalega na osvetljeni strani sata je bila za več kakor 24 ur prej godna kakor zalega v temi. Doba razvoja je bila torej različna. 7) Pri temperaturi 2—5" C pod ničlo so šumele vse družine. Ko je zasijalo solnce med sate osvetljenih panjev, so postale čebele mirne, a čebele v navadnih panjih so šumele dalje ves dan. Iz tega izhaja, da so se okoristile čebele osvetljenih panjev s solnčno energijo, 8) Solnce in svetloba vplivata na bakterije, ker plesnobe in gob, ki se pojavljajo v hladnem vremenu v temnih panjih, ni bilo opaziti v osvetljenih panjih, niti v onem, v katerem je bilo dalj časa celo jezero vode na dnu panja. 9) Čebelnega sovražnika, voščeno veščo, ki se je zelo razplodila tisto leto, je bilo opaziti samo v temnih panjih na stranskih satih, V osvetljenem panju črvov sploh ni bilo. 10) Posebno značilno za čebele v osvetljenih panjih je, da so pos>tale v pravem pomenu besede domače, krotke. Mnogo bolj mirne so, ne napadajo ne človeka, ne živali. Zdi se, da so izgubile srboritost in zdražljivost. Zaradi te lastnosti ne bo treba v bodoče čebel v osvetljenih panjih vznemirjati in krotiti z dimom. Več ne bo slabih posledic vpliva dima na čebelno družino. Čebele, ki jih vznemirjamo z dimom, prekinejo za 24 ur delo in stavbo satja, tudi če nimajo praznih celic za odlaganje nabranega medu. Po Igošinu ima osvetljeni panj še to prednost, da ni bilo opaziti ropanja in ga tudi umetno ni mogel povzročiti. Čebelar Brivčanenko, ki je delal poskuse z osvetljenim panjem od leta 1927. dalje, je dosegel leta 1929., ki je bilo za čebele neugodno naslednje uspehe: Za poskuse je uporabljal po 5 srednje močnih družin v osvetljenih panjih in v naravnih panjih sestava Dadant-Blatt. Čebe-laril je pri Moskvi s čebelami črnega plemena. Izletna stran panjev je bila proti jugu. Poprečni donos medu je bil pri osvetljenih panjih 80 funtov na panj, pri temnih panjih pa samo 7}4 funtov. Razlika je torej 10 kratna v korist osvetljenih panjev. Razen navedenega donosa medu so vse družine v osvetljenih panjih prav pridno gradile satje; ena družina je izdelala tekom leta celo 25 satov. Na višku razvoja zalege je bilo v osvetljenih panjih zaleženih skoraj povsod 20 satov. V enem osvetljenem panju pri nekem čebelarju v bližini Moskve je bilo zaleženih celo 25 satov velike mere. Zale-ganje v osvetljenih panjih je tako intenzivno, da imenujejo ta panj »tvornica čebel«. Ker ni bilo zadostne ventilacije v panjih in ker je bila steklena stran obrnjena proti jugu, je rojilo nekoliko družin in dalo po 3 roje. Na podlagi izvršenih poskusov z osvetljenim panjem v letih 1928 in 1929 je postavil Brivčanenko tale pravila za te panje: 1) Osvetljeni panj pospešuje razvoj in množi moč družine ter je neogibno po- treben za pridobivanje medu v severnih deželah. 2) Osvetljeni panj je jako važen za če-belno trgovino, ker služi kot »tvornica čebel«. 3) Čebele v tem panju so mirne, ne plašijo se pri odpiranju panja. Njih opazovanje je olajšano. 4) Zadostuje, da namestimo steklene plošče samo na sprednji končnici. 5) Najbolje je, ako so steklene plošče obrnjene proti vzhodu ali jugovzhodu. Če so pa obrnjene proti jugu, jih je treba ob-senčiti. 6) Nastavki in medišča morajo biti temni. 