Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz bojišča na Laškem.   O boja  pri  Montebelli je poslal fzm. grof Gyulai   23. maja   obširneji   popis  pre-svitlemu Cesarju in iz tega   posnamemo   o pervi   večji bitvi sledeče:   Grof Gvulai je  ukazal   20.   maja   posilni   ogled na desnem kraju Pada napraviti, ker je zvedil, da ima sovražnik namen,   z veliko močjo čez Voghero proti   Pia-čenci jo udariti.    Zavoljo  tega  so šle v noči, med 19. in 20.   maja   tri   brigade   skozi   Pa vi o   na  zataborjeni   most pri Vaccarizzi,   kjer je   že  ena brigada  bila.    F. m. 1. Urban,   kteri je že  pred   kraj   med   Stradello,   Vac-carizzo in   Voghero   dobro   ogledal, je   pritisnil tudi s poldrugo brigado k unim.    Poveljnik te   čete,   f. m.  I. grof Stadion,  je začel 20.   zjutraj njemu izročeno   opravilo in ukazal proti poldnu  sovražnika prijeti.    F. m. I. Urban je spodil sovražnika iz Montebello in prišel v Genestrello, kjer se je terd boj unel;   tudi tukaj so naši premagali.   Pa kmalo se je narastlo število sovražnika tako, da so se mogli naši —  junaško   se   bojevaje   —   do   Montebello   nazaj umakniti.    Po kervavem   boju   in  junaški   brambi   so pustili nazadnje naši to mesto sovražniku, kteri se je tu ustavil in se ni upal, cesarske še dalje zasledovati.    Zvečer so prišli naši zopet nazaj,   od kodar  so   šli zjutraj   na ogled.    Svoj namen so dosegli,   dasiravno je bilo plačilo njih truda ker-vavo;   pa podučili so sovražnika,   da ga ne bo tako lahko stalo, se s cesarskimi meriti, kakor so si domišljevali. Vse čete, ktere so bile v boju, so se junaško obnašale,  in grof Stadion je pohvalil posebno regimente pešcov: nadvojvoda Kari, Hes, Don Miguel, Rossbach, Culoz,  H a l-lerjeve h u zarje in 3. ba talij on love o v.   Grof Stadion je   cenil   število   Francozov   in   Sardincov   na 40,000,   naših  je bilo  kakih 15,000.    V tem boju so imeli naši 294 mertvih, 718 ranjenih, 283 jih je prišlo sovražniku v roke, pa je bilo 124 ranjenih med njimi.  Presvitli cesar so se brez odloga zahvalili armadi za njih hrabrost. — Vradsko naznanilo francozkega generala Forey-a se ujema z unim f. z. m. Gvulai-a, in bilo je v boju 12 regimentov pešcov, več batalijonov  lovcov   in   1 regiment   konjikov  francozkih, poceni 1 brigada in 1 regiment konjikov sardiuskih. General Forey sam pravi,  da je bilo 700 Francozov in Sardincov
173
ranjenih, koliko je bilo pa mertvih, še Francozje niso povedali. Da jih ni malo bilo, si more slednji misliti, kdor prevdari, da naznanjajo Francozi sami smert i generala in 3 polkovnikov. — Zastran glasovitega generala Gar i ba Id i-ta piše „Oesterr. Correspondenz", da je iz Vareze s svojo četo naprej deri in v Como prišel; v celi okolici so ban-dera s laškimi tremi barvami vihrale. Garibaldi je razposlal Lombardom pismo, v kterem jih kliče v puut. Zuano je, da avstrijanski f. m. L Urban armado nabera, s ktero se bode ustavil Garibaldi-tu. — Ker je sardinska armada s francozko popolnoma zedinjena, tudi sploh ne bomo od nje posebej govorili. Toliko pa pripovedujejo dopisovavci iz bojišča, da so cesarski huzarji in ulani že zdaj strah Sar-dincom in Francozom. — Nasledki vojske se že žalostno razodevajo na Sardinskem. Tako piše nekdo, da je okrog Alesandrije, dokler oko seže, vse drevje posekano; vse se je moglo sekiri podvreči, še celo hiše in pristave so po-derli, ktere bi utegnile sovražniku zavetje biti. Avstrijanske vjetnike so peljali v Marsilije. — Bolj važnih novic iz bojišča do danes nimamo.