7) Žrelo od zgoraj je nedvomno boljše od žrela od spodaj. Zaradi prezračevanja panja, ki je poleti zelo potrebno, je treba napraviti spodaj odprtino. Prednje vrstice sem bil napisal, da zvedo tudi naši čebelarji, kaj se godi po čebelarskem svetu. Če je vse tako, kakor pišejo Rusi in za njimi Američani, nastane preobrat v čebelarstvu in nastopi doba čebelarskih težkih topov. Pripomba uredništva. Upajmo, da dobimo poleg osvetljenih panjev še »osvetljene« paše, desetkrat bolj izdatne nego sedanje. Čebelarji naj se ne prenaglijo s takimi panji! Opazovalne postaje. Jos. Verbič, Ljubljana. Mesečno poročilo za junij 1931. Junij je najbolj zadovoljil čebelarje v krajih z nadmorsko višino, ki presega 500 m, kakor Sv. Gregor s 736 m višine in 16.40 kg mesečnega donosa, Cerknica s 575 m višine in 20.90 kg donosa, Boh. Bistrica s 540 m višine in 19.05 kg donosa in Sv. Duh s 536 m višine, 18.65 kg donosa. Zelo občuten primanjkljaj pa so izkazali kraji z nadmorsko višino pod 200 m. V dokaz nam služijo postaje: Cezanjovci z višino 182 m in 9.70 kg zgube, Novo mesto z 180 m višine in 2.80 kg izgube in Ne- deljica z 170 m višine in 5.60 kg zgube. Na postajah z nadmorsko višino od 200 m do 500 m je, izvzemši Krko, Vavčjo vas in Rove, tehtnica izkazala le neznaten prirastek na teži. Robinija (akacija) je bila še precej medena, kostanj in lipa sta dala malo, hoja, od katere smo si po triletnem odmoru mnogo obetali, pa nič. Medenje so ovirali pre-vladajoči vzhodni vetrovi, pogoste nevihte, po nekaterih krajih s točo in tudi suša. Število rojev iz kranjičev je bilo povoljno. Mesečni pregled za junij 1931. Kraj ■S s = s a .i •2 o gi Panj je teže Zračna toplina Dni je bilo pridobil v izgubil t v mesecu čistih dkg naiveč pridobil najvišja najnižja srednja mesečna JS B deževnih - snežnih 1 oblačnih JS 'S i "o □ JS i J vetrovnih 1 1. 2. 3. 1. 1 2' 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabi dkg dne CJ Ljubljana .... 305 13C 75 37C 4C - 1C 525 — 85 24 +33 — 8 ;+20'3 30 9 — 2 8 2C 14 Vič pri Ljubljani . 298 12C 16C 59C — 870 — 13C 24 +31 —10 +20-8 28 9 A — 26 10 Št. Vid n. Ljubljano 314 95 35 145 1C 15 40 210 — 80 30 4 32 — 6 —18-7 3C 9 _ 1 7 22 11 Tacen pod Šmarno goro ..... 314 8C — 450 15C 10C 90 190 — 150 30 + 34 -10 +21-0 30 7 2 2 26 6 Škofja Loka . . . 349 190 150 145 60 50 125 250 — 75 30 +29 —10 + 19-0 27 7 3 10 17 15 Virmaše pri Škofji Loki..... 361 615 105 90 125 65 270 350 — 125 +31 —11 + 12-6 30 8 3 16 11 26 Blejska Dobrava . 577 440 540 80 45 60 955 — 170 6 +32 — 8 +13-7 23 6 _ 5 5 20 _ Bohinjska Bistrica 540 510 1095 495 50 10 135 1905 — 185 11 + 32 — 6 + 193 26 9 __ 4 16 10 24 Dob....... 305 750 90 90 110 90 140 590 — 180 3 + 35 — 4 +20-9 27 3 __ 3 3 24 6 Rova na Gor. . . 350 525 20 — 60 320 255 — 90 135 5 +32 — 7 +19-7 30 10 2 7 21 5 Breg-Križe .... 483 20. 200 170 — — — 390 — 40 11 +30 — 8 — 19-9 30 10 _ 3 12 15 3 Cerknica .... 575 555 1040 530 5 — 30 2090 — 170 12 +28 — 7 + 18-1 30 7 _ 1 10 19 21 Sv. Gregor pri Ort- neku . ... 736 310 1040 360 40 — 30 1640 — 200 14 + 35 —10 +20'9 30 6 _ 3 2 25 15 Krka .... 300 475 450 140 — — 40 1025 — 140 5 + 31 - 6 -f-19'6 29 4 3 4 23 13 Vavčja vas pri Se- miču ..... 280 215 510 295 15 — — 1005 — 100 16 + 30 — 11 +21-5 30 7 _ — 12 18 22 Novo mesto . . . 