Iz Dunaja. 6. dan t. m. se je v pripomoč naši armadi osnovala družba, kteri je ime: „pa trio tis c her Hiifsverein vvahrend der Kriegsda uer", to je ;,domoljubna pripomočnica za čas vojske". Namen te družbe je nabirati milodare za vojskine potrebe ali v d na rji ali v drugih rečeh, ki se za armado potrebujejo, zlasti za o vez o ranjenih vojakov. V pismu od 15. maja preklicuje odbor napačno misel, da družba ta obsega samo Dunaj in doljno Avstrijo, ter pravi, da družba ta je namenjena vsem avstrijanskim deželam in da glavni odbor dunajski želi le srednik biti med vsemi poddružnicami v drugih deželah in posamnimi dobrotniki in pa med armado. Kdor v omenjeni namen armadi kaj daruje, pošlje svoj dar lahko družbi naravnost na Dunaj ali pa poddružniei svojega kraja. Izmed tiste robe, ki se bo za ovezo ranjenih vojakov potrebovala, se najbolj želi tanko cufanje iz starega platna 4 do 6 pavcov dolgo in lepo podolgoma zloženo, — debelo cufanje tudi iz starega platna, ktero pa utegne krajše biti in zmešano, — po pavcu, dva pavca in poltretji pavec široki platneni povoji; tudi flanelasti povoji 3 do 4 pavce široki in 3 do 6 vatlov dolgi se bojo radi vzeli, zraven vsega pa tudi po pol vatla ali cel vatel dolgi kosci novega ali starega platna. — Klic milodarne tukajšne dražbe ni bil glas upijočega v puščavi, ker darovi v duarji in drugih rečeh ji dotekajo obilno.
— Časnik ??Presse" piše, da se ponavljajo tiste • dnarne zadrege, ktere so bile pred 10 leti zavoljo tega, da je nadavek srebra čedalje višje bil, cena papirnatega denarja pa padala; kupčija in obertnija peša in vse prihaja dražji. Dalje piše ravno ta časnik, da je 27. dan maja 120 centov srebra za deržavno kašo iz Stavnice (Semnic) na Dunaj prišlo in se tukajšni banki izročilo; 26. maja je prišlo 204 cente krajcarjev tudi iz Stavnice na Dunaj.
— Danes so prišle ob veljavo na Laškem (v Lom-bardii) šestice, ktere so po novem dnarju 10 kr. vredne; po takem ne bo prihodnje majnkalo pri nas tega sreber-nega drobiža.
Iz Tersta 25. maja. Holandski parobrod, kteri je danes našo Iuko zapustil, da bi se v Roterdam podal, je bil pred Benedkami od ene ondotnih francozkih vojnih ladij s strelom napaden, preiskan in potem v Terst nazaj poslan. — Iz Pole se je 21. maja pisalo, da so ondi francozke vojne ladij e napovedane, da pa še niso tako blizo prišle, da bi se iz Pole moglo na-nje streljati. — Pisma od 27. maja pravijo, da je Sangležkih ladij iz Zarite se podalo na jadransko morje; 14 angležkih ladij je prišlo v Malto.
Iz zgornje Avstrije. Nadvojvoda Albreht je ogledoval pretečeni teden kardela cesarske armade, ktera je v zgornji Avstrii in na Solnograškem zbrana.
174
Iz Tiroljskega. Zvedili smo, da se ima po dovoljenju cesarjevem tiroljski deželni zbor pomnožiti, pa tudi kardela deželnih strelcov za brambo dežele iz-n o v a ustanoviti.
Iz Horvaškega. iz Zagreba. 26. maja je bil pogreb rajnega bana grofa Jelačiča. Kako iskreno so Hor-vatje ljubili svojega bana, se je ta dan jasno pokazalo. Malo oči je bilo suhih, s hiš, memo kterih so merliča peljali, so visele cerne bandera in kamor kolj se je človek ozerl, je vidil, da vse serčno obžaljuje smert rodoljuba. Ko je zvedila nadvojvodinja Zofija, da je ban umeri, je poslala gospej baniei milovavno pismo; enako pismo so ji spisali horvaški in slavonski Izraeljci. Mestni odbor zagrebški je sklenil, rajnemu postaviti spomin na tergu po njem imenovanem.
Iz Lombardije in Beneškega. Povelje je bilo dano, do konca mesca maja vse orožje vojaški gosposki oddati; v Benedkah so čas za to do 5. junija podaljšali. Ko odločeni čas preteče, bo zadela ojstra kazen vsacega, kdor se zoper to povelje pregreši.
Iz Dalmacije. Iz Za dr a. Poveljnik tukajšne terdnjave, g. m. Gabler, je oklical te dni to-le: „Ker bi se utegnilo primeriti, da bi sovražne ladije naše mesto zaperle, naj se vsaka družina in vsak prebivavec za tri mesce z živežem previdi".
Iz Serbije. Iz Belega grada se piše teržaškemu časniku: Ravno zdaj ob devetih zjutraj se zoperstavlja množica avstrijanskim parobrodom, ktere so si tukaj prista-jališča iskale; pašetov brat je prišel in semunskim tesarjem poleg terdnjave turški svet odkazal za pristajališče. Danes ponoči je 300 turških vojakov v terdnjavo prišlo pomnožit tukajšno posadko. Jutri ima belgradska narodna straža začeti svoje vaje v orožju; kakor pravijo, bo Os man paša zoper to protestiral.
Iz Rusije. Bruselski časniki pišejo, da se ruska vlada ne bo zedinila s francozko in je zoper punt v Toskani, Kteri, kakor se sliši, tudi angležki vladi ni po volji.
Iz Italije. Iz Genove. Do 16. maja je stopilo tukaj 87,000 Francozov na kopno, med temi je bilo 5000 konjikov. 27. maja so pričakovali perve večje oddelke ko-njikov, namreč dragonarjev, oklepnikov in gvidov. Po morji prihajajo Francozje neprenehoma, nektere dni po 18,000.