180 315 — — 105 230 260 — 280 160 1 +36 — 7 +22-0 29 5 _ 2 8 20 3 Leskovec p. Krškem 186 — — — — — — — — — — + 37 —11 +240 30 11 2 18 10 4 L o k o v e pri Mo- zirju ..... 465 390 640 220 60 50 110 930 — 130 14 +28 — 8 + 16'3 30 14 3 17 10 23! Sp. Ložnica pri Žalcu..... 252 370 160 290 95 65 70 590 — 125 4 + 24 — 6 — 162 28 7 _ 2 20 8 24 Orehova vas pri Mariboru . . . 270 — — — — — — — _ _ _ _ __ _ _ _ Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 540 880 465 — 10 10 1865 _ 155 11 + 28 — 6 — 17 7. 30 9 1 13 16 10 Vržej p. Ljutomeru 176 — — — — — — — _ _ _ _ __ _ Cezanjevci .... 182 — — 310 360 300 470 _ _ 31 — 9 + 20-8; 28 12 2 13 15 21 Guštanj..... 398 — — — — — — — — — — 30 — 9 + 19-32 »7 9 5 19 6 17 Jarenina..... 262 340 20 £0 60 70 — 310 110 1 +30 — 17 +23'330 5 7 23 22 Nedeljica pri Tur- 1 nišču..... 170 — — 100: 220 240 _ 560 — — + 32 -10- +21-030 1 5 1 228 10 *Vsi panji so A.-Ž. sestava ! Vič pri Ljubljani. Panji so šele koncem tega meseca prišli do moči. Št. Vid nad Ljubljano. Pri nas je menda najslabši kraj za čebele. Tacen pod Šmarno goro. Ugotovil sem, da so čebele 3 km (zračne črte) daleč letele na kostanj. — Lipa je proti koncu meseca začela dobro kazati. Virmaše pri Škofji Loki. Smreka kljub veliki vročini ni hotela mediti. — Rojev iz kranjičev je bilo dosti. Od 30 prestavljenih A Ž. panjev je pa rojil pri meni samo eden in še ta s pevko. — Točili smo skoraj vsi izredno okusen in lepo barvan med; le kdor je pustil, da mu je žival spomladi stradala, je obdržal prazno posodo. Dpb. Prvi teden je medila smreka. Od lipe smo imeli le močen vonj. Rova, Paše ni bilo kljub ugodnemu vremenu. Cerknica. V naši podružnici smo nato-čili zadnji teden povprečno po 15 kg prvovrstnega cvetličnega medu. Sv. Gregor pri Ortneku. Smreka je dala nekaj malega. — Prvcev je bilo malo, drug-cev nič. Boh. Bistrica. Natočil sem od panja okoli 14 kg lepega cvetličnega medu. — Dne 26. je padla teža opazovanega panja za 1 kg. Zakaj, nisem mogel dognati. Panj ni rojil, tehtnica se ni pokvarila.* Krka. Zaradi suše ni bila paša na gozdnih in travniških rastlinah tako izdatna kot druga leta. Koprivnik p. K. Zaradi suše smo slabo odrezali. Točili smo le nekatere panje in dobili od njih povprečno po 7 kg. Novomesto. Suša je uničila poletno pašo. Leskovec pri Krškem. Rojenje je prenehalo v prvi tretjini meseca. AŽ. panji sploh niso rojili. — Pridelali smo precej akacije-vega medu. Sp. Ložnica pri Žalcu. Robinija je dobro medila. Pravi konstanj je začel zelo zgodaj dišati, dal pa ni mnogo. Cezanjovci. Velik del tega kar so čebele do junija nabrale, so ta mesec porabile. Zavoljo suše ni bilo na kostanju in lipi ničesar. Upamo še na otavo in ajdo. Iz vaših dnevnih beležk je razvidno, da je bil dan mrzel, vetroven, brez solnca in popoldne deževen. Prihodnji dan ste izkazali 1.30 kg donosa. Iz teh podatkov moremo sklepati, da je neugodno vreme precej izletelih čebel uničilo, precej pa zadržalo do drugega dne zunaj panja. J. V. ffciriv©^ m ČHHIH Vavčja vas. Zgodnja suša je bero na kostanju in lipi zelo oškodila. Guštanj. Kranjiči so dali precej rojev. — Na bero je slabo vplivalo precejšno število deževnih in vetrovnih dni, Nedeljica. Akacijevec iz prejšnjega meseca so nekateri prodajali na drobno po 13—15 Din. Mnogi