— Iz Turi na piše „Oss. bol.", da je vse debelo gledalo algerske (afrikanske) strelce, Tur k os imeuovane, ko so v Genovi iz ladij stopali; popisuje jih tako-Ie: Podobni so pravim divjakom, obraz imajo kufrene barve, oči velike in uderte, nohte dolge in ojstre kakor kremplje; najbolj čudno pa je bilo to viditi, da je vsak vojak na svojem tornistru z vervico privezano žival imel, ki je popolnoma mački podobna in ktera je strašno huda; nekemu fantiču, ki jo je hotel božati, je gerdoba šavsnila v glavo in se mu s parklji in zobmi v lase zaderla; še le, ko je vojak zakričal nad njo, je fantiča spustila.
—   Iz j\a p o i i t a ii b k ega. Po smerti kralja napolitan-skega je nastopil vladarstvo sin njegov, kteri se se ni davno oženil s sestro avstrijanske cesarice. Kraljeval bo pod imenom Franc II. Dosedaj je v kraljestvu vse mirno. Ko pa je kralj umeral, se je zbralo mnogo vojakov okolj K ase rte. Tudi v Na polu so bili vojaki pripravljeni. Kraljevi sin je dal več ljudi zapreti, na ktere je sum letel, da se zo-perstavljajo njegovemu nasledstvu.
—   5?Indep.u piše, da ste francozka in angležka vlada sopet s to v diplomatičuo zvezo stopile; una pošlje Brenier-a, ta pa James Hudsona za poslanca Ije; avstrijansko vlado bo namestoval baron Hiibner.
—   Iz M o d e n e. Iz M o d e n e se sliši, da je vojvoda modenežki, ktercmu je sardinska vlada vojsko napovedala, se iz Reggio v Brescello   blizo   lombardske meje umaknil
in tako, ker ni mogel punta v Massi in Carari zadušiti, večji del svoje dežele sovražniku prepustil. Ker se Parma ne more dolgo deržati, bo sardinsko-francozka armada tukaj precej gladko pot dobila za daljne napade.
—   Iz R ima. 5?Gazz. di Ven.tt piše, da je v Rimu vse pokojno, pa tajiti se ne da, da je mesto v oblasti Francozov, in da bo moglo tako plesati, kakor mu bodo* Francozje godli.
Iz Nemškega. Od 22. maja so avstrijanski vojaki na poti skozi nemške dežele v zvezne terdnjave Ulm Mainc   in Radstatt; marširali   so skozi Lipsiko,   Norimberg, Bamberg, Voigtland,  Erlangen,   Monakovo itd.,   povsod so jih prijazno sprejemali in s smodkami, pivom itd. gostili.
Iz Francozkega. Iz Pariza se sliši, da je cesar nevoljen, da so ga generali prezgodaj na Sardiusko poklicali, ker armade niso še tako z vsem takrat za vojsko pripravljene bile, ko je on tje prišel; v Parizu pa bi bil imel še marsiktero opravilo, zlasti v zadevah z drugimi vladami, ktere imajo v sedanjih vojskinih homatijah veljavno besedo.
—   Ker se Napoleon rad po vražah ravna, mislijo nekteri, da se ne bo pred podal v kak velik boj, kakor blizo 14. junija, kterega dne je leta 1800 njegov stric Napoleoni, pri Marengi Avstrijance in Sardiuce slavno premagal. Kako zlo je Napoleon vražam udan, se vidi iz tega, da nosi na persih vedno škapulir, kterega je poslal Harunal Rašid pred več ko 1000 leti cesarju Karlu Vel k emu. Ta škapulir je bil uzet leta 1812 iz rake nemških cesarjev v Porečju (Aachen).
—- ?)Mouiteur" razglaša iz Alesandrije od 28. maja: Cesar Napoleon je v tolažbo hudih nadlog, ki jih vojska prizadeva, ukazal, naj se vsi ranjeni vojaki, brez navadne zamene, če njih rane vožnjo pripuste, avstrijanski armadi nazaj dajo.
—   ;,Independ." piše iz Pariza, da je vsa armada, ki ima na Laško iti, že iz Francozkega odrinila. — Cesarica je kot začasna vladarica podpisala ukaz zastran naprave izhod nje armade, ktera se ima na Rajn podati; sostavljena je ta armada že iz 8 divizij pešcov, še druzih 6 se bo kmali napravilo.
Iz Angležkega. Iz Londona. Pred nekimi dnevi je Košut tukaj napravil velik zbor (Meeting), v kterem je po svoji navadi veliko govoril o narodni svobodnosti ia Angležem si dokazati prizadeval, naj ne potegnejo z nobeno stranjo in ostanejo popolnoma neutralni. Košut je bil pred nekimi tedni v Parizu in pri cesarju Napoleonu.
—    „Morn. Herald" piše iz Turina glede bitve pri Montebelli, da ste mogle obe armadi se učiti, čislati se. Avstrijanci in Francozi so pokazali, da se znajo bojevati. V začetku je bilo Avstrijancov po številu več, nazadnje je bilo pa Francozov veliko veliko več.